8.12.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 421/2

Sklepi Sveta o razvoju šol in odličnem poučevanju

(2017/C 421/03)

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB OPOZARJANJU na politično ozadje tega vprašanja, ki je navedeno v Prilogi k tem sklepom;

OB UGOTAVLJANJU NASLEDNJEGA:

1.

Zagotavljanje visokokakovostnega, vključujočega in pravičnega šolskega izobraževanja za vse učence je najpomembnejša prednostna naloga, saj vpliva na družbeni razvoj in trajnostno rast Evropske unije v prihodnosti. Izobraževanje je odločilnega pomena za prihodnost mladih in njihove možnosti za uspeh v življenju ter temelj za samouresničitev učencev v državljanskem in družbenem kontekstu, na trgu dela in v zasebnem življenju.

2.

Pomembno je, da se ljudje učijo vse življenje, saj se tako lahko soočajo z izzivi hitro spreminjajočega se sveta. Šole lahko ob podpori širše skupnosti ljudem bistveno pomagajo, da razvijejo širok spekter ključnih kompetenc (1), prevzamejo odgovornost za vseživljenjsko učenje in svoje poklicne poti ter postanejo aktivni in odgovorni državljani.

OB ZAVEDANJU:

3.

potrebe po sodobnih pristopih k poučevanju, učenju in upravljanju šolskih izobraževalnih sistemov, ki temeljijo na dognanjih vede o učenju in pomagajo šolam pri odzivanju na spreminjajoče se zahteve učencev, družbe in trga dela v zvezi z izobraževanjem ter na zahteve, nastale zaradi digitalnega in tehnološkega razvoja;

4.

izzivov, ki jih je treba obvladati pri prizadevanjih za izpolnitev referenčnega merila za leto 2020, ki je zmanjšanje deleža učencev s slabšimi rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju (2); zaradi teh izzivov so potrebna resna politična prizadevanja za izboljšanje zmogljivosti šol, da podprejo vse učence, tudi tiste s posebnimi učnimi potrebami in učence iz manj spodbudnih okolij;

5.

dejstva, da si je kljub dobremu napredku, doseženemu v zadnjih desetih letih, treba še naprej prizadevati za izpolnitev krovnega cilja strategije Evropa 2020, ki je zmanjšanje deleža osipa (3);

6.

potrebe po spodbujanju pravičnosti, enakopravnosti in vključevanja v šolskem izobraževanju in s pomočjo šolskega izobraževanja, saj socialno-ekonomsko poreklo učencev še vedno močno vpliva na njihov učni uspeh;

7.

potrebe po naložbah v učitelje in vodstvene delavce šol, ki pomembno vplivajo na uspešnost učencev, in tem, da se jih podpre pri prevzemanju odgovornosti in doseganju boljšega ravnotežja med strokovno avtonomnostjo in odgovornostjo;

8.

pomena dobrega upravljanja šolskih izobraževalnih sistemov ter ravnotežja med šolsko avtonomnostjo in odgovornostjo kot bistvenega dejavnika za izboljšanje kakovosti, pravičnosti in učinkovitosti v izobraževanju;

9.

pomena predšolske vzgoje in varstva, ki sta temelj za večjo uspešnost na vseh prihodnjih stopnjah izobraževanja in za udeleženost v vseživljenjskem učenju, ter pomena spodbujanja vseh otrok k učenju, njihovega dobrega počutja in razvoja.

POUDARJA NASLEDNJE:

10.

Različnost je glavna značilnost izobraževanja v Evropi, kjer so države članice v celoti odgovorne za organizacijo in razvoj svojih izobraževalnih sistemov, zaradi česar se lahko način reševanja skupnih izzivov in izvajanja ciljnih reform razlikuje glede na nacionalni, regionalni in lokalni kontekst.

11.

Evropsko sodelovanje na področju šolskega izobraževanja, zlasti prek programa Erasmus+, ima visoko dodano vrednost na ravni EU in je pomembno za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja, vzpostavljanje tesnejših stikov med evropsko mladino, krepitev skupne evropske identitete in spodbujanje političnih reform v izobraževanju.

POZDRAVLJA sporočilo Komisije o razvoju šol in odličnem poučevanju za dober začetek v življenju (4), v katerem so opredeljena tri področja, na katerih je treba ukrepati in na katerih je lahko pomoč na evropski ravni koristna.

Zato POZIVA DRŽAVE ČLANICE, naj se osredotočijo na naslednja prednostna področja ukrepanja:

12.

Zagotavljanje kakovostnega in vključujočega izobraževanja (5) ter prispevanje k razvoju nadarjenosti in potenciala vseh učencev, in sicer s tem, da:

(a)

podpirajo šole, da pri razvoju poučevanja in učenja uporabljajo celosten pristop do izobraževanja ter tako spodbujajo bolj vključujočo, angažirano in razumevajočo šolsko kulturo s poudarkom na dobrem počutju celotne šolske skupnosti in ničelni strpnosti za ustrahovanje, nasilje in diskriminacijo na kakršni koli podlagi;

(b)

sprejmejo ukrepe, na podlagi katerih se zagotovi dobro poznavanje učnih predmetov skupaj z razvojem celotnega spektra ključnih kompetenc, zlasti socialnih in državljanskih, ter spodbujajo skupne vrednote (6);

(c)

podpirajo motivacijo učencev, njihovo sposobnost, da se naučijo, kako se učiti, in prevzemanje odgovornosti za učenje ter spodbujajo posameznikov glas, demokratični dialog in udeležbo v šolskem življenju;

(d)

bogatijo učne izkušnje ter obenem podpirajo učinkovito uporabo digitalnih tehnologij ter spodbujajo dejavnosti, ki povezujejo učenje z izkušnjami iz resničnega življenja, na primer s projektnim učenjem in učenjem z reševanjem konkretnih problemov, izkušnjami z delovnih mest ali sodelovanjem v dejavnostih lokalnih skupnosti;

(e)

vlagajo v pravočasno in ciljno usmerjeno podporo za učence s posebnimi učnimi potrebami in učence iz manj spodbudnih okolij in tiste, ki so posebej izpostavljeni, pri tem pa uporabijo raznovrstna sredstva, vključno z zagotavljanjem boljšega dostopa do vključujočega okolja in osredotočanjem na prehode znotraj izobraževalnega sistema ter iz šole na trg dela;

(f)

vlagajo v kakovostno predšolsko izobraževanje in varstvo (7), ki je dostopno in omogočeno vsem otrokom.

13.

Okrepitev vloge učiteljev in vodstvenih delavcev šol s:

(a)

prehodom na celovito politiko za učitelje, ki bo obsegala vse stopnje njihove poklicne poti in izkoristila prednosti digitalizacije v izobraževanju;

(b)

s povečanjem privlačnosti njihovih karier z nudenjem kakovostnih delovnih pogojev in večjo podporo, boljšimi povratnimi informacijami in usmerjanjem, zlasti za učitelje novince in vodstvene delavce šol;

(c)

nudenjem kakovostnega začetnega izobraževanja učiteljev, pri katerem bi bilo treba posebno pozornost nameniti dobro pripravljeni praksi v razredu, ki bi morala potekati med celotnim študijem, po potrebi pod vodstvom usposobljenih mentorjev;

(d)

vlaganjem v njihovo stalno strokovno izpopolnjevanje in razvoj v vseh fazah njihove poklicne poti ter z boljšim vodenjem šol;

(e)

podpiranjem priprave in strokovnega izpopolnjevanja pedagogov, ki izobražujejo učitelje, in mentorjev učiteljev ter z vključevanjem bolj raznolikih izkušenj v izobraževanje in usposabljanje učiteljev;

(f)

izboljšanjem ciljno usmerjenega sodelovanja, mrež za učenje, spletnih skupnosti in inovativnih pedagoških praks med učitelji in vodstvenimi delavci šol ter vključevanjem drugih ustreznih deležnikov.

14.

Prehod na bolj učinkovito, pravično in smotrno upravljanje z:

(a)

uravnoteženjem avtonomnosti in odgovornosti, da bi podprli stalne izboljšave in inovacije na šolski in sistemski ravni;

(b)

nadaljnjim razvijanjem sistemov zagotavljanja kakovosti, med drugim s samoocenjevanjem, kvantitativnim in kvalitativnim ocenjevanjem, v skladu s posebnostmi in politikami držav, temelječimi na celovitem razumevanju razvoja šol, ki ga snujejo in pri katerem sodelujejo deležniki;

(c)

podpiranjem utemeljenih politik ter z uravnoteženo in ustrezno uporabo podatkov, tudi iz mednarodnih primerjalnih študij ter iz pregleda izobraževanja in usposabljanja;

(d)

prizadevanji za zadostno in učinkovito porabo za šolsko izobraževanje ter za optimalno uporabo sredstev na vseh ravneh in, če je ustrezno, z uvedbo strukturnih reform šolskega izobraževanja.

POZIVA KOMISIJO, naj dopolni ukrepe držav članic in podpre njihovo sodelovanje, da bi:

15.

razširili sodelovanje med šolami, tako da bi s programom Erasmus+ v večji meri omogočili šolska partnerstva, eTwinning in mobilnost študentov, osebja in pedagogov, ki izobražujejo učitelje – vključno s prakso v tujini za učitelje novince in za prihodnje učitelje ter vodstvene delavce šol;

16.

z izmenjavo najboljših praks in medsebojnim učenjem spodbujali razvoj raznolikih ključnih kompetenc pri vseh mladih, tudi osnovnih in digitalnih znanj ter kompetenc, ki podpirajo osebni in socialni razvoj ter aktivno državljanstvo;

17.

okrepili pripravljenost šol na učenje v digitalni dobi, na primer s spodbujanjem učiteljev k samoocenjevanju in razvijanju digitalnih kompetenc znotraj okvira za digitalne kompetence, z izkoriščanjem možnosti, ki jih nudi orodje za prostovoljno samoocenjevanje digitalne zmogljivosti v šolah, ter z nadaljnjim razvojem spletnih skupnosti in virov v EU;

18.

s pospeševanjem najboljših praks, krepitvijo sodelovanja šol z visokim šolstvom, sektorjem raziskav in podjetji na ravni EU ter učinkovito odpravo razlik med spoloma in stereotipov spodbudili izobraževanje na področju naravoslovja, tehnike, inženirstva, (humanistike) in matematike;

19.

okrepili dejavnosti medsebojnega učenja in medsebojnega svetovanja ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks, zlasti glede predšolske vzgoje in varstva, zagotavljanja kakovosti, kariere in strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in vodstvenih delavcev šol ter vključujočega izobraževanja;

20.

spodbujali in podpirali vključevanje v izobraževanju, tudi s preizkušanjem politik v zvezi s poučevanjem učencev z različnim jezikovnim in kulturnim ozadjem, ter krepili sodelovanje med državami članicami in Evropsko agencijo za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, pa tudi z drugimi ustreznimi agencijami in mednarodnimi organizacijami;

21.

spodbudili in podpirali raziskave v izobraževanju in širili njihove rezultate ter nadalje razvijali sinergije z OECD v usklajevanju z državami članicami, da bi dobili skupne primerjalne podatke in poročila o šolskem izobraževanju, tudi z bolj učinkovitim zbiranjem skupnih podatkov v okviru Eurydice in OECD;

22.

pomagali državam članicam, ki želijo pomoč pri oblikovanju in izvajanju pomembne reforme šolskega izobraževanja, z vzpostavitvijo ureditve za tehnično podporo na podlagi povpraševanja ob ustreznem upoštevanju subsidiarnosti. Podporo bi lahko zagotovile službe Komisije, med drugim podporna služba za strukturne reforme, pa tudi instrumenti financiranja EU, na primer evropski strukturni in investicijski skladi ter program Erasmus+.

POLEG TEGA POUDARJA, DA JE POMEMBNO:

23.

da Komisija v celoti upošteva te sklepe pri pripravi svojih predlogov za prihodnji strateški okvir sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju ter za program Unije o izobraževanju in usposabljanju po letu 2020.

(1)  V priporočilu o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje iz leta 2006 so ključne kompetence opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov.

(2)  Do leta 2020 naj bi bil delež petnajstletnikov s slabšimi rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju pod 15 %.

(3)  Do leta 2020 naj bi bil delež oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, pod 10 %.

(4)  Dok. 9842/17.

(5)  Kot je navedeno v sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vključujoči različnosti, ki omogoča dostop do kakovostnega izobraževanja za vse (februar 2017).

(6)  Kot je navedeno v izjavi o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem.

(7)  Kot je navedeno v sklepih Sveta o predšolski vzgoji in varstvu: zagotovimo vsem našim otrokom najboljši izhodiščni položaj za življenje v jutrišnjem svetu (19. in 20. maj 2011).

PRILOGA

Politično ozadje

1.

Sklepi Sveta – Pripraviti mlade na 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu (21. november 2008).

2.

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Krepitev kompetenc za 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu (3. julij 2008).

3.

Sklepi Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (12. maj 2009).

4.

Sklepi Sveta o predšolski vzgoji in varstvu: zagotovimo vsem našim otrokom najboljši izhodiščni položaj za življenje v jutrišnjem svetu (19. in 20. maj 2011).

5.

Sklepi Sveta o učinkovitem izobraževanju učiteljev (20. maj 2014).

6.

Sklepi Sveta o učinkovitem vodenju izobraževalnih ustanov (25. in 26. november 2013).

7.

Deklaracija o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (Pariz, 17. marec 2015).

8.

Sklepi Sveta o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence (18. in 19. maj 2015).

9.

Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (23. in 24. november 2015).

10.

Sklepi Sveta o zmanjšanju osipa in spodbujanju šolskega uspeha (23. in 24. november 2015).

11.

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju socialno-ekonomskega razvoja in vključenosti v EU z izobraževanjem: prispevek izobraževanja in usposabljanja k evropskemu semestru 2016 (24. februar 2016).

12.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi program znanj in spretnosti za Evropo – z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (10. junij 2016).

13.

Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2016 (7. november 2016).

14.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Izboljšanje in posodabljanje izobraževanja (7. december 2016).

15.

Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vključujoči različnosti, ki omogoča dostop do kakovostnega izobraževanja za vse (17. februar 2017).

16.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v življenju (30. maj 2017).