23.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 176/5

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropske komisije z dne 6. decembra 2017 (1) o spremembi Uredbe o skupnih določbah (EU) št. 1303/2013;

—

ob upoštevanju:

1.

poudarja, da je spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije cilj vseh politik EU (člen 3 Pogodbe o EU), obenem pa je to samostojna politika, opredeljena v Pogodbi o delovanju EU (členi 174–177);

2.

opozarja, da v skladu z opredelitvijo iz Pogodb kohezijska politika ni dolžna financirati splošnih strukturnih reform v državah članicah;

3.

poudarja, da je treba zaradi upoštevanja načela subsidiarnosti opredeliti pojem in obseg strukturnih reform, ki so upravičene do finančne podpore EU. Pomembno se mu zdi, da se to naredi na podlagi analize evropske dodane vrednosti, kajti opredelitev pojma „strukturne reforme“ iz člena 2a Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 iz julija 1997, na katero se sklicuje sedanji predlog, je preširoka;

4.

zavrača utemeljitev glede upoštevanja načela subsidiarnosti, saj cilj kohezijske politike, ki se izvaja z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, katerih splošen pravni okvir je uredba o skupnih določbah, ni podpiranje strukturnih reform v državah članicah, temveč zmanjšanje neskladja med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalosti regij z najbolj omejenimi možnostmi;

5.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da predlog, da bi se podporo strukturnim reformam upravljalo neposredno in da se ne bi določile zahteve za sofinanciranje teh stroškov, namiguje na ponovno nacionalizacijo kohezijske politike, saj pomeni kršitev načel sofinanciranja in deljenega upravljanja, na katerih temelji. Ti načeli sta bistveni za spodbujanje prevzemanja odgovornosti, uveljavljanje dobrega upravljanja in doseganje maksimalnega učinka vzvoda kohezijske politike;

6.

izpostavlja, da načelo upravljanja na več ravneh, ki je uzakonjeno v členu 5 uredbe o skupnih določbah, zahteva usklajeno ukrepanje, zlasti med posameznimi ravnmi upravljanja, v skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter v partnerstvu, vključno z operativnim in institucionalnim sodelovanjem, v zvezi s pripravo in izvajanjem partnerskega sporazuma in programov. Za uporabo sredstev iz skladov ESI za financiranje nacionalnih reform bi zato bili potrebni usklajeni ukrepi različnih ravni oblasti, ki pa jih predlog Komisije ne dovoljuje;

7.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi bilo vzpostavljanje sistema „denar za reforme“, ki je del tega predloga, v nasprotju z načeloma partnerstva in upravljanja na več ravneh in ne bi spodbudilo prevzemanja odgovornosti na lokalni in regionalni ravni za strukturne reforme, ki so pomembne za EU, glede na to, da je za večino teh potrebno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti;

8.

ugotavlja protislovje med uporabo sredstev iz skladov ESI za financiranje splošnih strukturnih reform v državah članicah in obveznostjo zagotavljanja tematske osredotočenosti, opredeljene v členu 18 uredbe o skupnih določbah;

9.

je zaskrbljen, ker Evropska komisija predlaga spremembo uredbe o skupnih določbah in uporabo rezerve za uspešnost skladov ESI za financiranje orodja za izvajanje reform, ki še ni bilo predlagano in za katerega še niso bile opredeljene nobene podrobnosti;

10.

opozarja, da je namen rezerve za uspešnost skladov ESI, kot je opisano v členih 20-22 uredbe o skupnih določbah, podpirati le programe in prednostne naloge, pri katerih so bili doseženi mejniki, in dajati spodbude za uspešno upravljanje in izvajanje; izraža zaskrbljenost, da bo predlagano zmanjšanje teh spodbud odvrnilo uspešne regije in organe upravljanja od njihovih prizadevanj, zato se ne strinja s predlogom Komisije, da bi del rezerve za uspešnost – četudi prostovoljno – uporabili za druge namene. Če bosta Svet in Parlament predlog Komisije sprejela, bo treba temeljito poudariti prostovoljno osnovo izvajanja, da bodo o vsaki spremembi sedanje strukture programov v okviru skladov ESI lahko presojale regije in občine;

11.

meni, da se klavzule o sodelovanju in prostovoljno sodelovanje v programu EU ne smejo uporabiti kot argument za trditev, da predlog ni pomemben z vidika subsidiarnosti, če ta program vključuje financiranje EU z namenom uresničevanja ciljev iz Pogodb, ki so pomembni za vse države članice EU. Dejansko mora biti vsako financiranje EU dodeljeno za doseganje ciljev iz Pogodb in temeljiti na pravni podlagi, ki se neposredno sklicuje na te cilje;

12.

izraža skrb, da bi sprememba uredbe o skupnih določbah v tej fazi izvajanja tekočega programskega obdobja, pred pregledom uspešnosti programov, ki predviden leta 2019 (člen 21), lahko povzročila pravno negotovost in dodatne zamude pri izvajanju sedanjih programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

13.

skrbi tudi časovni načrt v zvezi z novim orodjem za izvajanje, saj Komisija v predlogu za novi večletni finančni okvir, ki naj bi ga predstavila maja 2018, ne bo mogla upoštevati rezultatov predlagane pilotne faze. Če je to fazo treba šele predlagati, če jo morajo zakonodajalci še sprejeti in če naj bi se začela leta 2018, bo zelo težko pred majem 2018 zbrati podatke o njeni uspešnosti in rezultatih. Predlog orodja za izvajanje reform za obdobje po letu 2020 tako ne bo temeljil na predhodnih izkušnjah;

14.

ugotavlja, da je bilo načelo, po katerem se skladi ESI uporabijo za financiranje strukturnih reform, ki niso povezane s cilji kohezijske politike, že uvedeno v programu za podporo strukturnim reformam, finančna sredstva tega programa pa se odštejejo od tehnične pomoči v okviru ESRR. Države članice lahko uporabijo dodatna sredstva iz virov za tehnično pomoč v okviru operativnih programov. Odbor poudarja, da je ta skrb vzbujajoči precedens v svežnju o EMU zdaj okrepljen, posledice tega pa postavljajo pod vprašaj temelje kohezijske politike;

15.

zato zavrača predlog Komisije za spremembo uredbe o skupnih določbah, katerega cilj je, da bi rezervo za uspešnost uporabili za podporo strukturnih reform v državah članicah. OR je pripravljen v celoti izkoristiti svojo pravico iz člena 8 Protokola (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, da spodbija zakonodajni akt pred Sodiščem Evropske unije;

16.

je v zvezi z večletnim finančnim okvirom in programskim obdobjem po letu 2020 pripravljen podrobno razpravljati o povezavah med kohezijsko politiko, strukturnimi reformami, ki so pomembne za EU, in evropskim semestrom. Te povezave bodo morale biti del splošne strategije EU o ekonomskem, socialnem in trajnostnem upravljanju, ki bo nadaljevanje strategije Evropa 2020. OR meni, da je nujno polno vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v vse faze takšne strategije, v skladu s kodeksom ravnanja OR;

17.

pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, bolgarskemu predsedstvu Sveta ter predsedniku Evropskega sveta.