EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.6.2017

COM(2017) 344 final

2017/0144(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, za dopolnitev in podporo evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS-TCN) ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011

{SWD(2017) 248 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

·Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropski svet ter Svet za pravosodje in notranje zadeve sta večkrat poudarila pomen izboljšanja obstoječega sistema ECRIS. Njegovo izboljšanje v zvezi z državljani tretjih držav je del sklopa usklajenih ukrepov, opredeljenih v evropski agendi za varnost 4 .

V ta namen je Komisija 19. januarja 2016 predlagala direktivo (COM(2016) 7 final) o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi s sistemom ECRIS ter izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in osebah brez državljanstva ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ 5 . Vendar so dogodki od takrat pokazali, da so potrebni nadaljnji ukrepi v obliki dopolnilnega zakonodajnega predloga o vzpostavitvi centraliziranega sistema za obdelavo podatkov o identiteti državljanov tretjih držav. Ta centralizirani sistem bo organom držav članic omogočil, da določijo, katere druge države članice imajo kazenske evidence o zadevnih državljanih tretjih držav, in da nato prek obstoječega sistema ECRIS pošljejo zahtevke za informacije o obsodbah le tem državam članicam. Te dogodke je mogoče povzeti, kot sledi v nadaljevanju.

Prvič, zaradi nadaljnjih grozljivih terorističnih napadov v evropskih mestih so postala varnostna vprašanja še pomembnejša. Politično stališče do sistematične uporabe prstnih odtisov zaradi varne identifikacije ter splošni odnos do izmenjave podatkov in varnosti sta se spremenila 6 , pri čemer je poudarek na uspešnosti in učinkovitosti ter na potrebi po izkoriščanju sinergij med različnimi evropskimi sistemi za izmenjavo informacij. Vzpostavitev centraliziranega sistema ECRIS-TCN (Third Country Nationals – državljani tretjih držav), ki vsebuje tako prstne odtise kot tudi druge podatke o identiteti, lahko podpre tak pristop, saj bi omogočila vzpostavitev skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov in skupnega odložišča podatkov o identiteti za namene interoperabilnosti informacijskih sistemov, če bi se zakonodajalca v prihodnosti tako odločila. Decentralizirana rešitev ne bi ustvarila enakih možnosti za prihodnje sinergije.

Drugič, sporočilo z naslovom „Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost“ 7 vsebuje konkretne in praktične predloge za nadaljnji razvoj obstoječih orodij ter konkretne predloge in zamisli o novih oblikah interoperabilnosti. Komisija poziva k večji učinkovitosti in interoperabilnosti obstoječih evropskih podatkovnih zbirk in sistemov za elektronsko izmenjavo informacij, vključno s sistemom ECRIS-TCN. Delo v okviru nadaljnjih ukrepov na podlagi sporočila je vodila strokovna skupina na visoki ravni za interoperabilnost 8 , pri čemer je predlagani sistem ECRIS-TCN eden od sistemov, ki je del te pobude za interoperabilnost. Taka interoperabilnost v primeru decentralizirane rešitve, kot je bila predlagana januarja 2016, ne bi bila mogoča.

Tretjič, v letu 2016 je postalo jasno, da decentralizirani sistem, predlagan januarja 2016, predstavlja tehnične težave, zlasti v zvezi z decentralizirano izmenjavo psevdonimiziranih prstnih odtisov. Pri centraliziranem sistemu ni takih tehničnih težav, saj bi se prstni odtisi zbirali le v eni podatkovni zbirki, ki bi jo upravljala Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija eu-LISA), nadzoroval pa bi jo Evropski nadzornik za varstvo podatkov (v nadaljnjem besedilu: ENVP).

Sprejetje nove uredbe o sistemu ECRIS-TCN zaradi boljše zaščite državljanov je ena od zakonodajnih prednostnih nalog iz skupne izjave Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017, v kateri je ta sistem izrecno omenjen.

·Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

·Skladnost z drugimi politikami Unije

·je mogoče v sistemih iskati hkrati z uporabo evropskega portala za iskanje, ob popolnem spoštovanju omejitve namena in pravic dostopa, da bi se obstoječi informacijski sistemi lahko bolje izkoristili, morebiti s poenostavljenimi pravili o dostopu organov kazenskega pregona;

·sistemi uporabljajo eno skupno storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, da se omogoči iskanje v različnih informacijskih sistemih, ki vsebujejo biometrične podatke, po možnosti z oznakami zadetek/ni zadetka, ki kažejo na povezanost z biometričnimi podatki, najdenimi v drugem sistemu;

·imajo sistemi skupno odložišče podatkov o identiteti z alfanumeričnimi podatki o identiteti za odkrivanje primerov, ko je oseba v različne podatkovne zbirke vnesena pod različnimi identitetami.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Pravna podlaga

Predlagani pravni instrument je uredba, ki temelji na členu 82(1)(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 82(1)(d) je pravna podlaga, na kateri temelji pravica Unije do ukrepanja na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, da se olajša sodelovanje med sodnimi organi ali enakovrednimi organi držav članic, kar zadeva postopke v kazenskih zadevah in izvrševanje odločb. Predlagani ukrep spada prav na to področje in dopolnjuje obstoječo ustrezno zakonodajo EU.

·Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

·Sorazmernost

·Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

·Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

·Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Na istem srečanju strokovnjakov se je Komisija posvetovala z državami članicami tudi o možnih učinkih dela strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost na zakonodajo, ki je v pripravi. Po mnenju držav članic bi moral biti poudarek na hitri vzpostavitvi sistema ECRIS-TCN. Medtem ko so bili drugi koncepti zanimivi in glede na to, da bi moral biti sistem zasnovan tako, da upošteva morebitne prihodnje medsebojne povezave, so države članice potrdile, da je eden od elementov, ki bi ga lahko takoj podprle, uporaba skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov. Poleg tega so navedle, da bi morala biti možnost shranjevanja podob obraza na voljo takoj, tako da bi se lahko pozneje uvedla programska oprema za prepoznavanje obraza za še učinkovitejšo identifikacijo.  

·Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Poleg študij in podatkov, uporabljenih pri pripravi predloga iz leta 2016, je bila marca 2016 naročena študija o izvedljivosti/oceni stroškov uporabe prstnih odtisov 14 . Zanesljivo oceno izbranega scenarija sta omogočila tudi dopolnilna študija o učinkih centralizirane možnosti, vključno z uporabo prstnih odtisov, na stroške ter razmislek o morebitni uporabi skupnega sistema za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov in prihodnji prilagoditvi centraliziranega sistema za namene interoperabilnosti 15 .

·Ocena učinka

·Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Finančna sredstva EU, predvidena za izvajanje uredbe, znašajo 13 002 000 EUR, kar zadeva enkratne stroške. Predlagana sredstva so v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom, stroški pa bodo kriti iz programa za pravosodje za obdobje 2018–2020. Z letom 2021 se bodo stroški znižali in stabilizirali za kritje vzdrževalnih dejavnosti. Podrobnejše informacije so na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi temu predlogu. Komisija namerava za izvajanje in vzdrževanje sistema ECRIS-TCN pooblastiti agencijo eu-LISA. Slednja bo za izvajanje dejavnosti potrebovala dodatne človeške vire. Leta 2018 bo za razvojno fazo zaposlenih pet pogodbenih uslužbencev.

5.DRUGI ELEMENTI

·Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

·Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 določa predmet urejanja te uredbe.

Osrednji sistem ECRIS-TCN bi moral zagotoviti, da lahko pristojni organi hitro in učinkovito ugotovijo, katere druge države članice imajo informacije iz kazenskih evidenc o določenem državljanu tretje države.

Člen 2 opredeljuje področje uporabe te uredbe. Slednja se uporablja za obdelavo podatkov o identiteti državljanov tretjih držav in ne informacij o obsodbah, ki jih ureja Okvirni sklep 2009/315/PNZ, kakor je bil spremenjen z direktivo, ki jo je Komisija predlagala leta 2016. Sistem ECRIS-TCN bi moral obdelovati le podatke o identiteti državljanov tretjih držav, ki so bili predmet pravnomočnih obsodb kazenskih sodišč v Evropski uniji, da bi se pridobile informacije o takih predhodnih obsodbah prek sistema ECRIS, ki je bil vzpostavljen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/PNZ.

Člen 3 vsebuje seznam opredelitev pojmov, uporabljenih v tej uredbi. Medtem ko nekatere opredelitve pojmov že obstajajo v veljavnem pravnem redu s tega področja, so drugi pojmi tu prvič opredeljeni.

Opredelitev pojma „državljan tretje države“ je dodana zaradi pojasnila, da v tej uredbi ta skupina oseb vključuje tudi osebe brez državljanstva in osebe, katerih državljanstvo ni znano državi članici izreka obsodbe. Ta opredelitev bi morala biti enaka tisti, ki je uporabljena v Okvirnem sklepu, kakor je bil spremenjen z direktivo, ki jo je Komisija predlagala leta 2016.

V okviru uporabe te uredbe „pristojni organi“ pomenijo osrednje organe držav članic ter Eurojust, Europol [in Evropsko javno tožilstvo 17 .]

V členu 4 je opisana tehnična arhitektura sistema ECRIS-TCN. Uporabljena komunikacijska infrastruktura bi morala imeti obliko varnih čezevropskih telematskih storitev med upravami ali kakršne koli nadgradnje teh storitev. Člen pojasnjuje tudi, da bo vmesniška programska oprema za novi sistem vključena v obstoječo referenčno programsko opremo sistema ECRIS, da bi se ustvarila nemotena in ustrezna uporabniška izkušnja.

Člen 5 določa obveznost države članice izreka obsodbe, da za vsakega obsojenega državljana tretje države čim prej po vnosu obsodbe v nacionalno kazensko evidenco ustvari podatkovni zapis v osrednjem sistemu ECRIS-TCN.

Slednji bi moral vsebovati le podatke o identiteti državljanov tretjih držav, ki so jih obsodila kazenska sodišča v Evropski uniji. Taki podatki o identiteti bi morali vključevati alfanumerične podatke, podatke o prstnih odtisih v skladu z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ, kakor je bil spremenjen z direktivo, ki jo je Komisija predlagala leta 2016, in podobe obraza, če so evidentirane v nacionalnih podatkovnih zbirkah kazenskih evidenc držav članic.

Za zagotovitev čim večje učinkovitosti sistema ta člen določa tudi, da morajo države članice v sistemu ECRIS-TCN ustvariti tudi evidence o „preteklih“ obsodbah državljanov tretjih držav, tj. obsodbah, ki so bile izrečene pred začetkom veljavnosti te uredbe. V skladu s členom 25 bi morale države članice ta postopek zaključiti v 24 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. Vendar države članice ne bi smele biti obvezane, da v ta namen zbirajo informacije, ki niso bile že vnesene v njihove kazenske evidence pred začetkom veljavnosti te uredbe.

Člen 6 obravnava uporabo podob obraza. Za zdaj se lahko podobe obraza, vključene v sistem ECRIS-TCN, uporabljajo le za preverjanje identitete. Vendar ni izključeno, da se bodo zaradi razvoja programske opreme za prepoznavanje obrazov v prihodnosti morda uporabljale tudi za avtomatizirano ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, če bodo izpolnjene tehnične zahteve v zvezi s tem.

Člen 7 določa pravila o uporabi sistema ECRIS-TCN za določitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc, da bi se pridobile informacije o takih predhodnih obsodbah prek sistema ECRIS, ki je bil vzpostavljen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/315/PNZ. Omejitve namena iz Okvirnega sklepa, kakor je bil spremenjen s predlogom direktive iz leta 2016, se bodo uporabljale za vse posledične izmenjave informacij iz kazenskih evidenc.

Člen določa tudi obveznost držav članic, da uporabijo sistem ECRIS-TCN v vseh primerih, ko prejmejo zahtevek za informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav v skladu z nacionalno zakonodajo, in da nadalje spremljajo morebitne zadetke z državami članicami, določenimi prek sistema ECRIS. Ta obveznost bi se morala nanašati tako na zahtevke za informacije za namene kazenskih postopkov kot tudi na zahtevke za druge ustrezne namene.

Država članica, ki želi določiti države članice, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o določenem državljanu tretje države, lahko to stori z iskanjem po načelu „zadetek/ni zadetka“ v osrednjem sistemu za državljane tretjih držav, pri čemer glede na razpoložljivost uporabi alfanumerične podatke ali prstne odtise navedenega državljana. V primeru „zadetka“ se sporočijo imena držav članic, ki so zagotovile podatke, ter referenčni podatki in morebitni s tem povezani podatki o identiteti. To bo državam članicam omogočilo, da uporabijo obstoječi sistem ECRIS za preverjanje identitete zadevnih oseb pred izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc.

Zadetek v sistemu ECRIS-TCN ne bi smel avtomatično pomeniti, da je bil zadevni državljan tretje države obsojen v določenih državah članicah ali da imajo slednje informacije iz kazenskih evidenc o njem. Obstoj predhodnih obsodb bi moral biti potrjen le na podlagi prejetih informacij iz kazenskih evidenc zadevnih držav članic.

Člen 8 se nanaša na obdobje hrambe podatkov.

Nacionalne določbe o hrambi podatkov v kazenskih evidencah in sistemih za prepoznavanje prstnih odtisov se med državami članicami zelo razlikujejo, pri čemer ta predlog ni namenjen njihovi uskladitvi. Uveljavljeno načelo, da se upoštevajo obdobja hrambe države članice izreka obsodbe, se uporablja tudi v tem primeru v zvezi s podatki, ki se pošljejo v osrednji sistem. Dokler so informacije o obsodbah shranjene v kazenskih evidencah držav članic, bi morale nenazadnje biti na voljo tudi organom drugih držav članic. To pomeni tudi, da bi bilo treba v tem obdobju hraniti vse podatke, ki se nanašajo na obsojeno osebo, čeprav so bili prstni odtisi, ki so izvirali iz druge podatkovne zbirke poleg kazenskih evidenc, morda že izbrisani iz nacionalne podatkovne zbirke prstnih odtisov. Nasprotno pa velja, da bi bilo treba prstne odtise, tudi če bi bili še naprej shranjeni na nacionalni ravni, izbrisati iz osrednjega sistema, če se vse informacije o obsodbah izbrišejo iz nacionalnih kazenskih evidenc. Pristop je v tem primeru enak tako za obsodbe državljanov tretjih držav kot tudi za obsodbe državljanov EU, uradno sporočene državam članicam državljanstva v skladu z Okvirnim sklepom.

Člen 9 določa obveznosti držav članic, da preverijo točnost podatkov, poslanih v osrednji sistem, in jih popravijo ter da jih spremenijo v primeru kakršne koli poznejše spremembe v nacionalnih kazenskih evidencah. To ponovno izhaja iz logike Okvirnega sklepa za državljane EU.

Člen 11 pooblašča agencijo eu-LISA za razvoj in operativno upravljanje sistema ECRIS-TCN glede na njene izkušnje z upravljanjem drugih obsežnih centraliziranih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev. Agencija je odgovorna tudi za nadaljnji razvoj in vzdrževanje referenčne programske opreme sistema ECRIS, da bi se zagotovilo nemoteno delovanje obeh sistemov. Referenčna programska oprema zagotavlja programsko opremo za povezovanje iz člena 3(1)(a) Sklepa Sveta o sistemu ECRIS.

Člen 12 določa odgovornosti držav članic v zvezi s sistemom ECRIS-TCN. Države članice so še naprej same odgovorne za svoje nacionalne podatkovne zbirke kazenskih evidenc.

Člen 13 obravnava odgovornost za uporabo podatkov.

Člen 14 določa Eurojust kot kontaktno točko za tretje države in mednarodne organizacije, ki zahtevajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav. Namen tega je preprečiti situacije, v katerih morajo tretje države in mednarodne organizacije poslati zahtevke več državam članicam. Eurojust tretji državi ali mednarodni organizaciji, ki pošlje zahtevek, ne bi smel predložiti nobenih informacij, vključno s kakršnimi koli informacijami o državah članicah, ki imajo informacije o obsodbah, temveč bi moral le obvestiti zadevne države članice v primeru zadetka. Od slednjih bi bilo nato odvisno, ali bodo vzpostavile stik s tretjo državo ali mednarodno organizacijo in jo obvestile, da se v skladu z nacionalno zakonodajo lahko zagotovijo informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav.

Člen 15 omogoča neposreden dostop do sistema ECRIS-TCN Eurojustu, Europolu [in Evropskemu javnemu tožilstvu] za namene opravljanja njihovih zakonsko predpisanih nalog. Vendar ti pristojni organi ne bi smeli imeti dostopa do sistema ECRIS, da bi sami zahtevali informacije o obsodbah, temveč bi morali take informacije pridobiti prek uveljavljenih kanalov z nacionalnimi organi. Ta pristop upošteva pravila iz zakonskih instrumentov za te organizacije o njihovih stikih z organi držav članic.

Člen 16 določa odgovornosti Eurojusta, Europola [in Evropskega javnega tožilstva] v zvezi s sistemom ECRIS-TCN.

Člen 17 ureja vprašanje varnosti podatkov.

Člen 18 se nanaša na odgovornost držav članic do posameznikov ali drugih držav članic za morebitno nezakonito obdelavo ali drugo ravnanje, ki ni v skladu s to uredbo. Pravila o odgovornosti držav članic za škodo, ki bi izhajala iz take kršitve te uredbe, bi bilo treba določiti na nacionalni ravni.

Člen 19 obvezuje države članice, da spremljajo skladnost imenovanih osrednjih organov s to uredbo na nacionalni ravni. 

Člen 20 določa, da se uporaba podatkov, vnesenih v sistem ECRIS-TCN, v nasprotju s to uredbo kaznuje v skladu z nacionalno zakonodajo.  

Člen 21 določa upravljavce in obdelovalce podatkov.

Člen 29 ureja vprašanje vodenja evidenc s strani agencije eu-LISA in pristojnih organov.

Člen 30 obravnava uporabo podatkov za pripravo poročil in statistične namene ter določa, da je agencija eu-LISA odgovorna za pripravo statističnih podatkov v zvezi s sistemom ECRIS-TCN in referenčno programsko opremo sistema ECRIS. Poleg tega določa obveznost držav članic, da agenciji eu-LISA predložijo statistične podatke, ki jih potrebuje za pripravo statističnih izračunov in analiz, ter da Komisiji predložijo statistične podatke o številu obsojenih državljanov tretjih držav in številu obsodb državljanov tretjih držav na njihovem ozemlju.

Člen 31 ureja stroške. Ne glede na možnost uporabe finančnih programov Unije v skladu z veljavnimi pravili bi morala vsaka država članica kriti svoje stroške za izvajanje, upravljanje, uporabo in vzdrževanje nacionalne podatkovne zbirke kazenskih evidenc ter tehničnih prilagoditev, potrebnih za uporabo sistema ECRIS-TCN.

Člen 32 določa, da morajo države članice o svojih osrednjih organih uradno obvestiti agencijo eu-LISA, slednja pa mora te organe objaviti.

Člen 33 določa, da je Komisija tista, ki določi datum začetka delovanja sistema ECRIS-TCN, in navaja predpogoje, ki morajo biti izpolnjeni, preden lahko sistem začne delovati.

Člen 35 se nanaša na postopek komitologije, ki ga je treba uporabiti na podlagi standardne določbe.

Člen 36 določa, da agencija eu-LISA ustanovi svetovalno skupino, ki bo pomagala pri razvoju in delovanju sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS.

Člen 37 ureja spremembe Uredbe (EU) št. 1077/2011 glede novih odgovornosti in nalog agencije eu-LISA.

2017/0144 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, za dopolnitev in podporo evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS-TCN) ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 82(1)(d) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija si je zastavila cilj, da svojim državljanom nudi območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb.

(2)Za uresničitev tega cilja je nujno, da se lahko informacije o obsodbah, izrečenih v državah članicah, upoštevajo tudi zunaj države članice izreka obsodbe tako v novem kazenskem postopku, kot je določeno v Okvirnem sklepu Sveta 2008/675/PNZ 19 , kot tudi za preprečitev novih kaznivih dejanj.

(3)Ta cilj predpostavlja izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc med pristojnimi organi držav članic. Tako izmenjavo informacij urejajo in olajšujejo pravila Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ 20 ter evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS), ki je bil vzpostavljen s Sklepom Sveta 2009/316/PNZ 21 .

(4)Vendar pravni okvir sistema ECRIS posebnosti zahtevkov v zvezi z državljani tretjih držav ne zajema v zadostni meri. Čeprav se lahko informacije o državljanih tretjih držav izmenjujejo prek sistema ECRIS, ni nobenega postopka ali mehanizma za učinkovito izmenjavo.

(5)Informacije o državljanih tretjih držav se v Uniji ne zbirajo v državi članici državljanstva, kot to velja za državljane držav članic, temveč se hranijo samo v državah članicah, v katerih so bile obsodbe izrečene. Celovit pregled kazenske evidence določenega državljana tretje države se lahko zato pridobi le, če se informacije zahtevajo od vseh držav članic.

(6)Taki splošni zahtevki pomenijo upravno breme za vse države članice, tudi za tiste, ki nimajo informacij o zadevnem državljanu tretje države. To breme države članice v praksi odvrača od tega, da bi zahtevale informacije o državljanih tretjih držav, in vodi k temu, da države članice informacije iz kazenskih evidenc omejujejo na informacije, shranjene v nacionalnem registru.

(7)Za izboljšanje položaja bi bilo treba vzpostaviti sistem, prek katerega lahko osrednji organ države članice hitro in učinkovito ugotovi, katere druge države članice imajo informacije iz kazenskih evidenc o določenem državljanu tretje države, tako da lahko nato prek obstoječega okvira sistema ECRIS od zadevnih držav članic zahteva informacije iz kazenskih evidenc v skladu z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ.

(8)V tej uredbi bi bilo zato treba določiti pravila o vzpostavitvi centraliziranega sistema, ki vsebuje osebne podatke na ravni Unije, razdelitvi odgovornosti med državo članico in organizacijo, odgovorno za njegov razvoj in vzdrževanje, ter morebitnih posebnih določbah o varstvu podatkov, potrebnih za dopolnitev že obstoječe ureditve varstva podatkov ter zagotavljanje ustrezne splošne ravni varstva in varnosti podatkov. Poleg tega bi bilo treba zaščititi tudi temeljne pravice zadevnih oseb.

(9)Za določitev držav članic, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS-TCN; Third Country Nationals – državljani tretjih držav), bi bilo treba Evropsko agencijo za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: agencija eu-LISA), ki je bila ustanovljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 22 , glede na njene izkušnje z upravljanjem drugih obsežnih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev pooblastiti za razvoj in operativno upravljanje novega centraliziranega sistema ECRIS-TCN. Njen mandat bi bilo treba ustrezno spremeniti, da bi odražal te nove naloge.

(10)Ker je treba vzpostaviti tesne tehnične povezave med sistemom ECRIS-TCN in sedanjim sistemom ECRIS, bi bilo treba agencijo eu-LISA pooblastiti tudi za nadaljnji razvoj in vzdrževanje referenčne programske opreme sistema ECRIS, pri čemer bi bilo treba njen mandat ustrezno spremeniti.

(11)Sistem ECRIS-TCN bi moral vsebovati le podatke o identiteti državljanov tretjih držav, ki so jih obsodila kazenska sodišča v Uniji. Taki podatki o identiteti bi morali vključevati alfanumerične podatke, podatke o prstnih odtisih v skladu z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ in podobe obraza, če so evidentirane v nacionalnih podatkovnih zbirkah kazenskih evidenc držav članic.

(12)Če se ugotovi ujemanje podatkov, evidentiranih v osrednjem sistemu, in podatkov, ki jih je država članica uporabila za iskanje (t. i. „zadetek“), se podatki o identiteti, na katere se zadetek nanaša, predložijo skupaj z zadetkom. Te podatke bi bilo treba uporabiti le za pomoč pri potrditvi identitete zadevnega državljana tretje države. To lahko vključuje evidentiranje takih podatkov v nacionalnih podatkovnih zbirkah kazenskih evidenc držav članic, ki pošljejo poizvedovanje, pod drugim imenom državljana tretje države.

(13)V prvem primeru bi se morale podobe obraza, vključene v sistem ECRIS-TCN, uporabljati le za preverjanje identitete določenega državljana tretje države. Vendar se bodo zaradi razvoja programske opreme za prepoznavanje obrazov v prihodnosti morda uporabljale tudi za avtomatizirano ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, če bodo izpolnjene tehnične zahteve v zvezi s tem.

(14)Uporaba biometričnih podatkov je potrebna, ker je to najzanesljivejši način identifikacije državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic, ki pogosto nimajo listin ali drugih sredstev za identifikacijo, poleg tega pa omogoča zanesljivejše ugotavljanje ujemanja njihovih podatkov.

(15)Države članice bi morale v sistemu ECRIS-TCN ustvariti evidence o obsojenih državljanih tretjih držav, in sicer čim prej po vnosu njihove obsodbe v nacionalno kazensko evidenco.

(16)Države članice bi morale v sistemu ECRIS-TCN ustvariti tudi evidence o državljanih tretjih držav, obsojenih pred začetkom veljavnosti te uredbe, da bi se zagotovila čim večja učinkovitost sistema. Vendar ne bi smele biti obvezane, da v ta namen zbirajo informacije, ki niso bile že vnesene v njihove kazenske evidence pred začetkom veljavnosti te uredbe.

(17)Izboljšanje kroženja informacij o obsodbah bi moralo državam članicam pomagati pri izvajanju Okvirnega sklepa 2008/675/PNZ, v skladu s katerim morajo v novih kazenskih postopkih upoštevati predhodne obsodbe.

(18)Države članice bi morale biti dolžne uporabiti sistem ECRIS-TCN v vseh primerih, ko prejmejo zahtevek za informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav v skladu z nacionalno zakonodajo, in nadalje spremljati morebitne zadetke z državami članicami, določenimi prek sistema ECRIS. Ta obveznost ne bi smela biti omejena le na zahtevke v zvezi s kazenskimi preiskavami.

(19)Zadetek v sistemu ECRIS-TCN ne bi smel avtomatično pomeniti, da je bil zadevni državljan tretje države obsojen v določenih državah članicah ali da imajo slednje informacije iz kazenskih evidenc o njem. Obstoj predhodnih obsodb bi moral biti potrjen le na podlagi prejetih informacij iz kazenskih evidenc zadevnih držav članic.

(20)Ne glede na možnost uporabe finančnih programov Unije v skladu z veljavnimi pravili bi morala vsaka država članica kriti svoje stroške za izvajanje, upravljanje, uporabo in vzdrževanje nacionalne podatkovne zbirke kazenskih evidenc in nacionalne podatkovne zbirke prstnih odtisov ter tehničnih prilagoditev, potrebnih za uporabo sistema ECRIS-TCN, vključno s povezavami do nacionalne osrednje točke dostopa.

(21)Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: Europol), ki je bila ustanovljena z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta 23 , Eurojust, ki je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ 24 , [in Evropsko javno tožilstvo, ki je bilo ustanovljeno z Uredbo (EU) .../... 25 ,] bi morali imeti dostop do sistema ECRIS-TCN za določitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o določenem državljanu tretje države, da bi lahko učinkoviteje opravljali svoje zakonsko predpisane naloge.

(22)Ta uredba določa stroga pravila o dostopu do sistema ECRIS-TCN in potrebnih zaščitnih ukrepih, vključno z odgovornostmi držav članic glede zbiranja in uporabe podatkov. Poleg tega določa tudi pravice posameznikov do nadomestila, dostopa, popravka, izbrisa in pravnega varstva, zlasti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nadzora obdelave podatkov, ki ga izvajajo neodvisni javni organi. Zato spoštuje temeljne pravice in svoboščine ter upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov, načelom enakosti pred zakonom in splošno prepovedjo diskriminacije.

(23)Za obdelavo osebnih podatkov, ki jih pristojni nacionalni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem, bi se morala uporabljati Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 26 . Če se ne uporabljajo nacionalne določbe, s katerimi se prenaša Direktiva (EU) 2016/680, bi se morala za obdelavo osebnih podatkov, ki jih obdelujejo nacionalni organi, uporabljati Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 27 . Zagotoviti bi bilo treba usklajen nadzor v skladu s členom 62 [nove uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe Unije].

(24)Določiti bi bilo treba pravila o odgovornosti držav članic za škodo, ki bi izhajala iz kakršne koli kršitve te uredbe.

(25)Ker cilja te uredbe, in sicer omogočanja hitre in učinkovite izmenjave informacij iz kazenskih evidenc o državljanih tretjih držav, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi nujne sinergije in interoperabilnosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(26)Za zagotovitev enotnih pogojev za vzpostavitev in operativno upravljanje sistema ECRIS-TCN bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 28 .

(27)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(28)V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti dve državi članici ne sodelujeta pri sprejetju te uredbe, ki zato zanju ni zavezujoča in se v njiju ne uporablja.

[ali]

V skladu s členom 3 in členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta ti dve državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(29)Ker je Združeno kraljestvo 29. marca 2017 uradno sporočilo svojo namero, da zapusti Unijo, se bosta v skladu s členom 50 Pogodbe o Evropski uniji Pogodbi za Združeno kraljestvo prenehali uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po uradnem obvestilu, razen če Evropski svet po dogovoru z Združenim kraljestvom ne sklene, da se to obdobje podaljša. Posledično in brez poseganja v katero koli določbo sporazuma o izstopu se navedeni opis sodelovanja Združenega kraljestva pri predlogu uporablja samo do datuma, ko preneha članstvo Združenega kraljestva v Evropski uniji.

(30)V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 29 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal … 30 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1
Splošne določbe

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba:

(a)vzpostavlja sistem za določitev držav članic, ki imajo informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS-TCN);

(b)določa pogoje, pod katerimi pristojni organi uporabljajo sistem ECRIS-TCN za pridobitev informacij o takih predhodnih obsodbah prek evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS), ki je bil vzpostavljen s Sklepom 2009/316/PNZ. 

Člen 2
Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za obdelavo podatkov o identiteti državljanov tretjih držav, ki so bili predmet pravnomočnih obsodb kazenskih sodišč v državah članicah, za namene določitve držav članic, v katerih so bile take obsodbe izrečene.

Člen 3
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„obsodba“ pomeni vsako pravnomočno obsodbo kazenskega sodišča zoper fizično osebo zaradi kaznivega dejanja, kolikor se obsodba vpiše v kazensko evidenco države članice izreka obsodbe;

(b)„kazenski postopek“ pomeni fazo pred sojenjem, samo sojenje in izvrševanje obsodbe;

(c)„kazenska evidenca“ pomeni nacionalni register ali registre, v katere se v skladu z nacionalno zakonodajo vpisujejo obsodbe;

(d)„država članica izreka obsodbe“ pomeni državo članico, v kateri je izrečena obsodba;

(e)„osrednji organ“ pomeni organe, ki so imenovani v skladu s členom 3(1) Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ;

(f)„pristojni organi“ pomenijo osrednje organe in organe Unije, ki so pristojni za dostop do sistema ECRIS-TCN v skladu s to uredbo;

(g)„državljan tretje države“ pomeni državljana države, ki ni država članica, ne glede na to, ali ima tudi državljanstvo ene od držav članic, osebo brez državljanstva ali osebo, katere državljanstvo ni znano državi članici izreka obsodbe;

(h)„osrednji sistem“ pomeni podatkovne zbirke, ki vsebujejo podatke o identiteti državljanov tretjih držav, ki so bili predmet pravnomočnih obsodb kazenskih sodišč v državah članicah, ter ki jih razvija in vzdržuje agencija eu-LISA;

(i)„vmesniška programska oprema“ pomeni programsko opremo, ki jo gostijo pristojni organi in ki jim omogoča dostop do osrednjega sistema prek komunikacijske infrastrukture iz člena 4;

(j)„identifikacija“ pomeni postopek ugotavljanja identitete osebe s primerjanjem več naborov podatkov v podatkovni zbirki;

(k)„alfanumerični podatki“ pomenijo podatke, ki so predstavljeni s črkami, številkami, posebnimi znaki, razmiki med znaki in ločili;

(l)„podatki o prstnih odtisih“ pomenijo podatke o pritisnjenih in povaljanih odtisih vseh desetih prstov;

(m)„podoba obraza“ pomeni digitalno sliko obraza;

(n)„zadetek“ pomeni ujemanja, ugotovljena s primerjavo podatkov, evidentiranih v osrednjem sistemu, in podatkov, ki jih je država članica uporabila za iskanje;

(o)„nacionalna osrednja točka dostopa“ pomeni nacionalno točko povezave do komunikacijske infrastrukture iz člena 4;

(p)„referenčna programska oprema sistema ECRIS“ pomeni programsko opremo, ki jo razvija Komisija in ki je državam članicam na voljo za izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc prek sistema ECRIS.

Člen 4
Tehnična arhitektura sistema ECRIS-TCN

1.Sistem ECRIS-TCN sestavljajo:

(a)osrednji sistem, v katerem so shranjeni podatki o identiteti obsojenih državljanov tretjih držav;

(b)nacionalna osrednja točka dostopa v vsaki državi članici;

(c)vmesniška programska oprema, ki osrednjim organom omogoča povezavo do osrednjega sistema prek nacionalne osrednje točke dostopa in komunikacijske infrastrukture;

(d)komunikacijska infrastruktura med osrednjim sistemom in nacionalno osrednjo točko dostopa.

2.Osrednji sistem gosti agencija eu-LISA na svojih dveh tehničnih spletnih mestih.

3.Vmesniška programska oprema je povezana z referenčno programsko opremo sistema ECRIS. Države članice uporabljajo referenčno programsko opremo sistema ECRIS za poizvedovanje v sistemu ECRIS-TCN in pošiljanje naknadnih zahtevkov za informacije iz kazenskih evidenc.

POGLAVJE II
Vnos in uporaba podatkov s strani osrednjih organov

Člen 5
Vnos podatkov v sistem ECRIS-TCN

1.Za vsakega obsojenega državljana tretje države osrednji organ države članice izreka obsodbe ustvari podatkovni zapis v osrednjem sistemu. Podatkovni zapis vključuje naslednje podatke:

(a)    priimek, ime ali imena, datum rojstva, kraj rojstva (mesto in država), državljanstvo ali državljanstva, spol, imena in priimke staršev, prejšnja imena, psevdonime in/ali druga imena, če je to ustrezno, ter oznako države članice izreka obsodbe;

(b)podatke o prstnih odtisih v skladu z Okvirnim sklepom 2009/315/PNZ 31 in zahtevami glede ločljivosti in uporabe prstnih odtisov iz točke (b) člena 10(1) ter referenčno številko podatkov o prstnih odtisih obsojene osebe, vključno z oznako države članice izreka obsodbe.

2.Podatkovni zapis lahko vsebuje tudi podobe obraza obsojenega državljana tretje države.

3.Država članica izreka obsodbe ustvari podatkovni zapis čim prej po vnosu obsodbe v nacionalno kazensko evidenco.

4.Države članice izreka obsodbe ustvarijo podatkovne zapise tudi za obsodbe, ki so bile izrečene pred [datum začetka veljavnosti te uredbe], če so taki podatki shranjeni v nacionalnih kazenskih evidencah ali nacionalnih podatkovnih zbirkah prstnih odtisov.

Člen 6
Posebna pravila za podobe obraza

1.Podobe obraza iz člena 5(2) se uporabljajo le za potrditev identitete državljana tretje države, ki je bil identificiran na podlagi alfanumeričnega iskanja ali iskanja s prstnimi odtisi.

2.Podobe obraza se lahko takoj, ko je to tehnično mogoče, uporabljajo tudi za identifikacijo državljana tretje države na podlagi tega biometričnega identifikatorja. Preden se ta funkcija uvede v sistem ECRIS-TCN, Komisija predstavi poročilo o razpoložljivosti in pripravljenosti potrebne tehnologije, pri čemer se posvetuje z Evropskim parlamentom.

Člen 7
Uporaba sistema ECRIS-TCN za določitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc

1.Kadar država članica zahteva informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države za namene kazenskega postopka zoper tega državljana tretje države ali druge namene v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, osrednji organ te države članice uporabi sistem ECRIS-TCN za določitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o tem državljanu tretje države, da pridobi informacije o predhodnih obsodbah prek sistema ECRIS.

2.Europol, Eurojust [in Evropsko javno tožilstvo] imajo dostop do sistema ECRIS-TCN za določitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države, v skladu s členi 14, 15 in 16.

3.Pristojni organi lahko poizvedujejo v sistemu ECRIS-TCN z uporabo podatkov iz člena 5(1).

4.Pristojni organi lahko v sistemu ECRIS-TCN poizvedujejo tudi z uporabo podob obraza iz člena 5(2), če je taka funkcija uvedena v skladu s členom 6(2).

5.V primeru zadetka osrednji sistem samodejno zagotovi pristojnemu organu informacije o državah članicah, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države, skupaj s povezanimi referenčnimi številkami in morebitnimi ustreznimi podatki o identiteti. Taki podatki o identiteti se uporabljajo samo za namene preverjanja identitete zadevnega državljana tretje države.

6.Če ni zadetka, osrednji sistem o tem samodejno obvesti pristojni organ.

POGLAVJE III
Hramba in sprememba podatkov

Člen 8
Obdobje hrambe podatkov

1.Vsak podatkovni zapis se hrani v osrednjem sistemu, dokler so podatki, ki se nanašajo na obsodbe zadevne osebe, shranjeni v nacionalnih kazenskih evidencah.

2.Po izteku obdobja hrambe iz odstavka 1 osrednji organ države članice izreka obsodbe iz osrednjega sistema izbriše podatkovni zapis nemudoma, najpozneje pa v enem mesecu po izteku obdobja hrambe.  

Člen 9
Sprememba in izbris podatkov

1.Države članice imajo pravico spremeniti ali izbrisati podatke, ki so jih vnesle v sistem ECRIS-TCN.

2.Za vsako naknadno spremembo, ki jo država članica izreka obsodbe izvede glede informacij v nacionalnih kazenskih evidencah, ki so privedle do podatkovnega zapisa v skladu s členom 5, se izvede enaka sprememba informacij iz podatkovnega zapisa v osrednjem sistemu.

3.Če država članica meni, da so podatki, ki jih je shranila v osrednji sistem, netočni ali da so bili obdelani v osrednjem sistemu v nasprotju s to uredbo, preveri zadevne podatke ter jih po potrebi nemudoma spremeni ali izbriše iz osrednjega sistema.

4.Če država članica, ki ni država članica, ki je vnesla podatke, meni, da so podatki, shranjeni v osrednjem sistemu, netočni ali da so bili obdelani v osrednjem sistemu v nasprotju s to uredbo, o tem nemudoma obvesti osrednji organ države članice izreka obsodbe. Ta v enem mesecu preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave.

POGLAVJE IV
Razvoj, delovanje in odgovornosti

Člen 10
Izvedbeni akti, ki jih sprejme Komisija

1.Komisija sprejme akte, potrebne za razvoj in tehnično izvajanje sistema ECRIS-TCN, zlasti pravila o:

(a)tehničnih specifikacijah za obdelavo alfanumeričnih podatkov;

(b)tehničnih specifikacijah za ločljivost in obdelavo prstnih odtisov v sistemu ECRIS-TCN;

(c)tehničnih specifikacijah za vmesniško programsko opremo iz točke (c) člena 4(1);

(d)tehničnih specifikacijah za obdelavo podob obraza;

(e)kakovosti podatkov, vključno z mehanizmom in postopki za preverjanje kakovosti podatkov;

(f)vnosu podatkov v skladu s členom 5;

(g)dostopu do podatkov v skladu s členom 7;

(h)spremembi in izbrisu podatkov v skladu s členoma 8 in 9;

(i)vodenju evidenc in dostopu do njih v skladu s členom 29;

(j)zagotavljanju statističnih podatkov v skladu s členom 30;

(k)zahtevah glede uspešnosti in razpoložljivosti sistema ECRIS-TCN.

2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

Člen 11
Razvoj in operativno upravljanje

1.Agencija eu-LISA je odgovorna za razvoj in operativno upravljanje sistema ECRIS-TCN. Razvoj zajema pripravo in izvajanje tehničnih specifikacij, preskušanje in splošno usklajevanje projektov.

2.Agencija eu-LISA je odgovorna tudi za nadaljnji razvoj in vzdrževanje referenčne programske opreme sistema ECRIS.

3.Agencija eu-LISA določi zasnovo fizične arhitekture sistema ECRIS-TCN, vključno s tehničnimi specifikacijami in njihovim razvojem v zvezi z osrednjim sistemom iz točke (a) člena 4(1), nacionalno osrednjo točko dostopa iz točke (b) člena 4(1) in vmesniško programsko opremo iz točke (c) člena 4(1). To zasnovo sprejme njen upravni odbor na podlagi pozitivnega mnenja Komisije.

4.Agencija eu-LISA razvije in vzpostavi sistem ECRIS-TCN do [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe] in po sprejetju ukrepov iz člena 10 s strani Komisije.

5.Pred fazo zasnove in razvoja upravni odbor agencije eu-LISA ustanovi odbor za upravljanje programa, ki ga sestavlja največ deset članov. Sestavlja ga osem predstavnikov, ki jih imenuje upravni odbor, predsednik svetovalne skupine za sistem ECRIS-TCN iz člena 36 in en član, ki ga imenuje Komisija. Člani, ki jih imenuje upravni odbor, se izberejo med tistimi državami članicami, za katere so po pravu Unije zakonodajni instrumenti o sistemu ECRIS v celoti zavezujoči in ki bodo sodelovale pri sistemu ECRIS-TCN. Upravni odbor zagotovi, da imajo imenovani predstavniki potrebno tehnično znanje in izkušnje glede razvoja in upravljanja informacijskih sistemov, ki podpirajo sodne organe in organe, pristojne za vodenje kazenskih evidenc. Odbor za upravljanje programa se sestane vsaj enkrat na tri mesece ali pogosteje, če je to potrebno. Odbor za upravljanje programa zagotovi ustrezno upravljanje faze zasnove in razvoja sistema ECRIS-TCN. Upravnemu odboru agencije eu-LISA mesečno predloži pisna poročila o napredku projekta. Nima nobene pristojnosti za sprejemanje odločitev ali pooblastil za zastopanje članov upravnega odbora.

6.Odbor za upravljanje programa določi poslovnik, ki vključuje zlasti pravila o:

(a)vodenju sestankov;

(b)krajih sestankov;

(c)pripravi sestankov;

(d)sprejemu strokovnjakov na sestankih;

(e)komunikacijskih načrtih, ki zagotavljajo popolno obveščenost držav članic, ki ne sodelujejo v upravnem odboru.

7.Sestanke vodi država članica, ki predseduje Svetu Evropske unije, če so zanjo po pravu Unije zakonodajni instrumenti o sistemu ECRIS v celoti zavezujoči, in ki bo sodelovala pri sistemu ECRIS-TCN. Če ta zahteva ni izpolnjena, sestanke vodi država članica, ki bo naslednja predsedovala in ki izpolnjuje to zahtevo.

8.Vse potne stroške in stroške bivanja članov odbora za upravljanje programa krije agencija eu-LISA, pri čemer se smiselno uporablja člen 10 njenega poslovnika. Sekretariat odbora za upravljanje programa zagotovi agencija eu-LISA.

9.Med fazo zasnove in razvoja svetovalno skupino za sistem ECRIS-TCN iz člena 36 sestavljajo nacionalni projektni vodje za sistem ECRIS-TCN. Svetovalna skupina se med fazo zasnove in razvoja ter do začetka delovanja sistema ECRIS-TCN sestane vsaj enkrat mesečno. Po vsakem srečanju poroča upravnemu odboru agencije eu-LISA. Svetovalna skupina zagotovi tehnično znanje in izkušnje za pomoč pri nalogah upravnega odbora in spremlja pripravljenost držav članic.

10.Agencija eu-LISA v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija glede na analizo stroškov in koristi.

11.Agencija eu-LISA je odgovorna za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo iz točke (d) člena 4(1):

(a)nadzor;

(b)varnost;

(c)usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

12.Komisija je odgovorna za vse druge naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

(a)naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(b)nabavo in posodabljanje;

(c)pogodbena vprašanja.

13.Agencija eu-LISA razvije in vzdržuje mehanizem in postopke za preverjanje kakovosti podatkov v sistemu ECRIS-TCN ter redno poroča državam članicam. Komisiji redno poroča o težavah, ki se pojavijo, in zadevnih državah članicah.

14.Operativno upravljanje sistema ECRIS-TCN obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema v skladu s to uredbo, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja sistema v skladu s tehničnimi specifikacijami.

15.Agencija eu-LISA opravlja naloge v zvezi z zagotavljanjem usposabljanja o tehnični uporabi sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS.

16.Ne glede na člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije agencija eu-LISA za vse svoje osebje, ki dela s podatki, evidentiranimi v osrednjem sistemu, uporablja ustrezna pravila glede poklicne molčečnosti ali druge enakovredne obveznosti glede zaupnosti. Ta obveznost velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali prekinejo delovno razmerje ali dokončajo svoje dejavnosti.

Člen 12
Odgovornosti držav članic

1.Vsaka država članica je odgovorna za:

(a)zagotavljanje varne povezave med nacionalnimi podatkovnimi zbirkami kazenskih evidenc in prstnih odtisov ter nacionalno osrednjo točko dostopa;

(b)razvoj, delovanje in vzdrževanje povezave iz točke (a);

(c)zagotavljanje povezave med nacionalnimi sistemi in referenčno programsko opremo sistema ECRIS;

(d)upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja osrednjih organov do sistema ECRIS-TCN v skladu s to uredbo ter za vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in profilov njegovih članov.

2.Vsaka država članica zagotovi osebju organov, ki ima pravico dostopa do sistema ECRIS-TCN, ustrezno usposabljanje, zlasti o pravilih o varnosti in varstvu podatkov ter zadevnih temeljnih pravicah, preden ga pooblasti za obdelavo podatkov, shranjenih v osrednjem sistemu.

Člen 13

Odgovornost za uporabo podatkov

1.V skladu z Direktivo (EU) 2016/680 vsaka država članica zagotovi, da se podatki, shranjeni v sistemu ECRIS-TCN, zakonito obdelujejo in zlasti da:

(a)ima le ustrezno pooblaščeno osebje dostop do podatkov za opravljanje svojih nalog;

(b)so podatki pridobljeni zakonito in ob popolnem upoštevanju človekovega dostojanstva državljana tretje države;

(c)so podatki zakonito vneseni v sistem ECRIS-TCN;

(d)so podatki ob vnosu v sistem ECRIS-TCN točni in posodobljeni.

2.Agencija eu-LISA zagotovi, da sistem ECRIS-TCN deluje v skladu s to uredbo, izvedbenimi akti iz člena 10 ter Uredbo (ES) št. 45/2001 [ali morebitno pozneje sprejeto uredbo]. Zlasti sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti osrednjega sistema ter komunikacijske infrastrukture med osrednjim sistemom in nacionalno osrednjo točko dostopa, ne glede na odgovornosti posamezne države članice.

3.Agencija eu-LISA obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo ter Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o ukrepih, ki jih sprejme v skladu z odstavkom 2 za začetek delovanja sistema ECRIS-TCN.

4.Komisija da informacije iz odstavka 3 na voljo državam članicam in javnosti prek javnega spletnega mesta, ki se redno posodablja.

Člen 14
Kontaktna točka za tretje države in mednarodne organizacije

1.Tretje države in mednarodne organizacije lahko svoje zahtevke za informacije o predhodnih obsodbah državljanov tretjih držav pošljejo Eurojustu.

2.Kadar Eurojust prejme zahtevek iz odstavka 1, uporabi sistem ECRIS-TCN za določitev držav članic, ki imajo informacije o zadevnem državljanu tretje države, in v primerih določenih držav članic nemudoma posreduje zahtevek osrednjim organom teh držav članic. Zadevne države članice so odgovorne za nadaljnje obravnavanje takih zahtevkov v skladu z nacionalno zakonodajo.

3.Eurojust, Europol, [Evropsko javno tožilstvo] in osrednji organi držav članic tretji državi, mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu ne smejo posredovati ali dati na voljo informacij o predhodnih obsodbah državljana tretje države, pridobljenih iz sistema ECRIS-TCN, ali o državah članicah, ki lahko imajo take informacije.

Člen 15
Dostop Eurojusta, Europola [in Evropskega javnega tožilstva]

1.Eurojust ima neposreden dostop do sistema ECRIS-TCN za namene izvajanja člena 14 in opravljanja zakonsko predpisanih nalog.

2.Europol [in Evropsko javno tožilstvo] imata neposreden dostop do sistema ECRIS-TCN za namene opravljanja zakonsko predpisanih nalog.

3.V primeru zadetka z navedbo držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc o državljanu tretje države, lahko Eurojust, Europol [in Evropsko javno tožilstvo] uporabijo svoje stike z nacionalnimi organi teh držav članic, vzpostavljene v skladu z ustreznimi konstitutivnimi pravnimi instrumenti, da zahtevajo informacije o obsodbah.

4.Vsak organ iz tega člena je odgovoren za upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja do sistema ECRIS-TCN v skladu s to uredbo ter za vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in profilov njegovih članov.

Člen 16
Odgovornosti Eurojusta, Europola [in Evropskega javnega tožilstva]

1.Eurojust, Europol [in Evropsko javno tožilstvo] določijo tehnična sredstva za povezavo do sistema ECRIS-TCN in so odgovorni za vzdrževanje te povezave.

2.Organi iz odstavka 1 zagotovijo svojemu osebju, ki ima pravico dostopa do sistema ECRIS-TCN, ustrezno usposabljanje, zlasti o pravilih o varnosti in varstvu podatkov ter zadevnih temeljnih pravicah, preden ga pooblastijo za obdelavo podatkov, shranjenih v osrednjem sistemu.

3.Organi iz odstavka 1 zagotovijo, da so osebni podatki, ki jih obdelujejo na podlagi te uredbe, zaščiteni v skladu z veljavnimi določbami o varstvu podatkov.

Člen 17
Varnost podatkov

1.Agencija eu-LISA sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti sistema ECRIS-TCN brez poseganja v odgovornosti vsake države članice in ob upoštevanju varnostnih ukrepov iz odstavka 3.

2.Kar zadeva delovanje sistema ECRIS-TCN, agencija eu-LISA sprejme potrebne ukrepe, da doseže cilje iz odstavka 3, vključno s sprejetjem varnostnega načrta, načrta neprekinjenega delovanja in sanacijskega načrta po nesreči.

3.Države članice zagotovijo varnost podatkov pred in med njihovim pošiljanjem nacionalni osrednji točki dostopa ter ob njihovem prejemu od te točke. Vsaka država članica zlasti:

(a)fizično zaščiti podatke, med drugim s pripravo kontingentnih načrtov za zaščito ključne infrastrukture;

(b)prepreči dostop nepooblaščenim osebam do nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja dejavnosti v zvezi s sistemom ECRIS-TCN;

(c)prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odstranjevanje nosilcev podatkov;

(d)prepreči nepooblaščen vnos podatkov in nedovoljeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov;

(e)prepreči nepooblaščeno obdelavo podatkov v sistemu ECRIS-TCN in kakršno koli nepooblaščeno spreminjanje ali brisanje podatkov, ki so bili obdelani v sistemu;

(f)zagotovi, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do sistema ECRIS-TCN, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer samo na podlagi individualne uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa;

(g)zagotovi, da vsi organi, ki imajo pravico do dostopa do sistema ECRIS-TCN, ustvarijo profile, ki opisujejo funkcije in odgovornosti oseb, pooblaščenih za vnos, spreminjanje, izbris, uporabo ter iskanje podatkov, ter njihove profile na zahtevo nemudoma dajo na voljo nacionalnim nadzornim organom iz člena 25;

(h)zagotovi, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki;

(i)zagotovi, da se lahko preveri in ugotovi, kateri podatki so bili obdelani v sistemu ECRIS-TCN ter kdo jih je obdeloval, kdaj in za kateri namen;

(j)prepreči nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med njihovim pošiljanjem v sistem ECRIS-TCN ali iz njega ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja;

(k)spremlja učinkovitost varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejme potrebne organizacijske ukrepe v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo.

Člen 18
Odškodninska odgovornost

1.Katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov ali katerega koli dejanja, ki je v neskladju s to uredbo, je upravičena do nadomestila države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo. Ta država članica je v celoti ali delno oproščena odgovornosti, če dokaže, da za okoliščine, ki so povzročile škodo, ni odgovorna.

2.Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti države članice iz te uredbe povzroči škodo sistemu ECRIS-TCN, je država članica za tako škodo odgovorna, razen če agencija eu-LISA ali druga država članica, ki sodeluje pri sistemu, ni sprejela primernih ukrepov za preprečitev škode ali zmanjšanje njenega učinka.

3.Zahtevke za odškodnino, naslovljene na državo članico zaradi škode iz odstavkov 1 in 2, ureja nacionalna zakonodaja obtožene države članice.

Člen 19
Notranji nadzor

Države članice zagotovijo, da vsak osrednji organ sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, ter po potrebi sodeluje z nadzornim organom in nacionalnim nadzornim organom.

Člen 20
Kazni

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se za vsako uporabo podatkov, vnesenih v sistem ECRIS-TCN, v nasprotju s to uredbo naložijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v skladu z nacionalno zakonodajo.

POGLAVJE V
Pravice in nadzor na področju varstva podatkov

Člen 21
Upravljavec in obdelovalec podatkov

1.Vsak osrednji organ države članice se šteje za upravljavca v skladu z Direktivo (EU) 2016/680, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov s strani zadevne države članice na podlagi te uredbe.

2.Agencija eu-LISA se šteje za obdelovalca podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001, kar zadeva osebne podatke, ki jih države članice vnesejo v osrednji sistem.

Člen 22
Namen obdelave osebnih podatkov

1.Podatki v osrednjem sistemu se obdelujejo le za določitev držav članic, ki imajo informacije iz kazenskih evidenc državljanov tretjih držav.

2.Dostop do sistema ECRIS-TCN za vnos, spremembo, izbris in uporabo podatkov iz člena 5 je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje osrednjih organov ter na ustrezno pooblaščeno osebje organov iz člena 15, kar zadeva uporabo podatkov. Ta dostop je omejen na obseg, potreben za opravljanje nalog v skladu z nameni iz odstavka 1, in sorazmeren z zastavljenimi cilji.

Člen 23
Pravica do dostopa, popravka in izbrisa

1.Državljani tretjih držav lahko svoje zahtevke v zvezi s pravicami iz členov 14 in 16 Direktive (EU) 2016/680 vložijo pri osrednjem organu katere koli države članice.

2.Če se zahtevek vloži pri državi članici, ki ni država članica izreka obsodbe, njeni organi, ki so prejeli zahtevek, v enem mesecu preverijo točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave v sistemu ECRIS-TCN, če je to preverjanje mogoče brez posvetovanja z državo članico izreka obsodbe. V nasprotnem primeru država članica, ki ni država članica izreka obsodbe, v 14 dneh vzpostavi stik z organi države članice izreka obsodbe, ki v enem mesecu od vzpostavitve stika preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave.

3.Če so podatki, evidentirani v sistemu ECRIS-TCN, vsebinsko netočni ali če so bili evidentirani nezakonito, jih država članica izreka obsodbe popravi ali izbriše v skladu s členom 9. Država članica izreka obsodbe ali, kjer je primerno, država članica, ki je prejela zahtevek, zadevno osebo nemudoma pisno obvesti o popravku ali izbrisu podatkov, ki se nanašajo nanjo.

4.Če se država članica, ki je prejela zahtevek, ne strinja, da so podatki, evidentirani v sistemu ECRIS-TCN, vsebinsko netočni ali da so bili evidentirani nezakonito, nemudoma sprejme upravno odločbo, v kateri zadevni osebi pisno pojasni razloge za nestrinjanje s popravkom ali izbrisom podatkov, ki se nanašajo nanjo.

5.Država članica, ki je sprejela upravno odločbo v skladu z odstavkom 4, zadevni osebi predloži tudi informacije o tem, kaj lahko ukrene, če se ne strinja s pojasnilom. To vključuje informacije o tem, kako vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih zadevne države članice, ter o vsakršni pomoči, vključno s pomočjo nadzornih organov, ki je na voljo v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice.

6.Vsak zahtevek, vložen v skladu z odstavkoma 1 in 2, vsebuje potrebne informacije za identifikacijo zadevne osebe. Te informacije se uporabljajo izključno za uveljavljanje pravic iz odstavkov 1 in 2 ter se takoj po uporabi izbrišejo.

7.Kadar koli oseba v skladu z odstavkom 2 zahteva podatke, ki se nanašajo nanjo, osrednji organ vodi pisno evidenco o takem zahtevku, načinu, kako je bil obravnavan, in o tem, kateri organ ga je obravnaval, ter to evidenco nemudoma da na voljo nadzornim organom.

Člen 24
Sodelovanje na področju zagotavljanja pravic do varstva podatkov

1.Osrednji organi držav članic med seboj sodelujejo zaradi zagotavljanja pravic iz člena 23.

2.V vsaki državi članici nadzorni organ na zahtevo pomaga in svetuje zadevni osebi pri uveljavljanju njenih pravic do popravka ali izbrisa podatkov, ki se nanašajo nanjo.

3.Nadzorni organ države članice, ki je posredoval podatke, in nadzorni organi držav članic, pri katerih je bil vložen zahtevek, med seboj sodelujejo pri doseganju teh ciljev.

Člen 25
Pravna sredstva

1.V vsaki državi članici ima vsaka oseba, ki ji je ta država članica kršila pravico do dostopa do podatkov ali njihovega popravka ali izbrisa iz člena 23, pravico vložiti tožbo ali pritožbo v tej državi članici.

2.Ves čas postopka je na voljo pomoč nadzornih organov.

Člen 26
Nadzor, ki ga izvaja nadzorni organ

1.Vsaka država članica zagotovi, da nadzorni organ ali organi, imenovani v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2016/680, spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov iz člena 6, ki jo opravlja zadevna država članica, vključno z njihovim pošiljanjem v sistem ECRIS-TCN in prejemanjem iz njega.

2.Nadzorni organ zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta od začetka delovanja sistema ECRIS-TCN izvede revizija postopkov obdelave podatkov v nacionalnih kazenskih evidencah in podatkovnih zbirkah prstnih odtisov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi.

3.Države članice svojim nadzornim organom zagotovijo zadostna sredstva za opravljanje poverjenih nalog iz te uredbe.

4.Vsaka država članica nadzornim organom zagotovi vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s členi 12, 13 in 17. Omogoči jim tudi dostop do svojih evidenc iz člena 29 in jim kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore, povezane s sistemom ECRIS-TCN.

Člen 27
Nadzor, ki ga izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

1.Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se dejavnosti agencije eu-LISA v zvezi s sistemom ECRIS-TCN, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov, izvajajo v skladu s to uredbo.

2.Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvede revizija dejavnosti agencije eu-LISA v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o tej reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, agenciji eu-LISA, Komisiji, nadzornim organom in nacionalnim nadzornim organom. Agencija eu-LISA lahko pred sprejetjem poročila poda pripombe.

3.Agencija eu-LISA Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotavlja zahtevane informacije, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in evidenc iz člena 29 ter mu kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore.

Člen 28
Sodelovanje med nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

Zagotoviti je treba usklajen nadzor v skladu s členom 62 [nove uredbe o varstvu podatkov za institucije in organe Unije].

Člen 29
Vodenje evidenc

1.Agencija eu-LISA in pristojni organi v skladu s svojimi odgovornostmi zagotovijo, da so vsi postopki obdelave podatkov v sistemu ECRIS-TCN evidentirani zaradi preverjanja dopustnosti zahtevka, nadzora zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varnosti podatkov ter zaradi zagotavljanja notranjega nadzora.

2.Evidenca ali dokumentacija vsebuje:

(a)    namen zahtevka za dostop do podatkov v sistemu ECRIS-TCN;

(b)podatke, poslane v skladu s členom 5;

(c)    sklic na nacionalno podatkovno zbirko;

(d)    datum in točen čas postopka;

(e)    podatke, uporabljene za poizvedovanje;

(f)    identifikacijsko oznako uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje.

3.Evidence vpogledov in razkritij omogočajo utemeljitev takih postopkov.

4.Evidence in dokumentacija se lahko uporabljajo zgolj za nadzor zakonitosti obdelave podatkov ter za zagotavljanje neoporečnosti in varnosti podatkov. Le evidence, ki vsebujejo neosebne podatke, se lahko uporabljajo za spremljanje in oceno iz člena 34. Te evidence se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo po enem letu, če niso več potrebne za že začete nadzorne postopke.

5.Agencija eu-LISA na zahtevo osrednjih organov slednjim nemudoma omogoči dostop do evidenc o postopkih obdelave.

6.Na zahtevo imajo dostop do teh evidenc zaradi opravljanja dolžnosti tudi pristojni nacionalni nadzorni organi, odgovorni za preverjanje dopustnosti zahtevka in nadzor zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varnosti podatkov. Osrednji organi na zahtevo pristojnih nadzornih organov slednjim nemudoma omogočijo dostop do evidenc o postopkih obdelave.

POGLAVJE VI
Končne določbe

Člen 30
Uporaba podatkov za pripravo poročil in statistične namene

1.Ustrezno pooblaščeno osebje agencije eu-LISA, pristojni organi in Komisija imajo dostop do podatkov, ki se obdelujejo v sistemu ECRIS-TCN, samo za namene priprave poročil in zagotavljanja statističnih podatkov, ki ne omogočajo identifikacije posameznikov.

2.Za namene odstavka 1 agencija eu-LISA vzpostavi, izvaja in gosti na svojih tehničnih spletnih mestih osrednje odložišče, ki vsebuje podatke iz odstavka 1, ki ne omogočajo identifikacije posameznikov, ter omogoča pridobivanje prilagodljivih poročil in statističnih podatkov. Dostop do osrednjega odložišča se dovoli v obliki varnega dostopa z nadzorom dostopa in posebnimi uporabniškimi profili, namenjenimi le pripravi poročil in zagotavljanju statističnih podatkov.

3.Podrobna pravila o delovanju osrednjega odložišča ter pravila o varstvu in varnosti podatkov, ki se uporabljajo za odložišče, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 35(2).

4.Postopki iz člena 34, ki jih agencija eu-LISA vzpostavi za spremljanje delovanja sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS, vključujejo možnost redne priprave statističnih podatkov za zagotavljanje navedenega spremljanja.

Agencija eu-LISA vsak mesec predloži Komisiji neosebne statistične podatke v zvezi z evidentiranjem, shranjevanjem in izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc prek sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS. Komisiji na zahtevo predloži tudi statistične podatke o posebnih vidikih v zvezi z izvajanjem te uredbe.

5.Države članice zagotovijo agenciji eu-LISA statistične podatke, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti iz tega člena. Komisiji zagotovijo statistične podatke o številu obsojenih državljanov tretjih držav in številu obsodb državljanov tretjih držav na svojem ozemlju.

Člen 31
Stroški

1.Stroški, ki nastanejo z vzpostavitvijo in delovanjem osrednjega sistema, komunikacijske infrastrukture, vmesniške programske opreme in referenčne programske opreme sistema ECRIS, se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

2.Stroški povezave Eurojusta, Europola [in Evropskega javnega tožilstva] do sistema ECRIS-TCN se krijejo iz proračuna navedenih organov.

3.Ostale stroške krijejo države članice, zlasti stroške povezave obstoječih nacionalnih kazenskih evidenc, podatkovnih zbirk prstnih odtisov in osrednjih organov do sistema ECRIS-TCN ter stroške gostovanja referenčne programske opreme sistema ECRIS.

Člen 32
Uradna obvestila

Države članice uradno obvestijo agencijo eu-LISA o svojih osrednjih organih, ki imajo pravico do vnosa, spremembe, izbrisa, uporabe ali iskanja podatkov. Agencija eu-LISA redno objavlja seznam teh osrednjih organov.

Člen 33
Začetek delovanja

1.Komisija določi datum začetka delovanja sistema ECRIS-TCN, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)    sprejeti so ukrepi iz člena 10;

(b)    agencija eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa sistema ECRIS-TCN, ki ga izvede skupaj z državami članicami;

(c)    države članice potrdijo tehnične in pravne ureditve za zbiranje in pošiljanje podatkov iz člena 5 v sistem ECRIS-TCN ter o njih uradno obvestijo Komisijo.

2.Agencija eu-LISA uradno obvesti Komisijo o uspešnem dokončanju preskusa iz točke (b) odstavka 1. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatih preskusa, opravljenega v skladu s točko (b) odstavka 1.

3.Sklep Komisije iz odstavka 1 se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

4.Države članice začnejo uporabljati sistem ECRIS-TCN od datuma, ki ga Komisija določi v skladu z odstavkom 1.

Člen 34
Spremljanje in ocenjevanje

1.Agencija eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja sistema ECRIS-TCN ob upoštevanju ciljev v zvezi z načrtovanjem in stroški ter za spremljanje delovanja sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS ob upoštevanju ciljev v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.Za namene spremljanja delovanja sistema in njegovega tehničnega vzdrževanja ima agencija eu-LISA dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov v okviru sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS.

3.Agencija eu-LISA do [šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] in nato vsakih šest mesecev med razvojno fazo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o trenutnem stanju razvoja sistema ECRIS-TCN. Po končanem razvoju Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem pojasni, kako so bili izpolnjeni cilji, zlasti v zvezi z načrtovanjem in stroški, ter utemelji morebitna odstopanja.

4.Agencija eu-LISA dve leti po začetku delovanja sistema ECRIS-TCN in nato vsako leto predloži Komisiji poročilo o tehničnem delovanju sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS, vključno z njuno varnostjo, in sicer zlasti na podlagi statističnih podatkov o delovanju in uporabi sistema ECRIS-TCN ter o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc prek referenčne programske opreme sistema ECRIS.

5.Komisija tri leta po začetku delovanja sistema ECRIS-TCN in nato vsaka štiri leta pripravi splošno oceno delovanja sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS. Ta splošna ocena obsega oceno uporabe te uredbe, pregled doseženih rezultatov glede na cilje, učinek na temeljne pravice ter oceno nadaljnje veljavnosti temeljnih načel, varnosti sistema in morebitnih posledic za prihodnje delovanje, v njej pa so podana tudi morebitna potrebna priporočila. Komisija ocenjevalno poročilo posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.Države članice, Eurojust, Europol [in Evropsko javno tožilstvo] zagotovijo agenciji eu-LISA in Komisiji informacije, potrebne za pripravo poročil iz tega člena, na podlagi količinskih kazalnikov, ki jih vnaprej določita Komisija in/ali agencija eu-LISA. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

7.Agencija eu-LISA zagotovi Komisiji informacije, potrebne za pripravo splošne ocene iz odstavka 5.

Člen 35
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 32 .

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 36
Svetovalna skupina

Agencija eu-LISA ustanovi svetovalno skupino, ki ji zagotavlja tehnično znanje in izkušnje v zvezi s sistemom ECRIS-TCN in referenčno programsko opremo sistema ECRIS, zlasti v okviru priprave njenega letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih. Med fazo zasnove in razvoja se uporablja člen 11.

Člen 37
Spremembe Uredbe (EU) št. 1077/2011

Uredba (EU) št. 1077/2011 se spremeni:

(1)v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Agencija je odgovorna za operativno upravljanje informacijskega sistema, vizumskega informacijskega sistema (VIS), sistema Eurodac, [sistema vstopa/izstopa], [sistema ETIAS], [avtomatiziranega sistema za evidentiranje in spremljanje prošenj za mednarodno zaščito ter mehanizma za dodeljevanje], sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS.“;

(2)vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Naloge v zvezi s sistemom ECRIS-TCN

V zvezi s sistemom ECRIS-TCN in referenčno programsko opremo sistema ECRIS agencija opravlja:

(a)naloge, ki jih ima na podlagi Uredbe (EU) 20XX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta*;

(b)naloge v zvezi z zagotavljanjem usposabljanja o tehnični uporabi sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS.

__________

*    Uredba (EU) 20XX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne X.X.X o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, za dopolnitev in podporo evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS-TCN) ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L ...).“;

(3)v členu 7 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. Naloge v zvezi z operativnim upravljanjem komunikacijske infrastrukture se lahko prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 966/2012. V takem primeru za ponudnike omrežja veljajo varnostni ukrepi iz odstavka 4, ti ponudniki pa nimajo dostopa do operativnih podatkov SIS II, VIS, sistema Eurodac, [sistema vstopa/izstopa], [sistema ETIAS], [avtomatiziranega sistema za evidentiranje in spremljanje prošenj za mednarodno zaščito ter mehanizma za dodeljevanje] ali sistema ECRIS-TCN ali do izmenjave podatkov SIRENE v zvezi s SIS II.“;

(4)v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje SIS II, VIS, sistema Eurodac, [sistema vstopa/izstopa], [sistema ETIAS], [avtomatiziranega sistema za evidentiranje in spremljanje prošenj za mednarodno zaščito ter mehanizma za dodeljevanje], sistema ECRIS-TCN in drugih obsežnih informacijskih sistemov.“;

(5)v členu 12 se odstavek 1 spremeni:

(a)za točko (s) se doda nova točka (sa):

„(sa) sprejme poročila o razvoju sistema ECRIS-TCN v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU) 20XX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne X.X.X o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, za dopolnitev in podporo evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS-TCN) ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L ...);“;

(b)točka (t) se nadomesti z naslednjim:

„(t) sprejme poročila o tehničnem delovanju SIS II v skladu s členom 50(4) Uredbe (ES) št. 1987/2006 oziroma členom 66(4) Sklepa 2007/533/PNZ [ali členom 54(7) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 71(7) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU], VIS v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 17(3) Sklepa 2008/633/PNZ, [sistema vstopa/izstopa v skladu s členom 64(4) Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX, sistema ETIAS v skladu s členom 81(4) Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX] ter sistema ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS v skladu s členom 34(4) Uredbe (EU) XX/XXX;“;

(c)točka (v) se nadomesti z naslednjim:

„(v)    v skladu s členom 45(2) Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008, členom 31(2) Uredbe (EU) št. 603/2013, členom 50(2) Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX [o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa], členom 57 Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX [o vzpostavitvi sistema ETIAS] in členom 27(2) Uredbe (EU) XX/XXXX [o vzpostavitvi sistema ECRIS-TCN] sprejme uradne pripombe na poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o revizijah ter zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje po teh revizijah;“;

(d)za točko (xa) se vstavi naslednja točka:

„(xb) objavlja statistične podatke v zvezi s sistemom ECRIS-TCN in referenčno programsko opremo sistema ECRIS v skladu s členom 30 Uredbe XXXX/XX;“;

(e) točka (y) se nadomesti z naslednjim:

„(y)    zagotovi, da se vsako leto objavi seznam pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, v skladu s členom 31(8) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 46(8) Sklepa 2007/533/PNZ, skupaj s seznamom uradov nacionalnih sistemov SIS II (N. SIS II) in uradov SIRENE, kakor je navedeno v členu 7(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 oziroma členu 7(3) Sklepa 2007/533/PNZ, [ali členom 36(8) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 53(8) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU, skupaj s seznamom uradov nacionalnih sistemov SIS II (N. SIS II) in uradov SIRENE, kakor je navedeno v členu 7(3) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol oziroma členu 7(3) Uredbe XX z dne XX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, [seznamom pristojnih organov v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) XX/XXXX o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa], [seznamom pristojnih organov v skladu s členom 11 Uredbe (EU) XX/XXXX o vzpostavitvi sistema ETIAS] ter [seznamom osrednjih organov v skladu s členom 32 Uredbe XX/XXX o vzpostavitvi sistema ECRIS-TCN];“;

(6)v členu 15 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.    Europol in Eurojust se lahko udeležujeta sestankov upravnega odbora kot opazovalca, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS II v povezavi z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ. [Evropska mejna in obalna straža se lahko udeležuje sestankov upravnega odbora kot opazovalka, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS v povezavi z uporabo Uredbe (EU) 2016/1624 ali Uredbe XXX z dne XXX.] Europol se prav tako lahko udeležuje sestankov upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede VIS v povezavi z uporabo Sklepa 2008/633/PNZ ali vprašanje glede sistema Eurodac v povezavi z uporabo Uredbe (EU) št. 603/2013. [Europol se prav tako lahko udeležuje sestankov upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede sistema vstopa/izstopa v povezavi z uporabo Uredbe XX/XXXX (o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa) ali vprašanje glede sistema ETIAS v povezavi z Uredbo XX/XXXX (o vzpostavitvi sistema ETIAS). Evropska mejna in obalna straža se prav tako lahko udeležuje sestankov upravnega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede sistema ETIAS v povezavi z uporabo Uredbe XX/XX z dne XXX.] [Evropski azilni podporni urad se prav tako lahko udeležuje sestankov upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede avtomatiziranega sistema za registracijo in spremljanje prošenj za mednarodno zaščito ter mehanizma za dodeljevanje iz člena 44 Uredbe (EU) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) (COM(2016) 270 final-2016/0133(COD)).] [Eurojust, Europol in Evropsko javno tožilstvo se prav tako lahko udeležujejo sestankov upravnega odbora kot opazovalci, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede Uredbe XX/XXXX (o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, za dopolnitev in podporo evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS-TCN) ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011.] Upravni odbor lahko povabi na sestanke kot opazovalca kogar koli, čigar mnenje bi bilo lahko pomembno.“;

(7)v členu 17(5) se točka (g) nadomesti z naslednjim:

„(g) ne glede na člen 17 kadrovskih predpisov določi zahteve glede zaupnosti za skladnost s členom 17 Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 17 Sklepa 2007/533/PNZ, členom 26(9) Uredbe (ES) št. 767/2008, členom 4(4) Uredbe (EU) št. 603/2013, [členom 34(4) Uredbe (EU) XX/XX z dne XX (o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa)] 33 , členom 64(2) Uredbe XX/XXXX (o vzpostavitvi sistema ETIAS) in členom 11(16) [Uredbe (EU) XX/XX z dne XXX o vzpostavitvi sistema ECRIS-TCN.]“;

(8)v členu 19 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Upravnemu odboru s strokovnimi nasveti, povezanimi z obsežnimi informacijskimi sistemi, zlasti s pripravo letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih, pomagajo naslednje svetovalne skupine:

(a)svetovalna skupina za SIS II;

(b)svetovalna skupina za VIS;

(c)svetovalna skupina za sistem Eurodac;

(d)svetovalna skupina za [sistem vstopa/izstopa-ETIAS];

(e)svetovalna skupina za sistem ECRIS-TCN;

(f)katera koli druga svetovalna skupina, povezana z obsežnimi informacijskimi sistemi, če je tako določeno v ustreznem zakonodajnem instrumentu, ki ureja razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo tega sistema.“

Člen 38
Izvajanje in prehodne določbe

1.Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za skladnost z določbami te uredbe, najpozneje 24 mesecev po začetku njene veljavnosti.

2.Za obsodbe, izrečene pred [datum začetka veljavnosti te uredbe], osrednji organi ustvarijo posamezne podatkovne zapise v osrednjem sistemu najpozneje 24 mesecev po začetku veljavnosti tega instrumenta, če so taki podatki shranjeni v nacionalnih kazenskih evidencah ali nacionalnih podatkovnih zbirkah prstnih odtisov.

Člen 39
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 34  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 35 . 

⌧ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

⌧ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2018 in 2020, ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 36  

⌧ Neposredno upravljanje – Komisija:

–⌧ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–⌧    prek izvajalskih agencij 37 .

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

• Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.2.1.Ocenjene posledice za proračun agencije eu-LISA, odhodki iz poslovanja

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire

3.2.3.1.Ocenjeni odhodki za osebje agencije eu-LISA: povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Med fazo izvajanja se načrtuje zaposlitev petih pogodbenih uslužbencev, in sicer za vodenje projektov, spremljanje razvoja, zagotavljanje kakovosti in preskušanje sistema. Od leta 2021 dalje naj bi se število zaposlenih zmanjšalo, opravljali pa naj bi vodenje projektov ter nekatere dejavnosti v zvezi z vzdrževanjem in podporo sistema.

3.2.4.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.1. GD za pravosodje in potrošnike: povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.4.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

       XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.    

Opis nalog:

3.2.5.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–⌧    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.6.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–⌧ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–◻ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–⌧    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) UL L 93, 7.4.2009, str. 23 in 33.

(2) V skladu s predlogom Komisije iz leta 2016 (COM(2016) 7 final) se sedanji predlog enako uporablja za državljane tretjih držav, ki imajo tudi državljanstvo države članice, da bi se zagotovilo, da se informacije lahko najdejo ne glede na to, ali je dodatno državljanstvo znano. Glej stran 12 obrazložitvenega memoranduma o navedenem predlogu.

(3) Poročilo Komisije o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc med državami članicami prek evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc.

(4) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska agenda za varnost (COM(2015) 185 final z dne 28. aprila 2015).

(5) Predlogu je bila priložena ocena učinka (SWD(2016) 4). O njem še vedno potekajo pogajanja v Svetu. Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) je 27. junija 2016 sprejel svoje poročilo o Komisijinem predlogu direktive iz leta 2016.

(6) V oceni učinka, priloženi predlogu Komisije iz leta 2016, je bila možnost vzpostavitve popolnoma centralizirane podatkovne zbirke, ki bi vsebovala podatke o identiteti obsojenih oseb ter popolne informacije o obsodbah, na kratko obravnavana, vendar je bila takoj zavržena. Razlog za to je bil ta, da je s posvetovanji z državami članicami, zlasti na srečanju strokovnjakov za sistem ECRIS septembra 2014, postalo jasno, da ta možnost ni politično izvedljiva, saj jo podpirajo le redke države članice.

(7) COM(2016) 205 final z dne 6. aprila 2016.

(8) Končno poročilo strokovne skupine na visoki ravni je bilo objavljeno 11. maja. Na voljo je na: http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetailDoc&id=32600&no=1.

(9) Glej člen 3 Sklepa Sveta 2009/316/PNZ.

(10) COM(2017) 261 final z dne 16. maja 2017.

(11) Okvirni sklep Sveta 2008/675/PNZ z dne 24. julija 2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku (UL L 220, 15.8.2008, str. 32).

(12) UL L 286, 1.11.2011, str. 1.

(13) COM(2016) 6 final z dne 19. januarja 2016.

(14) http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=82547.

(15) http://ec.europa.eu/newsroom/just/item-detail.cfm?item_id=82551.

(16) SWD(2016) 4 final.

(17) Ker uredba o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva še ni sprejeta, so sklici nanj v oglatih oklepajih.

(18) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(19) Okvirni sklep Sveta 2008/675/PNZ z dne 24. julija 2008 o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku (UL L 220, 15.8.2008, str. 32).

(20) Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL L 93, 7.4.2009, str. 23).

(21) Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (UL L 93, 7.4.2009, str. 33).

(22) Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(23) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(24) Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 63, 6.3.2002, str. 1).

(25) Uredba (EU) .../... (UL L ...).

(26) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(27) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(28) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(29) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(30) UL C …

(31) Kakor je bil spremenjen z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ (...).

(32) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(33) Uredba o sistemu vstopa/izstopa.

(34) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(35) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(36) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(37) Proračun bo dodeljen agenciji eu-LISA s proračunsko prerazporeditvijo iz proračuna programa za pravosodje do vključno leta 2020. Od leta 2021 dalje bodo stroški vključeni v proračun agencije eu-LISA, in sicer po sprejetju novega večletnega finančnega okvira.

(38) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(39) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(40) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(41) Proračun bo dodeljen agenciji eu-LISA s proračunsko prerazporeditvijo iz proračuna programa za pravosodje do leta 2020. Od leta 2021 bo sistem začel delovati, stroški pa bodo omejeni na tekoče stroške za vzdrževanje sistema, ki bodo vključeni v proračun agencije eu-LISA po sprejetju novega večletnega finančnega okvira.

(42) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(43) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji…“.

(44) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(45) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(46) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.