23.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 176/1

—

ob upoštevanju sporočila Evropske komisije Letni pregled rasti za leto 2018 (1) in začetka evropskega semestra 2018;

—

ob upoštevanju resolucije OR z dne 11. oktobra 2017 o evropskem semestru 2017 in pripravi letnega pregleda rasti 2018;

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2016 o ekonomskih politikah euroobmočja (2),

1.

meni, da kljub razmeroma dobremu makroekonomskem okrevanju gospodarstva EU še ni razloga za zadovoljstvo, saj so stopnje brezposelnosti v mnogih regijah Evrope še vedno previsoke, zlasti med mladimi, več zaporednih let prenizke ravni naložb pa je močno oslabilo konkurenčnost in kohezijo EU;

2.

se strinja s Komisijo, da je treba zaradi premajhne konkurenčnosti in kohezije EU ter šibkosti v bančnem sistemu odpraviti strukturne pomanjkljivosti ekonomske in monetarne unije, še preden pride do kakršne koli nove krize, h čemur je pozval že v mnenju o poglobitvi ekonomske in monetarne unije do leta 2025 (3);

3.

izraža zadovoljstvo zaradi poudarka, ki se v letnem pregledu rasti daje evropskemu stebru socialnih pravic;

4.

podpira močno osredotočenost letnega pregleda rasti na dolgoročno rast in zato obžaluje, da v njem kratkoročne smernice niso usklajene z dolgoročnimi cilji EU glede trajnostne rasti in delovnih mest. Priporočila za posamezne države bi morala bolj upoštevati cilje agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030;

5.

izraža obžalovanje, da v letnem pregledu rasti ni omenjena vloga lokalnih in regionalnih oblasti na področju vlaganja, in želi spomniti, da so te oblasti odgovorne za več kot polovico javnih naložb v EU. Države članice poziva, naj odpravijo ovire za zasebne in javne naložbe na lokalni in regionalni ravni, ter obžaluje, da letni pregled rasti 2018 ne nadaljuje analize ovir za naložbe, ki je bila uvedena v pregledu za leto 2016;

6.

je prepričan, da je strukturirano vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti kot partnerjev v evropski semester osnovni pogoj za izboljšanje učinkovitosti evropskega semestra in povečanje odgovornosti zanj na lokalni ravni glede na dejansko razdelitev pristojnosti in pooblastil med različnimi ravnmi upravljanja v državah članicah EU. OR ponavlja svoj poziv k pripravi kodeksa ravnanja za vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v evropski semester (4) in poziva Komisijo, naj se aktivno zavzema za takšen kodeks; priporoča tudi, naj se v naslednji letni pregled rasti vključi posebno poglavje o stanju v regijah ter obravnava vloga lokalnih in regionalnih oblasti, države članice pa naj storijo enako v svojih nacionalnih programih reform;

7.

priporoča državam članicam, naj organe lokalnih in regionalnih oblasti neposredno vključijo v svoje programe reform in v evropski semester, pri čemer ne smejo pozabiti, da regije ne morejo biti kaznovane zaradi neizpolnjevanja ciljev, za katere so pristojne izključno države;

8.

meni, da bi bilo treba v priporočilih za posamezne države večjo pozornost nameniti vprašanjem, povezanim z demografskimi spremembami, saj te postajajo vse pomembnejši parameter teritorialne in socialne kohezije;

9.

poudarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) glavno orodje EU za uresničitev ciljev Pogodbe v zvezi z ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in da bi to morali ostati tudi v prihodnje. Zahtevano načrtovanje operativnih programov se je uveljavilo kot nepogrešljivo orodje za ocenjevanje gospodarskih razmer v regijah in njihovih potreb po reformah;

10.

nasprotuje temu, da bi bila kohezijska politika podrejena evropskemu semestru, saj je legitimnost kohezijske politike zapisana v ustanovnih pogodbah. Če naj bi bila povezava med njima učinkovitejša z vključevanjem kohezijske politike v nacionalne programe reform, je treba te programe na evropski ravni preoblikovati tako, da se ohranita teritorialna razsežnost ter partnerski in decentralizirani pristop (5);

11.

poudarja, da je poleg krepitve upravnih zmogljivosti potrebna resnična poenostavitev predpisov, ki veljajo za sklade ESI, saj ti predpisi negativno vplivajo na omenjene zmogljivosti ter na učinkovitost in uspešnost struktur človeških virov, ki se uporabljajo za upravljanje s temi sredstvi;

12.

pozdravlja rezultate, ki so bili doslej doseženi z Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI) z vidika obsega ustvarjenih naložb, vendar je še vedno zaskrbljen zaradi nejasnosti glede dodane vrednosti tega sklada in neuravnoteženega geografskega pokritja. OR opozarja, da premajhne upravne zmogljivosti, premalo finančnih sredstev za dolgoročne naložbe in zapleteni predpisi lokalnim in regionalnim oblastem še vedno onemogočajo uporabo EFSI. To je pokazala nedavna študija, ki jo je naročil (6);

13.

se seznanja s predlogom Komisije, naj se v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in tudi z nasveti evropske svetovalne službe za naložbe pripravi posebna pobuda za izboljšanje dostopa najbolj oddaljenih regij do sklada EFSI;

14.

želi spomniti, da OR podpira pobude za nadaljnjo liberalizacijo trgovine, vendar vztraja, da je treba pred vsako novo pobudo nujno opraviti oceno učinka, v kateri se pravočasno opredelijo in količinsko določijo možni asimetrični učinki na evropske regije, da se omogoči hiter politični odziv. OR poziva tudi, naj instrumenti trgovinske zaščite EU postanejo hitro in učinkovito orodje za odpravo nepoštenih trgovinskih praks;

15.

se strinja, da je prihodnost industrije Evrope odvisna od njene zmožnosti za vlaganje v kakovostno proizvodnjo in nove tehnologije ter za obravnavo izzivov in priložnosti, ki jih prinašata digitalizacija in razogljičenje. Posebno pozornost je treba nameniti naložbam v boljšo tehnološko opremljenost MSP in specializacijo delavcev. Komisijo poziva, naj sporočilo o strategiji za industrijsko politiko uporabi kot podlago za oblikovanje ambicioznejše in celovite srednjeročne vizije za evropsko industrijo, z močno teritorialno razsežnostjo, pri čemer naj upošteva, da so regionalni ekosistemi ključnega pomena pri posodabljanju industrije;

16.

poudarja, da morajo biti strukturne reforme iz letnega pregleda rasti, če naj bi bile skladne z načelom subsidiarnosti in ustvarjale evropsko dodano vrednost z vidika konkurenčnosti, osredotočene na politična področja, ki so v pristojnosti EU;

17.

poudarja, da je nujno podpreti regije in mesta pri krepitvi in medsebojnem povezovanju podjetniških ekosistemov, da se MSP pomaga bolje vključiti v čezregionalne, evropske in globalne vrednostne verige. Zato se strinja s cilji Komisije, da je treba spodbujati čezmejni dostop in sodelovanje med MSP vzdolž vrednostne verige. To je še posebej potrebno v regijah s stalnimi geografskimi ovirami, ki podjetjem otežujejo poslovanje na mednarodni ravni;

18.

želi spomniti na pomen prijaznega upravnega in zakonodajnega okolja, v katerem imajo podjetja, zlasti hitro rastoča, lažji čezmejni dostop do financiranja in lažje zberejo kapital, ter ki omogoča popolni izkoristek potenciala evropskega trga tveganega kapitala;

19.

poudarja, da pomanjkanje upravnih zmogljivosti mnogih javnih organov na lokalni in regionalni ravni ovira izvajanje strukturnih reform in dolgoročne naložbe, ki so potrebne za odpravo naložbene vrzeli. OR ponavlja, da bi morala Komisija pripraviti enoten strateški dokument za usklajevanje vseh sklopov tehnične pomoči za krepitev zmogljivosti, ki jih financira EU, vključno s programom za podporo strukturnim reformam;

20.

ponavlja poziv, naj se naložbe, ki jih lokalne in regionalne oblasti opravijo v okviru skladov ESI, v vseh državah EU izključijo iz izračuna primanjkljaja in zgornje meje zadolženosti, ki ju določa Pakt za stabilnost in rast. OR nasprotuje makroekonomski pogojenosti, ki bi pomenila, da so regije in mesta kaznovane zaradi političnih odločitev, ki jih ne morejo nadzorovati;

21.

poudarja, da je treba v interesu naslednjih generacij zagotoviti zdrave javne finance in zmanjšati visoke ravni javnega dolga. OR poudarja, da bi bilo treba ob upoštevanju načel OECD za učinkovite javne naložbe na različnih ravneh upravljanja izboljšati sestavo javnih izdatkov, in si prizadeva za prispevek k spremljanju izvajanja takšnih pravil. Komisijo poziva, naj sprejme ukrepe za spodbujanje fiskalne decentralizacije v celotni EU, ki bi po sedanjih podatkih pomagala izboljšati učinkovitost javne porabe (7);

22.

se strinja, da je treba učinkovito uporabljati instrumente, ki so razpoložljivi na ravni EU, konkretno strukturne in investicijske sklade v okviru kohezijske politike, vendar meni, da bi bilo treba izboljšati delovanje okvira uspešnosti in se izogniti njegovi pretirani rigidnosti;

23.

poudarja, da so za velik delež javnih naročil pristojne lokalne in regionalne oblasti in da bi morala biti prizadevanja za izboljšanje upravnih zmogljivosti v okviru svežnja o javnih naročilih (8) osredotočena posebej nanje;

24.

opozarja, da je 66 % sodelujočih v pred kratkim opravljeni anketi OECD in OR o financiranju, upravljanju in zakonodajnih izzivih pri infrastrukturnih naložbah mest in regij EU (9) navedlo, da imajo težave zaradi zapletenosti direktiv EU o javnih naročilih, 61 % pa težave zaradi možnih stroškov in časa za sodne postopke, povezane s postopki oddaje naročil;

25.

države članice poziva, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje ugodne davčne obravnave zadolževanja in za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju, ter poudarja, da so ključnega pomena prizadevanja za skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB), pravno zavezujoči ukrepi proti zlorabam in večja davčna preglednost. Odbor pozdravlja prizadevanja Komisije za uvedbo pravil o obdavčitvi dobičkov, ki jih večnacionalna podjetja ustvarijo v digitalnem gospodarstvu;

26.

pozdravlja poziv, naj se večja pozornost nameni sestavi in učinkovitosti javnih izdatkov za obrambo, in poudarja, da bi ti izdatki morali prispevati k odpravi sedanje razdrobljenosti obrambne industrije EU, tudi s spodbujanjem racionalizacije in čezmejnega sodelovanja med podjetji vseh velikosti;

27.

ugotavlja, da se 76 % priporočil za posamezne države za leto 2017 nanaša na strukturne reforme, ki imajo lahko različen teritorialni učinek in ki se jih je – glede na sedanjo porazdelitev pristojnosti med različnimi ravnmi upravljanja – mogoče lotiti le v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

28.

pozdravlja ugotovitev iz letnega pregleda rasti 2018, da so močnejše in učinkovitejše javne ustanove odločilne za vzpostavljanje odpornih gospodarskih struktur, ki spodbujajo naložbe in rast, pa tudi priznanje, da je treba pri strukturnih reformah upoštevati distribucijski učinek na regije;

29.

pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu, bolgarskemu predsedstvu Sveta ter predsedniku Evropskega sveta.