Bruselj, 2.5.2017

COM(2017) 256 final

2017/0086(COD)

Sveženj o skladnosti

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2017) 211 final}
{SWD(2017) 212 final}
{SWD(2017) 213 final}
{SWD(2017) 214 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Enotni trg je eden od ključnih dosežkov Evrope in ima v gospodarstvu Evropske unije osrednjo vlogo. Zaradi enotnega trga se lahko ljudje, blago, storitve in kapital prosto gibajo in tako ustvarjajo nove priložnosti za državljane, zaposlene, potrošnike in podjetja, kar prinaša nova delovna mesta in trajnostno rast za Evropo. Evropski svet je večkrat poudaril potrebo po dokončanju enotnega trga 1 .

Oblikovanje bolj poglobljenega in pravičnejšega notranjega trga je poleg razvoja enotnega digitalnega trga ena od desetih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije. Ta pobuda, ki prinaša ključno ukrepanje, določeno v strategiji za enotni trg, ki jo je Komisija sprejela novembra 2016, je na stičišču teh prednostnih področij. Cilj je popolnoma izkoristiti prednosti novih digitalnih orodij in podjetjem pomagati izkoristiti možnosti za potovanja, delo in študij v kateri koli državi EU, ki jih ponuja trg s 500 milijoni državljanov.

Državljani, ki se želijo preseliti v drugo državo EU, in podjetja, ki želijo v njej prodajati izdelke ali opravljati storitve, se srečujejo s precejšnjimi ovirami. Iskanje pomembnih, točnih in razumljivih informacij na spletu ter zmožnost dostopanja do upravnih postopkov na spletu in njihovega izvajanja je ključnega pomena za vse, ki želijo izkoristiti prednosti enotnega trga, vendar je to, če je sploh izvedljiv, pogosto zapleteno, dolgotrajno in drago.

Državljani in podjetja morajo pri potovanjih, delu in življenju ter poslovanju v drugi državi ravnati skladno z nacionalnimi pravili. Zato je nujno, da so seznanjeni z veljavnimi pravili, da lahko najdejo ustrezne službe za pomoč in da pri opravkih z nacionalnimi upravami ne naletijo na nepotrebne ovire, s čimer se zagotovi, da izpolnjujejo ustrezna pravila.

Čeprav so spletni postopki državljanom na voljo v domači državi, se pogosto zgodi, da ti postopki državljanom EU v drugih državah članicah niso vedno takoj na voljo.

Splošneje lahko imajo vsi Evropejci velike koristi od odprte, učinkovite in vključujoče javne uprave, usmerjene v ambiciozne pristope e-uprave, ki zagotavljajo brezmejne, prilagojene, uporabniku prijazne, vseobsežne javne storitve. To znatno vpliva na življenja državljanov in poslovanje podjetij v matični državi in tujini. Vendar državljanom in podjetjem še niso zagotovljene vse koristi digitalnih storitev, ki bi jim morale biti na voljo nemoteno po vsej EU. Digitalne tehnologije kot sestavni del posodobitve javne uprave lahko evropskim državljanom in družbi kot celoti prinesejo velike gospodarske in družbene koristi.

Digitalna preobrazba uprave je ključnega pomena za uspeh enotnega trga.

Te potrebe bodo obravnavane z enotnim digitalnim portalom. Državljanom in podjetjem EU zagotavlja centraliziran dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo pri uveljavljanju pravic do mobilnosti v EU. Prav tako zagotavlja nediskriminatoren popoln dostop do spletnih postopkov (če je postopek na voljo državljanom določene države članice, bi moral biti dostopen tudi uporabnikom iz drugih držav članic). Državam članicam nalaga obveznost omogočanja popolnega spletnega dostopa do najpomembnejših in najpogosteje uporabljenih postopkov. Države članice močno spodbuja k sprejetju ambicioznih čezmejnih in nacionalnih strategij e-uprave, tako da lahko državljani in podjetja EU v celoti izkoristijo razpoložljive tehnološke dosežke.

Zaradi digitalizacije se je dejansko izrazito povečala možnost skrajšanja časa in znižanja stroškov pridobivanja informacij in opravljanja upravnih postopkov. Danes državljani in podjetja od javnih uprav pričakujejo, da bodo ponujale uporabniku prijazne in intuitivne spletne rešitve, kakršne obstajajo za transakcije z zasebnim sektorjem.

Hitrejše, cenejše in uporabniku prijaznejše digitalne javne storitve prispevajo h konkurenčnosti in povečujejo privlačnost EU za prebivalce, delavce in vlagatelje. Iskanje ustreznih, točnih in razumljivih informacij na spletu ter dostopnost in opravljanje upravnih postopkov na spletu sta ključnega pomena za državljane in podjetja.

Podjetja običajno precejšnemu delu svojih človeških virov dodelijo nalogo spoznavanja z veljavnimi pravili in postopki, potrebnimi za opravljanje njihovih dejavnosti. Velika podjetja lahko namensko zaposlujejo kadre za zbiranje informacij in izpolnjevanje ustreznih postopkov. Za MSP in zagonska podjetja je to lahko precejšnja ovira. V nedavni študiji je bilo ugotovljeno, da bi podjetja letno prihranila 170 milijonov EUR, če bi bilo na spletu tudi za čezmejne uporabnike v celoti na voljo osem ključnih postopkov.. V še eni nedavni študiji 2 pa je bilo ugotovljeno, da bi lahko podjetja, če bi bile na spletu na voljo kakovostne in lahko dostopne informacije, letno prihranila med 11 in 55 milijard EUR pri raziskovanju devetih poslovnih tem, preden začnejo čezmejne dejavnosti. Na enotnem trgu, ki vključuje 28 držav članic, stroški zbiranja informacij hitro naraščajo in nesorazmerno vplivajo na manjša podjetja, kar jih pogosto odvrne od raziskovanja priložnosti zunaj domačega trga.

Podobno imajo državljani v čezmejnih situacijah večje težave pri pridobivanju točnih in pravočasnih informacij v zvezi z osnovnimi praktičnimi zadevami, na primer pri prijavi prebivališča, priznavanju kvalifikacij, vpisu otrok v šolo, registraciji avtomobila, prejemanju pokojnine itd.

Poleg tega podjetja in državljani pričakujejo točne, popolne in najnovejše informacije ter imajo tudi pravico do njih. Zares koristen odziv mora biti pravočasen in uporaben. Poleg tega je za čezmejne dejavnosti zlasti pomembno, da so informacije dostopne v različnih jezikih.

Jasne in izčrpne informacije o veljavnih zahtevah so šele prvi korak. Za izpolnjevanje zahtev je treba izvesti upravne postopke. Digitalizacija ključnih postopkov znižuje stroške zagotavljanja skladnosti in povečuje stopnjo skladnosti z veljavnimi predpisi.

Obravnavati je treba posebne praktične ovire pri dostopu do spletnih postopkov in informacij iz druge države članice, ki so jih sporočili evropski državljani in podjetja. Precejšnje ovire so neobstoj informacij in obrazcev v več jezikih, uporaba polj v obrazcih, ki sprejemajo le nacionalne podatke, sprejem izključno nacionalnih dokumentov za identifikacijo ter sprejem plačil dajatev ali povračil le z nacionalnimi plačilnimi sistemi.

Poleg tega je pomembna in pogosto omenjena ovira tudi čezmejen prenos dokazil v okviru postopka. Države članice pogosto zahtevajo potrjene (prevedene) in overjene dokumente ali podatke, zlasti od tujih vložnikov. Nekatere države članice so že uvedle svoje nacionalne enkratne rešitve, pri čemer se podatki izmenjujejo interno med nacionalnimi osnovnimi registri, vendar se proces digitalizacije še ni končal. Te izmenjave pa za zdaj še niso čezmejne.

Nazadnje, 92 % potrošnikov in podjetij ne pozna spletnih storitev na evropski ravni, ki bi jih lahko uporabili v primeru težav. Zdaj je raven uporabe teh storitev nizka. Storitve so razdrobljene, neenake kakovosti in pogosto brez mehanizmov za povratne informacije uporabnikov.

EU je v preteklosti že sprejela vrsto ukrepov za obravnavo vseh teh vprašanj, čeprav predvsem s sektorskega vidika, kot je oblikovanje koncepta „vse na enem mestu“ na področju storitev (enotne kontaktne točke), na področju blaga (kontaktne točke za proizvode in kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo), za poklicne kvalifikacije (centri za pomoč pri priznavanju poklicnih kvalifikacij), za potrošniške zadeve (potrošniški centri) itd. Te storitve običajno niso medsebojno povezane, zaradi njihove ozke usmerjenosti pa uporabniki večinoma ne vedo zanje in jih v primeru težav niti ne najdejo. Sedanji nabor spletnih informacij, služb za pomoč in spletnih postopkov za državljane in podjetja ni dovolj osredotočen na potrebe uporabnikov.

Potreba po sistematični in učinkoviti obravnavi navedenih težav je bila pogosto izpostavljena, močno pa jo podpirajo tudi državljani, podjetja in države članice:

·Poročilo skupine na visoki ravni za poslovne storitve iz leta 2014 3 , resolucije Evropskega parlamenta in različna sporočila Komisije so vsebovale pozive k celovitejšemu in uporabniku prijaznejšemu svežnju informacij in pomoči, ki bi podjetjem pomagal krmariti po enotnem trgu. Pozivi so vsebovali predloge za izboljšane različice obstoječih platform in kontaktnih točk ali pa njihove drznejše združitve v eno samo storitev „vse na enem mestu“.

·Svet za konkurenčnost je marca 2015 v svojih sklepih o politiki enotnega trga pozval k politični zavezanosti prizadevanjem „za krepitev in boljšo učinkovitost orodij enotnega trga [...] za boljše izpolnjevanje potreb, ki jih imajo podjetja in državljani pri čezmejnih dejavnostih“. Ta poziv je Svet za konkurenčnost ponovil februarja 2016, ko je poleg tega še pozdravil „koncept enotnega digitalnega portala, ki bo zlasti obravnaval težave zagonskih podjetij“.

·Komisija je v strategiji za enotni digitalni trg in strategiji za enotni trg iz leta 2015 napovedala, da namerava navedene težave obravnavati z enotnim digitalnim portalom, tj. pomembnim elementom akcijskega načrta za e-upravo 4 , ki določa ukrepe za pospešitev digitalne preobrazbe javnih storitev.

·Evropski parlament je januarja 2016 pozval k razvoju celovitega enotnega digitalnega portala kot enotnega vseobsežnega digitalnega postopka za ustanavljanje in poslovanje podjetij po vsej EU, vključno z ustanovitvijo podjetja na spletu, imeni domen, izmenjavo informacij o skladnosti, priznavanjem e-računov, vložitvijo davčnih napovedi, poenostavljeno spletno shemo za DDV, spletnimi informacijami o skladnosti izdelkov, napotitvijo delavcev, pravicami potrošnikov, dostopom do potrošniških in poslovnih omrežij, postopki uradnega obveščanja in mehanizmi za reševanje sporov.

·Junija 2016 je platforma REFIT (sestavljena iz predstavnikov podjetij, socialnih partnerjev, civilne družbe in držav članic) izdala mnenje in priporočila za oblikovanje enotne kontaktne točke z jasnimi informacijami in usklajenimi storitvami za podjetja v vsaki državi članici, ki bi ponujala pomoč podjetjem, ki poslujejo na enotnem trgu, ter opredelitev skupnih minimalnih meril kakovosti vsebine, delovanja in ravni vključevanja vsakega portala v enotni digitalni portal.

·V Poročilu o državljanstvu EU za leto 2017, objavljenem januarja 2017, je enotni digitalni portal označen kot prednostna naloga državljanstva EU.

Ta pobuda je zelo ambiciozen odziv na navedene pozive k ukrepanju. Njen namen je znatno izboljšati razpoložljivost, kakovost in dostopnost informacij, služb za pomoč in postopkov na spletu, ki so pomembni za državljane in podjetja v EU, zlasti ko ti želijo poslovati in se gibati po enotnem trgu. Temelji na tesnem sodelovanju med Komisijo in državami članicami za učinkovito in postopno izvajanje različnih zahtev projekta.

Komisija in države članice bodo odgovorne za zagotavljanje informacij v zvezi s pravili, pravicami in obveznostmi na ključnih področjih, opredeljenih v tej uredbi.

Poleg tega bodo države članice morale številne ključne postopke zagotoviti na spletu in v dogovorjenem roku v celoti omogočiti dostop do njih vsem čezmejnim uporabnikom EU. To bo močno zmanjšalo upravno breme in odpravilo nesorazmerne ovire, ki jih imajo državljani in podjetja EU iz različnih držav članic pri izpolnjevanju pravil, veljavnih v drugih državah članicah.

Lajšanje skladnosti pa bo z ustvarjanjem učinkovitosti koristilo javnim organom. Celovit prehod k spletnim postopkom bo prispeval k posodobitvi javnih uprav in omogočil velike prihranke pri stroških, kot je že poročalo več držav članic po dokončanih nacionalnih projektih digitalizacije 5 . Ta zahteva nikakor ne vpliva na veljavna bistvena pravila in zahteve, ampak povečuje njihovo preglednost in spodbuja skladnost z nacionalnimi in evropskimi pravili in postopki.

Za informacije, službe za pomoč in spletne postopke bodo veljala jasna in delujoča merila kakovosti. Zlasti bodo državljanom in podjetjem informacije na voljo tudi v vsaj enem uradnem jeziku Unije, in ne samo v nacionalnem jeziku ali, kadar je to ustrezno, nacionalnih jezikih. Vzpostavljeni bodo posebni mehanizmi, ki bodo zagotavljali, da bo enotni digitalni portal osredotočen na uporabnika, vključno z zbirko povratnih informacij od uporabnikov.

Učinkovito izvajanje enotnega digitalnega portala bo zagotovljeno z oblikovanjem usklajevalne skupine, ki bo delovala kot forum za sodelovanje med Komisijo in državami članicami. Pobuda bo z znatnim izboljšanjem uporabniške izkušnje močno povečala tudi zaupanje državljanov in podjetij v enotni trg. Z digitalizacijo postopkov, zagotavljanjem točnih in zanesljivih informacij ter lažjim dostopom do služb za pomoč se bodo olajšale čezmejne izmenjave, več bo učinkovitosti in manj birokracije, kar bo prispevalo k ustvarjanju novih zaposlitvenih priložnosti in rasti.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

(a)Dostop do spletnih informacij

Direktiva o storitvah 6 je že ustvarila pravico do pridobivanja informacij za ponudnike in prejemnike storitev: npr. informacije o zahtevah, ki veljajo za ponudnike storitev v vsaki državi članici, morajo biti dostopne na spletu prek enotnih kontaktnih točk. Listina za elektronske enotne kontaktne točke iz direktive o storitvah, ki jo je Svet odobril leta 2013, je države članice spodbudila k sprejetju na uporabnike osredotočenega pristopa za zagotavljanje informacij prek enotnih kontaktnih točk, tako da so zajeta vsa področja, pomembna za podjetja, vključno z DDV, davki od dohodkov, socialno varnostjo ali zahtevami delovnega prava.

Portal Tvoja Evropa, portal e-pravosodja, portal za informacije o DDV in evropska mreža služb za zaposlovanje EURES že zagotavljajo obsežne informacije o pravicah in obveznostih državljanov, podjetij, delavcev in potrošnikov na enotnem trgu v pravosodju.

Ta predlog temelji na naslednjih obstoječih storitvah: države članice bodo morale državljanom in podjetjem, ki želijo uveljaviti svoje pravice na enotnem trgu, zagotavljati zanesljive, jasne in razumljive spletne informacije o pravilih in zahtevah, ki veljajo v njihovi pristojnosti. V ničemer ne vpliva na bistvene določbe na področjih politike, za katere je treba zagotoviti informacije, temveč od držav članic zahteva le, da zagotovijo popolno preglednost glede veljavnih pravil.

(b)Dostop do služb za pomoč in reševanje težav

Z akti EU so bile vzpostavljene različne kontaktne točke in mehanizmi za reševanje težav, namenjeni zagotavljanju pomoči državljanom in podjetjem pri uveljavljanju njihovih pravic na enotnem trgu. S to pobudo se bo poskrbelo, da bo službe za pomoč in reševanje težav lažje najti in bodo dostopnejše, s čimer se bosta odpravila sedanja razdrobljenost in slabo poznavanje, poleg tega pa se bo zagotovilo, da bodo vse storitve, dostopne prek digitalnega portala, izpolnjevale določene minimalne standarde kakovosti.

(c)Dostop do spletnih postopkov

V skladu z direktivo o storitvah morajo države članice zagotoviti, da se lahko vsi postopki in formalnosti v zvezi z dostopom do storitvene dejavnosti in njenim opravljanjem opravijo na spletu s pomočjo ustrezne enotne kontaktne točke ali pri ustreznih pristojnih organih (člen 8). Direktiva o poklicnih kvalifikacijah 7 (člen 57(a)) enako obveznost določa v zvezi z dokončanjem zahtev, postopkov in formalnosti, povezanih z zadevami iz navedene direktive.

Ta predlog krepi razsežnost enotnega trga v zvezi s spletnimi postopki, ki so jih države članice že vzpostavile na podlagi navedenih direktiv ali drugih ustreznih nacionalnih ali evropskih predpisov, in sicer tako, da državam članicam nalaga, naj popoln dostop do takih postopkov zagotovijo tudi državljanom in podjetjem iz drugih držav članic, ter tako, da določa glavne pogoje za zagotavljanje take čezmejne dostopnosti.

Poleg tega morajo države članice v skladu s to pobudo zagotoviti, da so ključni postopki, ki so v tej uredbi opredeljeni kot splošno pomembni za državljane in podjetja, v celoti dostopni na spletu tudi čezmejnim uporabnikom. Zagotavlja tudi, da si lahko zadevni organi v različnih državah članicah na zahtevo uporabnikov elektronsko izmenjujejo dokazila.

V okviru teh postopkov je za podjetja zlasti pomembna registracija poslovne dejavnosti. Vendar ne bi smela zajemati postopkov za ustanovitev podjetij kot pravnih oseb. Komisija je v skladu z napovedjo iz strategije za enotni trg 8 in akcijskega načrta za e-upravo v svoj delovni program za leto 2017 9 vključila pobudo za celovito obravnavo spodbujanja uporabe digitalnih rešitev v celotnem življenjskem ciklu podjetja, vključno s postopki za spletno registracijo poslovne dejavnosti. Komisija se zdaj ukvarja s pripravljalnim delom v zvezi s to pobudo s področja prava gospodarskih družb in predvideva se, da bodo ustrezni spletni postopki, potem ko bodo vzpostavljeni na podlagi navedene pobude, povezani z digitalnim portalom.

Ta uredba bo v zvezi z nekaterimi ključnimi postopki zahtevala popolno digitalizacijo „okenca storitve za stranke“ (vmesnik med državljani ali podjetji na eni strani in nacionalnimi upravami na drugi, lahko je zgolj spletni obrazec, ki ga je treba izpolniti). Ne bo vplivala na delovanje „zalednih storitev“ (naknadni koraki zadevnega postopka znotraj nacionalnih uprav in med njimi) ali vsebino postopkov, vzpostavljenih na nacionalni ravni, tj. različni koraki ali pristojnosti zadevnih nacionalnih ali podnacionalnih organov. Prilagoditve, ki bodo potrebne zaradi te pobude, se bodo nanašale le na proces digitalizacije postopkov in na odpravo ovir, ki jih občutijo čezmejni uporabniki pri dostopu do njih.

Dostop do spletnih postopkov in digitalizacija postopkov bosta podprta z uredbo eIDAS 10 , na podlagi katere morajo države članice do septembra 2018 priznati sheme elektronske identifikacije, ki jih priglasijo druge države članice. To bo odpravilo eno od sedanjih ovir za uporabnike pri dostopu do e-postopkov v drugih državah članicah.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta pobuda prispeva k strateškemu cilju enotnega digitalnega trga v zvezi s posodobitvijo javne uprave, doseganjem čezmejne interoperabilnosti in olajševanjem enostavnih stikov z državljani, ki je naveden tudi v akcijskem načrtu za e-upravo. Skladna je s ciljem Komisije v zvezi z digitalno preobrazbo, s katero bi se ustvarila racionalizirana spletna prisotnost ter preprečila nadaljnja razdrobljenost zaradi novih portalov in kontaktnih točk. Skladna je s priporočili evropskega okvira interoperabilnosti.

Predlog prispeva k izvajanju pobude za zagon in razširitev podjetij, ki z izboljšanjem poslovnega okolja in zmanjševanjem birokracije spodbuja rast podjetij. MSP, zlasti tista, ki trgujejo čezmejno, bodo imela koristi od nižjih stroškov iskanja informacij – razmeroma večja kot velika podjetja. Koristi bodo imela tudi od razpoložljivih spletnih informacij, pomoči in postopkov primerljive kakovosti. Podjetja, ki trgujejo čezmejno, bodo imela koristi od spletnega dostopa do postopkov, ki so zanje pomembni. Poleg tega bodo MSP lažje našla postopke v zvezi z enotnim trgom in tako lažje prišla na nove trge EU. Zaradi lažjega dostopa do služb za pomoč in reševanje težav ter posebnega orodja za povratne informacije uporabnikov bodo lahko enostavno in intuitivno sporočala težave s pravili in javnimi organi v vseh jezikih EU.

Naslednje tekoče ali načrtovane pobude na ravni EU so pomembne za enotni digitalni portal, saj bodo pripomogle k zajemanju vseh informacij ali digitalizaciji postopkov:

·evropski okvir interoperabilnosti (EIF): s podpiranjem izboljšane interoperabilnosti med javnimi upravami v Evropi bo izboljšal raven medsebojne povezave javnih storitev.

·Osnovno besedišče javnih storitev (CPSV) je skupni podatkovni model za opisovanje ključnih poslovnih dogodkov in javnih storitev. Če bi ga države članice uporabljale pri oblikovanju ali posodabljanju spletišč, bi lahko olajšale prevajanje vsebine in razvoj iskalnega orodja enotnega digitalnega portala, s čimer bi se izboljšala najdljivost informacij, postopkov in služb za pomoč.

·Sistem povezovanja poslovnih registrov (BRIS) 11 – na ravni EU bo zagotovil dostop do informacij o podjetjih, registriranih v državah članicah, in izmenjavo informacij med različnimi registri (delovati bo začel junija 2017).

·Elektronsko povezovanje registrov nesolventnosti EU – (od leta 2019) bo izboljšala učinkovito vodenje čezmejnih postopkov v primeru insolventnosti.

·Evropska storitvena e-izkaznica – predlog Komisije, sprejet januarja 2017 12 . Predvideva poenostavljen elektronski postopek za ponudnike določenih poslovnih in gradbenih storitev, ki nameravajo opravljati storitve v drugi državi članici; ključni element tega postopka je komunikacija med organi matične države članice in organi države članice gostiteljice.

·Evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) 13 je lastna izjava o skladnosti z zahtevami v zvezi s postopki javnega naročanja. Njegova elektronska različica lahko postane ključni gradnik izvajanja načela „samo enkrat“ v javnem naročanju.

·Načrtovana pobuda s področja prava gospodarskih družb za spodbujanje uporabe digitalnih rešitev v celotnem življenjskem ciklu podjetja, kot je navedena v delovnem programu Komisije za leto 2017.

·Načrtovana razširitev mini storitve „vse na enem mestu“ za DDV.

·Ukrepi v zvezi z načelom „samo enkrat“ v okviru akcijskega načrta za e-upravo bodo olajšali izmenjavo informacij in podatkov med upravami držav članic. Prvi korak v to smer bo obsežen pilotni projekt s primeri podjetij in ocena izvedljivosti za državljane.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Členi 21(2), 48 in 114(1) PDEU so pomembni za ta predlog o približevanju zakonov. V skladu s členom 26(2) notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Člen 21(2) uvaja pravno podlago za sprejetje določb za olajšanje uveljavljanja pravic, ki jih imajo državljani Unije v skladu s členom 21(1). Člen 48 zagotavlja pravno podlago za sprejetje ukrepov na področju socialne varnosti, ki so potrebni za zagotovitev prostega gibanja delavcev. Člen 114 zagotavlja pravno podlago za sprejetje ukrepov za doseganje ciljev iz člena 26 PDEU, razen kadar Pogodbi ne določata drugače.

Cilj tega predloga je državljanom in podjetjem omogočiti enostaven dostop do informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav, ki jih potrebujejo za uveljavljanje pravic na notranjem trgu. V ta namen ta predlog vzpostavlja enotni digitalni portal, v zvezi s katerim bi imeli Komisija in pristojni organi pomembno vlogo pri doseganju navedenih ciljev. Cilj pobude je odpraviti diskriminacijo in zmanjšati dodatno upravno breme za državljane in podjetja, ki poslujejo ali želijo poslovati v drugi državi članici popolnoma skladno z nacionalnimi pravili in postopki, ter odpraviti diskriminacijo popolnoma skladno z nacionalnimi pravili in postopki. Ne vpliva na vsebino ali pristojnost v zvezi s takimi pravili ali postopki.

Ker ima pobuda trikratni namen in ker komponent v zvezi s prostim gibanjem državljanov in socialno varnostjo ter cilja doseganja notranjega trga in zagotavljanja njegovega delovanja glede zagotavljanja informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ni mogoče šteti zgolj za postranske, bi morala pobuda temeljiti na členih 21(2), 48 in 114(1) PDEU.

Subsidiarnost

Glavni cilj tega predloga je izboljšati delovanje enotnega trg za vse državljane in podjetja EU. Enotni trg ni območje s popolnoma usklajenimi pravili. Poleg osnovnih načel in področij, na katerih veljajo popolnoma usklajena pravila, bodo morali državljani in podjetja med potovanji, delom in življenjem ter pri čezmejnem poslovanju še vedno ravnati skladno z nacionalnimi pravili. Zato je za delovanje enotnega trga bistveno, da lahko državljani in podjetja enostavno izvedo, kaj ta pravila v kateri koli državi članici, ki ni njihova država članica, zahtevajo od njih. Enako bistveno je, da postopki za skladnost s takimi pravili za tuje uporabnike v primerjavi z domačimi ne pomenijo znatnega dodatnega regulativnega bremena.

Teh ciljev ni mogoče dovolj dobro doseči brez ukrepanja na ravni EU. Sedanji sistem informacijskih služb in služb za pomoč ni dovolj skladen, saj so instrumenti, vzpostavljeni z ukrepanjem na ravni EU, premalo povezani in uporabniku prijazni. Manjka skupni pristop za zagotavljanje kakovosti z minimalnimi standardi kakovosti. Pravni okvir spodbuja sinergije, vendar jih države članice (zaradi neobstoja zavezujočih obveznosti) niso dovolj dobro izkoristile.

Zaradi nadnacionalnosti enotnega trga in potrebe po obravnavi sedanjega stanja v čezmejnem okviru se bodo z ukrepanjem na ravni EU najučinkoviteje znižali stroški, ki jih imajo državljani in podjetja EU pri izvajanju čezmejnih dejavnosti.

Sorazmernost

Ta predlog dobro uravnovesi, na eni strani, potrebo po tem, da so države članice še naprej odgovorne za zagotavljanje nacionalnih informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav, in, na drugi strani, potrebo po obravnavi ovir, s katerimi so se državljani in podjetja srečevali pri uveljavljanju svojih pravic na enotnem trgu.

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, ne presegajo tistega, kar je potrebno za rešitev opredeljenih težav in doseganje začrtanih ciljev. Začetne stroške naložb, povezane z razširitvijo zajetih informacij, prevodi ali vzpostavitvijo spletnih postopkov, je mogoče omiliti s sredstvi EU. Poleg tega se bodo ti začetni stroški nadomestili s prihranki, ki jih bodo dolgoročno imeli podjetja in nacionalne uprave.

Ta uredba državljanom in podjetjem ne nalaga dodatnih obveznosti, saj je uporaba enotnega digitalnega portala popolnoma prostovoljna.

Izbira instrumenta

Ta uredba temelji na členu 21(2) PDEU za določbe o prostem gibanju državljanov, členu 48 PDEU za določbe o digitalizaciji nekaterih postopkov v zvezi s socialno varnostjo in členu 114(1) PDEU za vse druge določbe, namenjene izboljšanju enotnega trga z omogočanjem boljšega čezmejnega dostopa do informacij, pomoči, služb za pomoč in reševanje težav in e-postopkov. Na podlagi teh določb Pogodbe predlog prav tako približuje zakonodajo držav članic v zvezi s kakovostjo teh storitev, zagotovljenih državljanom in podjetjem, ki delujejo čezmejno.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti veljavne zakonodaje

Z naknadno oceno veljavnega (regulativnega in neregulativnega) okvira, pomembnega za enotni digitalni portal, so bili ugotovljeni vrsta težav v zvezi s posameznimi storitvami ter pomanjkanje učinkovitosti, uspešnosti in skladnosti svežnja storitev enotnega trga za državljane in podjetja.

Obstoječe storitve so manj učinkovite zaradi pomanjkanja prepoznavnosti in najdljivosti na spletu, splošnega pomanjkanja kakovosti in posledične nezadostne uporabe. Večina potrošnikov in podjetij sploh ne ve, da na evropski ravni obstajajo spletne službe za pomoč.

Čezmejna dostopnost ostaja omejena, saj so informacije na nacionalni ravni pogosto nepopolne ali na voljo le v nacionalnem jeziku, spletnih postopkov za nacionalne uporabnike pa tuji uporabniki pogosto ne morejo opraviti na spletu. Poleg tega se raven kakovosti in osredotočenosti na uporabnika med storitvami precej razlikuje.

Pri storitvah, vzpostavljenih z zavezujočimi predpisi EU, so se merila kakovosti izkazala kot preveč splošna (enotne kontaktne točke) ali pa kot skoraj neobstoječa (kontaktne točke za proizvode). Dodatna prostovoljna merila kakovosti (Listina za enotne kontaktne točke) so bila delno uspešna. Za storitve, vzpostavljene z nezavezujočimi predpisi EU, ki jih upravlja Komisija (SOLVIT, Tvoja Evropa), so bila merila kakovosti določena, ker pa so prostovoljna, jih nekatere države članice izpolnjujejo, druge pa ne. Zato je za tuje uporabnike dostop do teh storitev še vedno omejen in nepopoln.

Če upoštevamo prihranke in druge ugodnosti, ki jih imajo podjetja in državljani zaradi služb za pomoč na ravni EU, so te v primerjavi s precej dražjimi zasebnimi nadomestnimi storitvami res stroškovno učinkovite. Vendar nacionalne službe za pomoč (enotne kontaktne točke, kontaktne točke za proizvode in kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo) niso dovolj učinkovite za podjetja. Slaba kakovost njihovih spletišč pomeni izgubljeno priložnost za zmanjšanje števila zahtevkov z boljšimi spletnimi jasnimi informacijami in s tem za doseganje še boljše stroškovne učinkovitosti. Na spletu je mogoče doseči še večjo učinkovitost in boljšo „najdljivost“, če bi posamezne službe svoje storitve promovirale pod skupno znamko. To je mogoče bolje doseči na ravni EU.

Vsi instrumenti, ki so bili ocenjeni v tem okviru, so bili vzpostavljeni z ukrepanjem na ravni EU, vendar ne delujejo kot celota. Pravni okvir sicer spodbuja sinergije, vendar jih države članice niso dovolj dobro izkoristile predvsem zaradi pomanjkanja zavezujočih obveznosti in splošne strukture upravljanja v državah članicah EU, ki bi ocenila in zagotovila skladnost vseh instrumentov.

Glavni razlogi za nezadostno uspešnost obstoječih storitev so: pristopi, ki temeljijo na ozkih okvirih delovanja in so osredotočeni na upravo, kar vodi do razdrobljenosti; uprave na ravni EU in nacionalni ravni so oblikovale javne storitve, ki bolj izpolnjujejo njihove lastne potrebe kot potrebe uporabnikov; tehnične rešitve, zasnovane pred več leti, ne kažejo več tehničnega napredka in današnjih dobrih praks ter zanemarjanja nenacionalnih uporabnikov s strani nacionalnih uprav.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Splošno posvetovanje o enotnem digitalnem portalu se je začelo novembra 2015 in končalo decembra 2016. Vključevalo je namensko delavnico za zainteresirane strani, spletno javno posvetovanje ter več dvostranskih razprav z zainteresiranimi stranmi in državami članicami.

(a)Delavnica o enotnem digitalnem portalu, marec 2016

Delavnice so se udeležili predstavniki enotnih kontaktnih točk, gospodarskih zbornic in nacionalnih organov. Udeleženci so menili, da je veliko težav povezanih z dostopom do informacij, razpoložljivostjo e-postopkov in dostopom do služb za pomoč. Zdi se, da so te težave posledica vrzeli v zakonodaji, pomanjkanja informacij ali pomoči ter slabega izvajanja s strani nacionalnih in lokalnih organov.

Udeleženci so med razpravo o e-postopkih poudarili, da je e-postopke zelo težko uporabljati čezmejno. Nekatere države članice so za svoje državljane dosegle izjemen napredek na področju e-uprave, vendar je priznavanje tujih e-podpisov in shem elektronske identifikacije še vedno zelo omejeno, zaradi česar tuji uporabniki nimajo dostopa do e-postopkov.

(b)Javno spletno posvetovanje

Med javnim posvetovanjem je bilo prejetih 367 odgovorov, od tega 45 % od podjetij, 45 % od državljanov in 10 % od javnih organov.

Izkazalo se je, da se podjetja in državljani močno strinjajo glede pomena glavnih stebrov, ki naj bi jih zajemala ta pobuda, predvsem:

·potrebe po spletnih informacijah o pravilih in postopkih v drugih državah EU: 93 % podjetij in 92 % državljanov to potrebo označuje kot zelo pomembno ali pomembno;

·dostopa do e-postopkov: 94 % podjetij in 92 % državljanov to potrebo označuje kot zelo pomembno ali pomembno;

·dostopa do služb, ki pomoč zagotavljajo na zahtevo: 88 % podjetij in 87 % državljanov to potrebo označuje kot zelo pomembno ali pomembno.

(c)Izmenjave z zainteresiranimi stranmi in državami članicami

Mnenja zainteresiranih strani so bila zbrana med številnimi srečanji in dogodki, med drugim tudi med razpravo „Državljanstvo EU v praksi“ marca 2016, letno skupščino MSP v Luxembourgu novembra 2015, razpravo z odposlanci za MSP junija in oktobra 2016 ter dvostranskimi razpravami v letu 2016 z več organizacijami, ki zastopajo podjetja in potrošnike, kot so Eurochambres, Eurocommerce, BusinessEurope, nacionalne gospodarske zbornice, CEA-PME, Startup City Alliance Europe itd.

Različne poslovne organizacije so potrdile, da bi bilo za podjetja zelo koristno, če bi vsa spletna informacijska orodja združili v eno orodje. Poleg tega jih nekaj spodbuja razvoj skupne strukture za informacije za vse države članice. Zainteresirane strani iz gospodarstva poudarjajo, da morajo biti zagotovljene informacije dovolj dobre za zakonito izvajanje čezmejnih dejavnosti, vključno s podrobnimi tehničnimi informacijami in regulativnimi zahtevami, ki med drugim veljajo za preskušanje in poročanje. V zvezi s postopki večina zainteresiranih strani iz gospodarstva meni, da bi morali biti vsi postopki v celoti na voljo na spletu, da bi se izognili zapravljanju časa in denarja.

Posvetovanje z državami članicami je potekalo v okviru strokovne skupine za direktivo o storitvah (vključno z njeno podskupino mreža EUGO), Odbora za vzajemno priznavanje in dvostranskih srečanj z nacionalnimi organi. Sedemnajst držav članic je izdalo dokument o stališču, v katerem so pozvale k mreži enotnih digitalnih portalov (popolnoma delujočih portalov e-uprave), s čimer bi se podjetja lažje čezmejno ustanavljala, se razširila in trgovala, tako da bi se jim zagotovile vse informacije, potrebne za poslovanje v državi članici. Podpirajo tudi zamisel, da bi za podjetja za ustanovitev in poslovanje kjer koli v EU moral veljati samo en digitalni postopek.

Večina držav članic poudarja, da morajo biti spletišča, ki bodo del enotnega digitalnega portala, kakovostna in uporabniku prijazna, in podpira predlog o uporabi znaka kakovosti. Podpirajo tudi zamisel o tem, da bi morale biti informacije uporabnikom na voljo v vsaj še enem širše uporabljanem jeziku EU. Države članice so pripomnile, da vzpostavitev postopkov na spletu pomeni precejšnje stroške, kar včasih upočasni njihovo sprejetje. Večina držav članic si želi jasne porazdelitve odgovornosti med nacionalno ravnjo in ravnjo EU, bolj pa so naklonjene zamisli, da bi bila odgovornost za vsebine in njihovo upravljanje na strani držav članic. Večina si tudi želi, da bi Komisija prevzela močno usklajevalno vlogo, namenjeno opredelitvi ciljev z vidika posodobitev, vsebine, koristnosti itd.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Trdno podlago za strokovno mnenje so zagotovile številne študije in raziskave, ki so jih institucije EU ali zainteresirane strani izvedle med letoma 2008 in 2017, ter obsežna posvetovanja s strokovnjaki, državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno z namenskimi delavnicami.

Ocena učinka

Pri pripravi te pobude se je izvedla ocena učinka. Ponovno predloženo poročilo upošteva priporočila, ki jih je Odbor za regulativni nadzor podal v svojem prvotno negativnem mnenju z dne 20. januarja 2017, in dodatna vprašanja, ki jih je Odbor navedel v svojem končnem pozitivnem mnenju z dne 7. marca 2017.

V oceni učinka so bile proučene tri možnosti politike:

·Možnost 1: nacionalno centralizirani portali za podjetja in državljane, ki z enotnimi portali določajo centralno informacijsko strukturo na nacionalni in evropski ravni, vendar za uvedbo spletnih postopkov uporabljajo pristop mehkega prava. Za sprejem dokumentov in podatkov iz druge države članice ni predvidena nobena rešitev na ravni EU. Vsaka država članica bi morala združiti tri glavne kontaktne točke za podjetja (za storitve in blago).

·Možnost 2: usklajen pristop na ravni EU, pri čemer bi države članice same odločale o tem, kje na spletu bodo zagotavljale zahtevane informacije. Zagotoviti bi morale le povezave ustreznih spletišč do osrednjega repozitorija Komisije, v katerem bi jih bilo mogoče najti s skupnim iskalnim pripomočkom in jih kot odgovor na iskanje podati uporabniku. V okviru tega bi bil razvit „iskalnik službe za pomoč“, ki bi uporabnike usmeril do prave službe za pomoč. Iskalni pripomoček bi bil omejen na vsebino portala in bi ga bilo mogoče vključiti v evropske in nacionalne informacijske portale in spletne strani. Zaradi te možnosti bi morale države članice v dogovorjenem roku podjetjem in državljanom na spletu v celoti zagotoviti določene ključne postopke.

·Možnost 3: vseevropski popolnoma centralizirani pristop: zagotavljanje vseh evropskih in nacionalnih informacij v osrednji zbirki podatkov na ravni EU. V okviru te možnosti bi bilo treba na spletu zagotoviti enakih 20 ključnih postopkov kot pri možnosti 2, vendar bi predvidevala vzpostavitev posebnega orodja IT, ki bi omogočalo zaledno sodelovanje organov matične države članice in organov države članice gostiteljice za zadovoljitev potreb tujih uporabnikov (predvsem glede predložitve dokazil). V osrednji zbirki podatkov bi bilo mogoče enostavno najti informacije in postopke. Skupni iskalnik službe za pomoč (kot pri možnosti 2) bi pomagal pri iskanju služb za pomoč.

Možnost 1 se je štela za učinkovito rešitev, vendar ne za zelo učinkovito zaradi pomembnih pomanjkljivosti, tj. prepustitve odločitve o uvedbi spletnih postopkov državam članicam ter pomanjkanja skupne rešitve za težave v zvezi s čezmejno uporabo dokazil v postopkih. Poleg tega slaba najdljivost ne bi bila dovolj dobro obravnavana, saj se z iskalnimi pripomočki na nacionalnih poslovnih portalih načeloma ne bi izvajala iskanja v vseh jezikih EU. Nazadnje, zaradi neobstoja orodja za spremljanje kakovosti bi bilo izvajanje meril kakovosti težje. Zaradi navedenega je bilo sklenjeno, da ta možnost ne bi dovolj dobro obravnavala potreb uporabnikov.

Možnost 3 je bila označena kot najboljša za izpolnjevanje potreb uporabnikov. Njen popolnoma centralizirani pristop bi zagotovil usklajeno predstavitev informacij in zagotovil, da bi lahko uporabniki enostavno našli želene informacije. Čezmejni uporabniki bi imeli zaradi zasnove popoln dostop do usklajenih vseevropskih postopkov. Vendar so resne pomanjkljivosti te možnosti neizvedljivost zaradi premajhne podpore držav članic za tak centraliziran pristop. Poleg tega je bilo ocenjeno, da ta možnost na splošno ne bi bila zelo učinkovita, saj poleg zelo visokih stroškov prinaša precejšnje podvajanje.

Izbrana je bila možnost 2, saj zaradi uporabe skupnega orodja za povratne informacije uporabnikov v zvezi s spremljanjem zajemanja in kakovosti informacij zagotavlja zadostno jamstvo za izvršljivost. Šteje se, da je izbrana možnost najprimernejša za učinkovito in sorazmerno izpolnjevanje ciljev, hkrati pa bo zainteresiranim stranem prinesla največ koristi. Komisija in države članice bodo morale tesno sodelovati za uresničitev učinkovitega in postopnega izvajanja vseh različnih zahtev te možnosti.

Ustreznost in poenostavitev ureditve

Uredba bo podjetjem, tudi MSP, olajšala dostop do enotnega trga, ker bo znatno znižala stroške transakcije, povezane z opravljanjem storitev ali prodajo blaga v drugih državah članicah. Boljši dostop do enotnega trga bo povečal ekonomiji obsega in razpona ter s tem izboljšal konkurenčnost in stroškovno učinkovitost na ravni podjetij. Predlog je tudi odziv na nedaven poziv platforme REFIT k oblikovanju enotne kontaktne točke z jasnimi informacijami in usklajenimi storitvami za podjetja v vsaki državi članici ter k opredelitvi skupnih minimalnih meril kakovosti vsebine, delovanja in ravni vključevanja vsakega portala v enotni digitalni portal.

Temeljne pravice

Ta predlog je skladen s pravicami iz Listine o temeljnih pravicah in jih spodbuja, zlasti pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (člen 45), pravico do izobraževanja (člen 14) ter pravico do iskanja zaposlitve, dela, ustanavljanja in opravljanja storitev v kateri koli državi članici (člen 15). Uredba obravnava tudi diskriminacijo, celo posredno, državljanov drugih držav članic v primerjavi z lastnimi državljani, saj uvaja ukrepe, na podlagi katerih bodo informacije, dostopne na digitalnem portalu, na voljo tudi v drugem jeziku in ne samo v nacionalnem, spletni postopki pa bodo na voljo tudi uporabnikom iz drugih držav članic (člen 21(2) Listine in člen 18 PDEU).

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Začetni naložbeni stroški izvajanja te uredbe bodo znašali 109 milijonov EUR, letni tekoči stroški za vse države članice in Komisijo pa bodo znašali približno 8 milijonov EUR. Začetni naložbeni stroški se bodo v enem letu delno povrnili, ker bodo podjetja, ki poslujejo čezmejno, manj sredstev namenila prevodom, potrjevanju in svetovalnim storitvam, kar bo zagotovilo prihranke v višini približno 86 milijonov EUR. Države, ki imajo na spletu najmanj postopkov, bo digitalizacija preostalih postopkov stala 6,6 milijona EUR. Dejansko to pomeni med 2 do 4 % sredstev iz skladov ESI za obdobje 2014–2020, dodeljenih e-upravi.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Državam članicam bo predlagan načrt za izvedbo s podrobno navedbo ukrepov, ki jih je treba izvesti za pravočasen začetek delovanja enotnega digitalnega portala. V Uredbi je določeno, da se dve leti po sprejetju Uredbe in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni delovanja enotnega digitalnega portala in ugotovljenih ovir na enotnem trgu. Vrednotenje naj bi se izvedlo tudi pet let po začetku veljavnosti Uredbe. Usklajevalna skupina za enotni digitalni portal, ki je osrednji usklajevalni organ v strukturi upravljanja enotnega digitalnega portala, bo Komisiji pomagala pri spremljanju delovanja portala in stanja uporabe Uredbe.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 določa predmet urejanja predlagane uredbe.

Člen 2 vzpostavlja enotni digitalni portal in opredeljuje njegovo področje uporabe. Pojasnjuje, da portal zagotavlja informacije o z notranjim trgom povezanih pravicah, obveznostih in pravilih, ki veljajo za uporabnike portala na področjih, navedenih v Prilogi I k Uredbi, da uporabnikom zagotavlja informacije in povezave do postopkov, vzpostavljenih na področjih, navedenih v Prilogi I, ter nazadnje informacije in dostop do služb za pomoč in reševanje težav, ki uporabnikom pomagajo razumeti informacije ali opraviti zadevne postopke, na primer tiste iz Priloge III in člena 6 te uredbe.

Člen 3 vsebuje zadevne opredelitve za Uredbo.

Člen 4 navaja obveznosti držav članic in Komisije v zvezi z zagotavljanjem informacij.

Člen 5 ponovno potrjuje načelo nediskriminacije v zvezi s spletnimi postopki, tako da državam članicam nalaga, da morajo obstoječe spletne postopke narediti dostopne uporabnikom iz drugih držav članic. Državam članicam tudi nalaga, da morajo zagotoviti, da je mogoče 13 postopkov iz Priloge II k Uredbi v celoti opraviti na spletu, ter pojasnjuje pomen izraza „popolnoma spletni postopek“.

Člen 6 državam članicam omogoča razširitev nabora storitev za pomoč in reševanje težav, tako da v digitalni portal vključijo storitve zasebnih ali polzasebnih subjektov, vendar izključno pod določenimi pogoji.

Členi 7 do 9 določajo merila kakovosti v zvezi z zagotavljanjem informacij ter pojasnila postopkov in služb za pomoč, do katerih bodo vodile povezave v digitalnem portalu.

Člen 10 določa splošne zahteve glede kakovosti spletnih postopkov.

Člen 11 pojasnjuje pogoje, ki jih morajo spletni postopki izpolnjevati, da bi bili dostopni za nenacionalne uporabnike, na primer razpoložljivost navodil v jeziku, ki ni nacionalni jezik, neuporaba nacionalnih oblik zapisa podatkov, priznavanje e-identifikacije, e-podpisov in e-žigov ter razpoložljivost dokazil v elektronski obliki. Ta člen za preverjanje pristnosti dokazil določa uporabo informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI).

Člen 12 določa mehanizem za elektronsko izmenjavo dokazil na izrecno zahtevo uporabnika. Komisiji podeljuje pristojnost za določitev tehničnih funkcij takega mehanizma.

Člen 13 določa merila kakovosti v zvezi s službami za pomoč in reševanje težav.

Člen 14 vzpostavlja mehanizem za spremljanje kakovosti informacij, postopkov in služb za pomoč, do katerih vodijo povezave v digitalnem portalu. Določa tudi ukrepe, ki jih lahko Komisija sprejme za obravnavo težav s kakovostjo.

Členi od 15 do 18 določajo tehnične rešitve, zaradi katerih lahko digitalni portal dosega svoj namen, ter pojasnjujejo ustrezne odgovornosti Komisije in držav članic.

Člena 19 in 20 obravnavata ime digitalnega portala in vzpostavljata okvir za usklajeno promocijo.

Členi od 21 do 23 urejajo zbiranje statističnih podatkov in povratnih informacij uporabnikov ter Komisiji nalagajo oblikovanje uporabniku prijaznega orodja, s katerim bodo lahko uporabniki digitalnega portala sporočali ovire, s katerimi se srečajo pri uveljavljanju pravic na notranjem trgu.

Člen 24 državam članicam nalaga imenovanje nacionalnih koordinatorjev in posebne obveznosti v zvezi z digitalnim portalom.

Člen 25 vzpostavlja usklajevalno skupino za digitalni portal.

Člen 26 pojasnjuje naloge usklajevalne skupine za digitalni portal.

Člen 27 določa letni delovni program kot podporno orodje pri izvajanju te uredbe.

Člen 28 obravnava stroške, povezane z razvojem, vzdrževanjem in spodbujanjem uporabe digitalnega portala ter prevajanjem informacij na nacionalnih spletiščih.

Člen 29 določa zahteve v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v okviru te uredbe.

Člen 30 določa načine sodelovanja med digitalnim portalom ter informacijskimi in podpornimi mrežami, vzpostavljenimi s pravom Unije.

Člen 31 pojasnjuje povezavo med to uredbo in drugimi akti Unije.

Člen 32 dovoljuje uporabo IMI za namene te uredbe.

Člen 33 od Komisije zahteva redno poročanje Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju digitalnega portala in notranjega trga.

Člen 34 ureja izvajanje pristojnosti, podeljenih Komisiji s členom 21.

Člen 35 vzpostavlja komitološki odbor in se nanaša na izvedbena pooblastila, ki jih ta uredba podeljuje Komisiji.

Člen 36 vsebuje spremembo Uredbe (EU) št. 1024/2012 v zvezi z IMI.

Člen 37 določa začetek veljavnosti in uporabo te uredbe.

Priloga I navaja področja informacij, ki so pomembna za državljane in podjetja, ki uveljavljajo svoje pravice iz člena 2(2)(a) na notranjem trgu.

Priloga II vsebuje seznam postopkov, ki bi jih morali uporabniki v celoti opraviti na spletu, kot določa člen 5(2).

Priloga III navaja službe za pomoč in reševanje težav, ki bi morale biti v skladu s členom 2(2)(c) dostopne prek digitalnega portala.

2017/0086 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 21(2), 48 in 114(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 15 ,

po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Enotni trg spada med najbolj oprijemljive evropske dosežke. Z omogočanjem prostega gibanja ljudi, blaga, storitev in kapitala državljanom in podjetjem zagotavlja nove priložnosti. Ta uredba je ključni ukrep strategije za enotni trg 16 s ciljem odpiranja vseh možnosti enotnega trga, tako da se državljanom in podjetjem olajša gibanje v EU in trgovanje ter ustanavljanje in širjenje podjetij čez meje.

(2)Sporočilo o enotnem digitalnem trgu 17 priznava vlogo, ki jo imajo internet in digitalne tehnologije pri spreminjanju načina življenja in dela, saj prinašajo številne priložnosti za inovacije, rast in delovna mesta. Priznava tudi, da je mogoče potrebe državljanov in podjetij v njihovih matičnih državah in prek meja bolje zadovoljiti z razširitvijo in povezovanjem obstoječih evropskih portalov, mrež, storitev in sistemov v „enotni digitalni portal“, Akcijski načrt Unije za e-upravo za obdobje 2016–2020 18 enotni digitalni portal uvršča med ukrepe za leto 2017. V Poročilu o državljanstvu EU 19  je enotni digitalni portal označen kot prednostna naloga za pravice iz državljanstva EU.

(3)Evropski parlament in Svet sta večkrat pozvala k oblikovanju celovitejšega in uporabniku prijaznejšega svežnja informacij in pomoči, ki bi podjetjem pomagal krmariti po enotnem trgu ter okrepil in izboljšal učinkovitost orodij enotnega trga za boljšo izpolnitev potreb, ki jih imajo podjetja in državljani pri svojih čezmejnih dejavnostih.

(4)Ta uredba je odziv na te pozive, saj državljanom in podjetjem omogoča enostaven dostop do informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav, ki jih potrebujejo za uveljavljanje svojih pravic na notranjem trgu. Uredba vzpostavlja enotni digitalni portal, v zvezi s katerim bi imeli Komisija in pristojni organi pomembno vlogo pri doseganju navedenih ciljev.

(5)Navaja področja informacij, ki so pomembna za državljane in podjetja, ki uveljavljajo svoje pravice na notranjem trgu, ter bi morala od držav članic in Komisije zahtevati, da zagotovijo, da so informacije z navedenih področij v celoti zajete na nacionalnih spletiščih in portalih ter spletiščih in portalih Unije. Poleg tega informacije ne bi smele pojasnjevati zgolj pravil in obveznosti državljanov in podjetij, ampak tudi postopke, ki jih morajo državljani in podjetja opraviti za izpolnjevanje navedenih pravil in obveznosti. Informacije bi morale zagotavljati tudi opis služb za pomoč in reševanje težav, na katere se lahko državljani in podjetja obrnejo, kadar imajo težave z razumevanjem informacij, tako da te informacije uporabijo v posameznih situacijah ali opravijo postopek.

(6)Ker ima pobuda trikratni namen, tj. zmanjšati dodatno upravno breme za državljane in podjetja, ki poslujejo ali želijo poslovati v drugih državah članicah popolnoma skladno z nacionalnimi pravili in postopki, odpraviti diskriminacijo in zagotoviti delovanje notranjega trga v zvezi z zagotavljanjem informacij in postopkov ter službami za pomoč in reševanje težav, ter ker njene komponente zajemajo prosto gibanje državljanov in socialno varnost, ki ju ni mogoče šteti le za naključni, bi morala pobuda temeljiti na členih 21(2), 48 in 114(1) PDEU.

(7)Da bi državljani in podjetja Unije lahko uveljavljali svojo pravico do prostega gibanja na notranjem trgu, bi morala Unija sprejeti posebne ukrepe, ki bi državljanom in podjetjem omogočili enostaven dostop do celovitih in zanesljivih informacij o pravicah, ki jih imajo v skladu s pravom Unije, ter do veljavnih nacionalnih pravil in postopkov, ki jih bodo morali izpolnjevati, kadar se preselijo v državo članico, ki ni njihova matična država članica, ali tam živijo ali se izobražujejo oziroma kadar tam ustanavljajo podjetja in opravljajo poslovno dejavnost. Informacije, ki jih je treba zagotoviti na nacionalni ravni, se ne bi smele nanašati samo na nacionalna pravila, ki izvajajo pravo Unije, ampak tudi na vsa druga nacionalna pravila, ki veljajo za državljane in podjetja iz drugih držav članic.

(8)Jasno je, da so lahko državljani in podjetja („uporabniki“) iz drugih držav članic v slabšem položaju zaradi nepoznavanja nacionalnih pravil in upravnih sistemov, razlik v jezikih, ki se uporabljajo, in geografske oddaljenosti od javnih organov v državah članicah. Najučinkovitejši način zmanjšanja posledičnih ovir na notranjem trgu je, da se čezmejnim uporabnikom v njim razumljivem jeziku omogoči spletni dostop do informacij, da se jim omogoči opravljanje postopkov v celoti na spletu za skladnost z nacionalnimi pravili ter da se jim zagotovi pomoč, kadar pravila in postopki niso dovolj jasni ali kadar se pri uveljavljanju pravic srečajo z ovirami.

(9)Sprejetih je bilo več aktov Unije za reševanje težav z vzpostavitvijo sektorskih storitev „vse na enem mestu“, vključno z enotnimi kontaktnimi točkami, vzpostavljenimi z direktivo o storitvah 20 , da bi se zagotovili spletne informacije, služba za pomoč in dostop do postopkov, pomembnih za zagotavljanje storitev; kontaktne točke za proizvode 21 in kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo 22 za zagotovitev dostopa do tehničnih pravil za proizvode ter centri za pomoč pri priznavanju poklicnih kvalifikacij 23 za pomoč strokovnjakom, ki se preselijo v drugo državo članico. Poleg tega so bile vzpostavljene mreže, na primer evropski potrošniški centri, da bi se spodbudilo razumevanje pravic potrošnikov v Uniji in zagotovila pomoč pri reševanju pritožb glede nakupov, opravljenih med potovanjem ali spletnim nakupovanjem v drugi državi članici mreže. Poleg tega si mreža SOLVIT 24 prizadeva zagotoviti hitre, učinkovite in neformalne rešitve težav, s katerimi se srečujejo posamezniki in podjetja, če javni organi kršijo njihove pravice EU na notranjem trgu. Vzpostavljenih je bilo več portalov za obveščanje uporabnikov o pravilih Unije in nacionalnih pravilih, na primer Tvoja Evropa v zvezi z notranjim trgom in portal e-pravosodja v zvezi s področjem pravosodja.

(10)Ker so navedeni akti sektorski, je sedanje zagotavljanje spletnih informacij in služb za pomoč skupaj s spletnimi postopki za državljane in podjetja zelo razdrobljeno. Obstajajo razlike v razpoložljivosti spletnih informacij in postopkov, pomanjkanje kakovosti storitev ter slabo poznavanje navedenih informacij in služb za pomoč. Obstajajo tudi težave z najdljivostjo in dostopnostjo storitev za nenacionalne uporabnike, kar je pomembno vprašanje.

(11)Ta uredba bi morala vzpostaviti enotno kontaktno točko, s katero bi lahko državljani in podjetja dostopali do informacij o pravilih in zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati na podlagi prava Unije in/ali nacionalnega prava. Morala bi poenostaviti stike državljanov in podjetij s službami za pomoč in reševanje težav, vzpostavljenimi na ravni Unije ali nacionalni ravni, in jih narediti učinkovitejše. Digitalni portal bi moral tudi olajšati dostop do postopkov in njihovo opravljanje. Zato bi morala ta uredba od držav članic zahtevati, naj uporabnikom omogočijo popolnoma spletno opravljanje določenih postopkov, ki so ključnega pomena za večino državljanov in podjetij, ki se preselijo v druge države članice, ne da bi kakor koli vplivala na veljavne bistvene zahteve iz prava Unije in/ali nacionalnega prava, ki veljajo na navedenih področjih politike. V zvezi s tem bi morala Uredba podpreti uporabo načela „samo enkrat“ za izmenjavo dokazil med pristojnimi organi različnih držav članic.

(12)Digitalni portal bi moral biti osredotočen na uporabnika in biti uporabniku prijazen, državljanom in podjetjem pa bi moral omogočiti interakcijo z nacionalnimi upravami in upravami Unije, tako da bi jim dal možnost podajanja povratnih informacij v zvezi s storitvami, zagotovljenimi z digitalnim portalom, in delovanjem notranjega trga po njihovih izkušnjah. Orodje za povratne informacije bi moralo uporabniku omogočiti izpostavljanje odkritih težav, pomanjkljivosti in potreb, da bi se spodbudilo stalno izboljševanje kakovosti storitev.

(13)Uspeh digitalnega portala bo odvisen od skupnega prizadevanja Komisije in držav članic. Digitalni portal bi moral vključevati skupni uporabniški vmesnik, integriran v obstoječi portal Tvoja Evropa, ki ga bo upravljala Komisija. Skupni uporabniški vmesnik bi moral zagotavljati povezave do informacij in postopkov ter služb za pomoč ali reševanje težav, ki so na voljo na portalih, ki jih upravljajo pristojni organi držav članic in Komisija. Za spodbujanje uporabe digitalnega portala bi moral biti uporabniški vmesnik na voljo v vseh uradnih jezikih Unije. Delovanje digitalnega portala bi moralo biti podprto s tehničnimi orodji, ki jih Komisija razvije v sodelovanju z državami članicami.

(14)V Listini za elektronske enotne kontaktne točke iz direktive o storitvah 25 so se države članice prostovoljno zavezale sprejetju na uporabnike osredotočenega pristopa za zagotavljanje informacij prek enotnih kontaktnih točk, tako da so zajeta vsa področja, pomembna za podjetja, vključno z DDV, davki od dohodkov, socialno varnostjo ali zahtevami delovnega prava. Na podlagi Listine in izkušenj s portalom Tvoja Evropa bi morale informacije zagotavljati tudi opis služb za pomoč in reševanje težav, na katere se lahko državljani in podjetja obrnejo, ko imajo težave z razumevanjem informacij, z uporabo informacij v posameznih situacijah ali opravljanjem postopka.

(15)Ta uredba bi morala okrepiti razsežnost notranjega trga v zvezi s spletnimi postopki s podpiranjem splošnega načela nediskriminacije tudi v povezavi z dostopom državljanov ali podjetij do spletnih postopkov, ki na nacionalni ravni že obstajajo na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije. Uporabniki, ki ne prebivajo v državi članici ali tam nimajo sedeža, bi morali imeti možnost dostopati do spletnih postopkov in jih opraviti brez ovir, kot so polja v obrazcih, ki zahtevajo nacionalne telefonske ali poštne številke, plačila pristojbin, ki jih je mogoče izvesti samo s sistemi, ki ne omogočajo čezmejnih plačil, pomanjkanje podrobnih pojasnil v jeziku, ki ni nacionalni jezik, nezadostne možnosti za predložitev elektronskih dokazil, ki jih izdajo organi v drugi državi članici, in pomanjkanje sprejemanja sredstev elektronske identifikacije, izdanih v drugih državah članicah.

(16)Ta uredba bi morala temeljiti na uredbi eIDAS 26 , ki določa pogoje, pod katerimi države članice priznajo določena sredstva elektronske identifikacije fizičnih in pravnih oseb, ki so vključena v priglašeno shemo elektronske identifikacije druge države članice. Od začetka uporabe navedene Uredbe naj bi bilo uporabnikom omogočeno, da svoja sredstva elektronske identifikacije in avtentikacije uporabljajo za čezmejno poslovanje in pri elektronski interakciji s pristojnimi organi.

(17)V skladu z več sektorskimi akti Unije, na primer direktivo o storitvah 27 , direktivo o poklicnih kvalifikacijah 28 in direktivama o javnem naročanju 29 , morajo biti postopki v celoti na voljo na spletu. S to uredbo bi bilo treba določiti, da morajo biti zahteve za več ključnih postopkov za državljane in podjetja v celoti na voljo na spletu.

(18)Da bi lahko državljani in podjetja neposredno uživali koristi notranjega trga brez nepotrebnih dodatnih upravnih bremen, bi ta uredba morala zahtevati popolno digitalizacijo uporabniškega vmesnika z določenimi ključnimi postopki za čezmejne uporabnike, ki so navedeni v Prilogi II k tej uredbi, in določati merila za opredelitev, kdaj je postopek v celoti spleten. V okviru teh postopkov je za podjetja zlasti pomembna „registracija poslovne dejavnosti“. Vendar ne bi smela zajemati postopkov za ustanovitev podjetij kot pravnih oseb, saj je za take postopke potreben celovit pristop, namenjen spodbujanju uporabe digitalnih rešitev v celotnem življenjskem ciklu podjetja. Ko se podjetje ustanovi v drugi državi članici, ga je treba prijaviti v sistem socialne varnosti in sistem zavarovanja, da se prijavijo njegovi zaposleni in se v oba sistema plačujejo prispevki. Navedena postopka prijave sta obvezna za vsa podjetja, ne glede na gospodarski sektor, zato je primerno zahtevati, da se v celoti zagotovita na spletu.

(19)Glede na sedanje stanje tehničnega razvoja se morajo uporabniki postopka v nekaterih primerih v okviru spletnega postopka še vedno osebno zglasiti pri pristojnem organu, zlasti ko zaprosijo za izdajo ali podaljšanje potnega lista ali osebne izkaznice z biometričnimi podatki. Vsaka taka izjema bi morala biti omejena na primere, ko za doseganje namena postopka ni na voljo ustrezna digitalna tehnologija.

(20)Ta uredba ne bi smela posegati v pristojnosti nacionalnih organov v različnih fazah postopka, vključno s postopkovnimi delovnimi procesi znotraj pristojnih organov in med njimi, ne glede na to, ali so digitalizirani ali ne.

(21)Ta uredba ne bi smela vplivati na pravila za koordinacijo sistemov socialne varnosti iz Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 30 in Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 31 , ki opredeljujeta pravice in obveznosti zavarovanih oseb in nosilcev socialne varnosti ter postopke, ki se uporabljajo na področju koordinacije sistemov socialne varnosti.

(22)Na nacionalni ravni in ravni Unije je bilo vzpostavljenih več mrež in služb za pomoč državljanom in podjetjem pri čezmejnih dejavnostih. Pomembno je, da so te službe, vključno z evropskimi potrošniškimi centri, portalom Tvoja Evropa – nasveti, mrežo SOLVIT, Službo za pomoč glede pravic intelektualne lastnine, mrežo Europe Direct in Evropsko podjetniško mrežo, del enotnega digitalnega portala, tako da jih lahko najdejo vsi potencialni uporabniki. Službe iz Priloge III k tej uredbi so bile vzpostavljene z zavezujočimi akti Unije, druge pa so prostovoljne. Za službe iz Priloge III bi morala veljati merila kakovosti iz te uredbe, prostovoljne službe pa se lahko same odločijo, ali bodo izpolnjevale zahteve glede kakovosti, če želijo, da so njihove storitve dostopne prek digitalnega portala.

(23)Poleg tega se lahko države članice in Komisija pod pogoji iz te uredbe same odločijo dodati druge nacionalne službe za pomoč in reševanje težav, ki jih zagotavljajo pristojni organi ali zasebni in polzasebni subjekti. Načeloma bi morali biti pristojni organi odgovorni za pomoč državljanom in podjetjem pri vseh težavah v zvezi z veljavnimi pravili in postopki, ki jih s spletnimi službami ne morejo v celoti rešiti. Vendar lahko države članice za zelo specifična področja, in kadar službe, ki jih zagotavljajo zasebni ali polzasebni subjekti, izpolnjujejo potrebe uporabnikov, Komisiji predlagajo vključitev takih služb v digitalni portal, če izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe in ne podvajajo že obstoječih služb za pomoč in reševanje težav.

(24)Za pomoč uporabnikom pri iskanju ustrezne službe bi ta uredba morala zagotoviti orodje, ki uporabnike samodejno usmeri k pravi službi.

(25)Za zanesljivost zagotavljanja informacij ali služb je bistven element uspeha enotnega digitalnega portala prav skladnost s seznamom minimalnih zahtev glede kakovosti, saj bi bila v nasprotnem primeru resno ogrožena verodostojnost digitalnega portala kot celote. Dostopnost informacij za čezmejne uporabnike je mogoče bistveno izboljšati, kadar so informacije na voljo ne le v nacionalnem jeziku države članice, ampak tudi vsaj v enem uradnem jeziku EU. Prevodi iz nacionalnega jezika ali jezikov v drugi uradni jezik Unije bi morali natančno odražati vsebino informacij, zagotovljenih v nacionalnem jeziku ali jezikih.

(26)Ta uredba bi morala omogočati tudi preverjanje dokazil, ki jih uporabniki predložijo v elektronski obliki, kadar so dokazila predložena brez elektronskega žiga ali potrdila pristojnega organa izdajatelja in kadar tehnično orodje, ki omogoča neposredno izmenjavo dokazil med pristojnimi organi različnih držav članic, še ni na voljo. Za take primere bi ta uredba morala predvideti učinkovit mehanizem za upravno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic na podlagi informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 32 . Da bi lahko organi, uradi ali agencije Unije postali udeleženci IMI, bi bilo treba spremeniti Uredbo (EU) št. 1024/2012.

(27)Spletne storitve, ki jih zagotavljajo pristojni organi, so ključne za izboljšanje kakovosti storitev za državljane in podjetja. Kadar javne uprave v državah članicah od državljanov in podjetij vse redkeje zahtevajo večkratno predložitev istih informacij in si prizadevajo za večkratno uporabo informacij, bi moralo za zmanjšanje dodatnega bremena enako veljati za uporabnike, ki opravljajo postopke v drugih državah članicah.

(28) Za nadaljnje spodbujanje uporabe spletnih postopkov bi morala ta uredba v skladu z načelom „samo enkrat“ zagotoviti podlago za neposredno izmenjavo dokazil med zadevnimi pristojnimi organi iz različnih držav članic, za katero zaprosijo državljani in podjetja. Načelo „samo enkrat“ pomeni, da državljanom in podjetjem za čezmejno izmenjavo dokazil javnim organom istih informacij ne bi bilo treba predložiti več kot enkrat.

(29)Varen tehnični sistem, ki bi ga bilo treba vzpostaviti za izmenjavo dokazil v skladu s to uredbo, bi moral pristojnim organom prosilcem jamčiti, da je dokazilo izdal pravi organ.

(30)Tak sistem bi moral biti na voljo poleg drugih sistemov, ki zagotavljajo mehanizme za sodelovanje med organi, kot je IMI ali [storitvena e-izkaznica], in ne bi smel vplivati na druge sisteme, vključno s sistemom iz člena 4 Uredbe (ES) št. 987/2009, enotnim evropskim dokumentom v zvezi z oddajo javnega naročila iz Direktive (EU) 2014/24 Evropskega parlamenta in Sveta 33 , medsebojno povezavo nacionalnih registrov, medsebojno povezavo centralnih in trgovinskih registrov ter registrov podjetij iz Direktive 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta  34 ter registri insolventnosti iz Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta 35 .

(31)Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje tehničnega sistema za izmenjavo dokazil, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev zlasti tehničnih specifikacij sistema za obdelavo zahtevkov uporabnika za izmenjavo dokazil, prenos takih dokazil ter ukrepov, potrebnih za zagotovitev integritete in zaupnosti prenosa. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 36 .

(32)Za skladnost z merili kakovosti v zvezi z informacijami, postopki in službami bi morali biti odgovorni pristojni organi in Komisija, ki so zanje odgovorni. Nacionalni koordinatorji in Komisija bi morali nadzirati skladnost z merili kakovosti na nacionalni ravni oziroma ravni Unije ter obravnavati morebitne težave. Ta uredba bi morala Komisiji zagotoviti vrsto sredstev za obravnavo poslabšanja kakovosti služb, zagotovljenih z digitalnim portalom, odvisno od resnosti in trajanja takega poslabšanja, kar bi pomenilo vključitev usklajevalne skupine za digitalni portal. To ne bi smelo prejudicirati splošne odgovornosti Komisije v zvezi s spremljanjem skladnosti s to uredbo.

(33)Ta uredba bi morala podrobno določiti glavne funkcije tehničnih orodij, ki podpirajo delovanje digitalnega portala, zlasti skupnega uporabniškega vmesnika, repozitorija povezav in skupnega iskalnika službe za pomoč. Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje tehničnih orodij, ki podpirajo delovanje digitalnega portala, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev organizacije, strukture in označevanje informacij in postopkov ter služb za pomoč ali reševanje težav, za katere so odgovorne države članice in Komisija zaradi uporabniškega vmesnika. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Ta uredba bi morala tudi jasno razdeliti odgovornosti v zvezi z razvojem, razpoložljivostjo, vzdrževanjem in varnostjo teh orodij med Komisijo in države članice.

(34)Da bi omogočili vse možnosti različnih področij informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav, ki bi jih bilo treba vključiti v digitalni portal, je treba močno izboljšati poznavanje ciljnih skupin o njihovem obstoju in delovanju. Zaradi njihove vključitve v digitalni portal bodo uporabniki precej lažje našli informacije in postopke ter službe za pomoč in reševanje težav, tudi če jih ne poznajo. Poleg tega bodo potrebna skupna prizadevanja za promocijo za zagotovitev, da se bodo državljani in podjetja iz Unije seznanili z obstojem digitalnega portala in koristmi, ki jih ta ponuja. Za največjo učinkovitost bi bilo treba ukrepe za promocijo usklajevati v okviru usklajevalne skupine, države članice pa bi morale svoja prizadevanja za promocijo prilagoditi tako, da bi vsi ustrezni okviri vsebovali skupen značilen sklic, z možnostjo povezovanja enotnega digitalnega portala z nacionalnimi pobudami.

(35)Ta uredba za pridobivanje ustreznih informacij za ocenjevanje uspešnosti enotnega digitalnega portala zagotavlja okvir za oblikovanje skupnih specifikacij za zbiranje in analizo podatkov, povezanih z uporabo različnih področij informacij, postopkov in storitev, zagotovljenih z digitalnim portalom. Da bi se določili podrobne kategorije podatkov, ki se beležijo, ter način beleženja in izmenjave podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno s strokovnjaki, in da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 37 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi Evropski parlament in Svet zlasti morala vse dokumente prejeti isti čas kot strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti možnost, da se sistematično udeležujejo srečanj strokovnih skupin Komisije, ki se ukvarjajo s pripravo delegiranih aktov.

(36)Da bi se določila enotna pravila o načinu beleženja in izmenjave statističnih podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da sprejme izvedbene akte. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(37)Kakovost informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav, ki so na voljo na digitalnem portalu, bi bilo treba spremljati predvsem z orodjem za povratne informacije uporabnikov, ki bo uporabnikom omogočilo oceno zajemanja in kakovosti informacij, postopka ali službe za pomoč in reševanje težav, ki so jo uporabili. Te povratne informacije se bodo zbirale v skupnem orodju, do katerega bi morali imeti dostop Komisija, pristojni organi in nacionalni koordinatorji. Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe v zvezi s funkcijami orodja za povratne informacije uporabnikov ter načini zbiranja in izmenjave teh povratnih informacij, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(38)Ta uredba bi uporabnikom morala tudi omogočiti, da prostovoljno in anonimno z orodjem za povratne informacije o notranjem trgu, vključenega v digitalni portal, sporočijo vse težave in nevšečnosti, ki so jih imeli pri uveljavljanju pravic na notranjem trgu.To orodje bi moralo biti zgolj dopolnitev mehanizmov za reševanje pritožb, saj uporabnikom ne more zagotoviti prilagojenega odziva. Prejete informacije bi bilo treba združiti z informacijami služb za pomoč in reševanje težav o primerih, ki so jih obravnavale, da se pripravi pregled notranjega trga, kot ga dojemajo njegovi uporabniki, in opredelijo težavna področja, v zvezi s katerimi bodo v prihodnosti morda potrebni ukrepi za izboljšanje delovanja notranjega trga.

(39)Oblikovati bi bilo treba usklajevalno skupino, ki bi jo sestavljali nacionalni koordinatorji in bi ji predsedovala Komisija, njen cilj pa bi bil olajšati uporabo te uredbe, zlasti z izmenjavo dobrih praks in sodelovanjem, da bi se izboljšala doslednost predstavitve informacij skladno z zahtevami te uredbe. Delo skupine bi moralo slediti ciljem iz letnega delovnega programa.

(40)Kadar ukrepi iz te uredbe vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi jih bilo treba izvesti v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti [Direktivo 95/46/ES 38 ] [Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 39 ] in [novo uredbo, ki nadomešča Uredbo (ES) št. 45/2001] Evropskega parlamenta in Sveta.

(41)Cilj te uredbe je uporabnikom, ki so dejavni v drugi državi članici, zagotoviti spletni dostop do celovitih, zanesljivih in razumljivih informacij Unije in nacionalnih informacij o pravicah, pravilih in obveznostih, do spletnih postopkov, ki so v celoti izvedljivi čezmejno, ter do služb za pomoč in reševanje težav. Ker tega cilja države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(42)Da bi lahko države članice in Komisija razvile in izvajale orodja, potrebna za uveljavitev te uredbe, bi morale nekatere njene določbe začeti veljati dve leti po datumu začetka veljavnosti Uredbe.

(43)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in bi jo bilo treba izvajati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(44)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom [28(2)] Uredbe [(ES) št. 45/2001] [nove uredbe o evropskem nadzorniku za varstvo podatkov], ki je podal svoje mnenje dne [datum se vstavi naknadno] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I 
Splošne določbe

Člen 1 
Predmet urejanja

1.Ta uredba:

(a)določa pravila za vzpostavitev in delovanje enotnega digitalnega portala, ki bo državljanom in podjetjem omogočil enostaven dostop do kakovostnih in celovitih informacij, učinkovitih služb za pomoč in reševanje težav ter učinkovitih postopkov v zvezi s pravili Unije in nacionalnimi pravili, veljavnimi za državljane in podjetja, ki uveljavljajo ali nameravajo uveljavljati svoje pravice iz prava Unije na področju notranjega trga, v smislu člena 26(2) PDEU;

(b)uporabnikom iz drugih držav članic olajšuje uporabo postopkov in podpira izvajanje načela „samo enkrat“;

(a)določa pravila o poročanju o ovirah na notranjem trgu na podlagi zbranih povratnih informacij uporabnikov in statističnih podatkov storitev, ki jih zagotavlja digitalni portal.

Člen 2 
Vzpostavitev enotnega digitalnega portala

1.Enotni digitalni portal (v nadaljnjem besedilu: digitalni portal) vzpostavijo Komisija in pristojni organi v skladu s to uredbo. Digitalni portal je sestavljen iz skupnega uporabniškega vmesnika, integriranega v enotni portal, ki ga upravlja Komisija, in vsebuje povezave do ustreznih nacionalnih spletišč in spletišč Unije.

2.Digitalni portal omogoča dostop do:

(a)informacij o pravicah, obveznostih in pravilih, ki jih določata pravo Unije in nacionalno pravo in ki veljajo za uporabnike, ki uveljavljajo ali nameravajo uveljavljati svoje pravice iz prava Unije na notranjem trgu na področjih, navedenih v Prilogi I;

(b)informacij o postopkih, vzpostavljenih na ravni Unije ali nacionalni ravni, za uveljavljanje teh pravic in skladnost z navedenimi obveznostmi in pravili, ter povezav do njih;

(c)informacij o službah za pomoč in reševanje težav, ki jih lahko državljani in podjetja uporabijo, kadar imajo vprašanja ali težave v zvezi s svojimi pravicami, obveznostmi ali postopki iz točk (a) in (b), ki so navedeni v Prilogi III in članu 6, ter povezav do njih.

3.Skupni uporabniški vmesnik iz odstavka 1 (v nadaljnjem besedilu: skupni uporabniški vmesnik) je dostopen v vseh uradnih jezikih Unije.

Člen 3 
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„uporabnik“ pomeni državljan Unije, tj. fizična oseba, ki prebiva v državi članici, ali pravna oseba s sedežem v državi članici, ki prek digitalnega portala dostopa do informacij, postopkov ali služb za pomoč ali reševanje težav iz člena 2(2);

(2)„postopek“ pomeni zaporedje korakov, ki jih morajo uporabniki izvesti za izpolnitev zahtev ali pridobitev sklepa od pristojnega organa, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz člena 2(2)(a);

(3)„pristojni organ“ pomeni kateri koli organ države članice, ustanovljen na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki ima posebne pristojnosti v zvezi z informacijami in postopki ter službami za pomoč in reševanje težav iz te uredbe;

(4)„dokazilo“ pomeni kateri koli dokument ali podatek, vključno z besedilom, zvočnim, vizualnim ali avdiovizualnim posnetkom, ne glede na uporabljen medij, ki ga pristojni organ izda za dokazovanje dejstev ali skladnosti z zahtevami za postopke iz člena 2(2)(b).

Poglavje II 
Storitve digitalnega portala

Člen 4 
Dostop do informacij

1.Države članice zagotovijo, da imajo uporabniki na nacionalnih spletnih straneh enostaven dostop do:

(a)informacij o pravicah, obveznostih in pravilih iz člena 2(2)(a), ki izhajajo iz nacionalnega prava;

(b)informacij o postopkih iz člena 2(2)(b), ki so vzpostavljeni na nacionalni ravni;

(c)informacij o službah za pomoč in reševanje težav iz člena 2(2)(c), ki so zagotovljene na nacionalni ravni.

2.Komisija zagotovi, da imajo uporabniki na enotnem portalu iz člena 2(1) enostaven spletni dostop do:

(a)informacij o pravicah, obveznostih in pravilih iz člena 2(2)(a), ki izhajajo iz prava Unije;

(b)informacij o postopkih iz člena 2(2)(b), ki so vzpostavljeni na ravni Unije;

(c) informacij o službah za pomoč in reševanje težav iz člena 2(2)(c), ki so zagotovljene na ravni Unije.

Člen 5 
Dostop do postopkov

1.Države članice zagotovijo, da kadar imajo njeni nacionalni uporabniki dostop do postopka iz člena 2(2)(b), vzpostavljenega na nacionalni ravni, in ga lahko opravijo na spletu, enako in nediskriminatorno velja za uporabnike iz drugih držav članic.

2.Države članice zagotovijo, da lahko uporabniki postopke iz Priloge II v celoti opravijo na spletu.

3.Postopki iz odstavka 2 se štejejo za popolnoma spletne, kadar je mogoče identifikacijo ter predložitev informacij, podpornih dokazil, podpisa in končne vloge opraviti elektronsko na daljavo in prek enotnega komunikacijskega kanala ter kadar se elektronsko dostavi tudi izid postopka.

4.Kadar cilja na podlagi navedenega postopka iz odstavka 2 ni mogoče doseči, ne da bi se uporabnik v določeni fazi postopka osebno zglasil pri pristojnem organu, države članice osebno navzočnost omejijo na navzočnost, ki je nujno potrebna in objektivno upravičena, ter zagotovijo, da je mogoče druge faze postopka v celoti opraviti na spletu. O takšnih izjemah uradno obvestijo Komisijo.

5.Ta uredba ne vpliva na vsebino postopkov ali pravice, ki izhajajo iz postopkov na ravni Unije ali nacionalni ravni v zvezi s področji, ki jih ureja ta uredba.

6.Ta člen državam članicam nikakor ne preprečuje, da uporabnikom zagotovijo dodatne možnosti dostopa do in opravljanja postopkov iz člena 2(2)(b) tudi kako drugače in ne samo prek spleta.

Člen 6 
Dostop do služb za pomoč in reševanje težav

1.Države članice in Komisija zagotovijo, da imajo uporabniki enostaven spletni dostop do služb za pomoč ali reševanje težav iz člena 2(2)(c).

2.Nacionalni koordinatorji in Komisija lahko poleg povezav do služb za pomoč in reševanje težav iz Priloge III, ki jih zagotovijo v skladu s členom 16(2) in (3), zagotovijo tudi povezave do služb za pomoč in reševanje težav, ki jih zagotavljajo pristojni organi, Komisija ali organi, uradi in agencije Unije, če take storitve izpolnjujejo zahteve glede kakovosti iz členov 9 in 13.

3.Kadar je to potrebno za izpolnjevanje potreb uporabnikov, lahko nacionalni koordinator Komisiji predlaga vključitev povezav do služb za pomoč ali reševanje težav, ki jih zagotavljajo zasebni ali polzasebni subjekti, v digitalni portal, če navedene službe izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)služba zagotavlja informacije ali pomoč na področjih in za namene, zajete v tej uredbi, ter dopolnjuje službe, ki so že vključene v digitalni portal;

(b)služba je brezplačna ali se zaračuna po ceni, dostopni za mikropodjetja ali državljane;

(c)služba izpolnjuje zahteve iz členov 9 in 13.

4.Kadar je nacionalni koordinator predlagal vključitev povezave v skladu z odstavkom 3 in jo zagotovi v skladu s členom 16(3), Komisija oceni, ali so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni, in če so, povezavo aktivira.

Poglavje III 
Zahteve glede kakovosti

Oddelek 1 
Zahteve glede kakovosti v zvezi z informacijami o pravicah, obveznostih in pravilih, o postopkih ter o službah za pomoč in reševanje težav

Člen 7 
Kakovost informacij o pravicah, obveznostih in pravilih

1.Pristojni organi in Komisija zagotovijo, da kadar so v skladu s členom 4 odgovorni za zagotavljanje dostopa do informacij iz člena 2(2)(a), te informacije izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)so celovite in točne ter vsebujejo informacije, ki jih morajo uporabniki poznati za uveljavljanje svojih pravic popolnoma skladno z veljavnimi pravili in obveznostmi;

(b)vključujejo sklice in povezave do pravnih aktov, tehničnih specifikacij in smernic, kjer je ustrezno;

(c)vključujejo ime subjekta, odgovornega za vsebino informacij;

(d)vključujejo kontaktne podatke in povezave do ustreznih služb za pomoč in reševanje težav;

(e)vključujejo datum objave in zadnje posodobitve informacij;

(f)so dobro strukturirane in predstavljene, tako da lahko uporabniki hitro najdejo želene informacije;

(g)se redno posodabljajo;

(h)so napisane v jasnem in preprostem jeziku, prilagojenem potrebam ciljnih uporabnikov.

2.Pristojni organi informacije zagotovijo tudi vsaj v enem uradnem jeziku Unije in ne samo v nacionalnem jeziku ali, kadar je to ustrezno, nacionalnih jezikih.

Člen 8 
Kakovost informacij o postopkih

1.Pristojni organi in Komisija za skladnost s členom 4 zagotovijo, da imajo uporabniki, preden morajo pred začetkom postopka izkazati svojo istovetnost, dostop do jasnega in uporabniku prijaznega pojasnila naslednjih elementov postopkov iz člena 2(2)(b):

(a)različnih korakov postopka;

(b)sprejetih sredstev za avtentikacijo, izkazovanje istovetnosti in podpisa za ta postopek;

(c)vrste in oblike dokazil, ki jih je treba predložiti;

(d)pravnih sredstev ali možnosti pritožbe, ki so na voljo v primeru sporov s pristojnimi organi v zvezi z izidom postopka;

(e)kjer je ustrezno, veljavnih pristojbin in spletnega načina plačila;

(f)predvidenega časa za opravljanje postopka in veljavnih rokov;

(g)jezika ali, kadar je to ustrezno, jezikov, v katerih je mogoče opraviti postopek.

2.Kadar imajo nacionalni uporabniki že na voljo pojasnilo iz odstavka 1, ga je mogoče ponovno uporabiti za namene te uredbe, če vsebuje informacije v zvezi z okoliščinami nenacionalnih uporabnikov, kadar je to ustrezno.

3.Pristojni organi pojasnilo iz odstavka 1 zagotovijo tudi vsaj v enem uradnem jeziku Unije in ne samo v nacionalnem jeziku ali, kadar je to ustrezno, nacionalnih jezikih.

Člen 9 
Kakovost informacij o službah za pomoč in reševanje težav

1.Za skladnost s členom 4 pristojni organi in Komisija zagotovijo, da imajo uporabniki, preden zaprosijo za službo iz člena 2(2)(c), dostop do jasnega in uporabniku prijaznega pojasnila naslednjih elementov:

(a)vrste, zamena in pričakovanih rezultatov zagotovljene storitve službe;

(b)imena in kontaktnih podatkov subjektov, odgovornih za storitve službe;

(c)kadar je ustrezno, veljavnih pristojbin in spletnega načina plačila;

(d)pričakovanega časa za opravljanje storitve ali povprečnega odzivnega časa;

(e)jezika ali, kadar je to ustrezno, jezikov, v katerih je mogoče oddati zahtevek in jih uporabiti pri nadaljnjih stikih.

2.Pristojni organi pojasnilo iz odstavka 1 zagotovijo tudi vsaj v enem uradnem jeziku Unije in ne samo v nacionalnem jeziku ali, kadar je to ustrezno, nacionalnih jezikih.

Oddelek 2 
Zahteve glede spletnih postopkov

Člen 10 
Zahteve glede kakovosti spletnih postopkov

Pristojni organi zagotovijo, da so izpolnjene naslednje zahteve v zvezi s postopki iz člena 5(1), za katere so odgovorni:

(a)spoštovanje rokov, ki veljajo za pristojne organe med postopkom;

(b)v primeru neizpolnjevanja veljavnih rokov so uporabniki vnaprej obveščeni o razlogih za neizpolnjevanje in določi se nov rok.

Člen 11 
Čezmejni dostop do spletnih postopkov

1.Pristojni organi zagotovijo, da so, kadar so postopki iz člena 5(1) zagotovljeni na spletu, izpolnjene vsaj naslednje zahteve:

(a)uporabniki lahko do navodil za opravljanje postopka dostopajo in jih prejmejo tudi vsaj v enem uradnem jeziku Unije in ne samo v nacionalnem jeziku ali, kadar je to ustrezno, nacionalnih jezikih;

(b)uporabnikov ne omejujejo polja v obrazcih, ki sprejemajo le podatke v posebnih nacionalnih oblikah;

(c)kadar se zahtevata identifikacija in podpis, lahko uporabniki izkažejo svojo istovetnost, podpišejo in avtenticirajo dokumente s sredstvi elektronske identifikacije in avtentikacije, kot določa Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta;

(d)uporabniki lahko dokazila o skladnosti z veljavnimi zahtevami zagotovijo v elektronski obliki;

(e)kadar je opravljanje postopka odvisno od plačila, lahko uporabniki pristojbine plačajo na spletu z uporabo čezmejnih plačilnih storitev, vključno z vsaj s kreditnimi prenosi ali direktnimi bremenitvami v skladu z Uredbo (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 40 .

2.Kadar pristojni organi za nacionalne uporabnike sprejemajo digitalizirane kopije neelektronskih dokazil o identiteti, na primer osebnih izkaznic ali potnih listov, takšne digitalizirane kopije sprejemajo tudi za uporabnike iz drugih držav članic.

3.Pristojni organi po potrebi za preverjanje pristnosti dokazila, ki jim ga uporabnik v okviru spletnega postopka predloži v elektronski obliki, sodelujejo prek informacijskega sistema za notranji trg, vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 12 
Čezmejna izmenjava dokazil med pristojnimi organi

1.Komisija za izmenjavo dokazil za spletne postopke iz Priloge II ter postopke iz direktiv 2005/36/ES, 2006/123/ES, 2014/24/EU in 2014/25/EU v sodelovanju z državami članicami vzpostavi tehnični sistem za elektronsko izmenjavo dokazil med pristojnimi organi različnih držav članic (v nadaljnjem besedilu: tehnični sistem).

2.Tehnični sistem izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)omogoča obdelavo zahtevkov za dokazila, ki se izmenjujejo;

(b)omogoča prenos dokazil med pristojnimi organi;

(c)pristojnemu organu prejemniku omogoča obdelavo dokazil;

(d)zagotavlja zaupnost in integriteto dokazil;

(e)zagotavlja, da ima uporabnik možnost predogleda dokazil, ki se izmenjujejo.

3.Države članice tehnični sistem vključijo v postopke iz odstavka 1.

4.Pristojni organi, odgovorni za spletne postopke iz odstavka 1, na izrecno zahtevo uporabnika prek tehničnega sistema zahtevajo dokazila neposredno od pristojnih organov drugih držav članic, ki izdajajo dokazila. Organi izdajatelji takšna dokazila v skladu z odstavkom 2(d) dajo na voljo prek istega sistema.

5.Kadar pristojni organi za namene postopkov iz odstavka 1 dokazila izdajo v elektronski obliki v svoji državi članici, takšna dokazila prek tehničnega sistema dajo na voljo tudi pristojnim organom prosilcem iz drugih držav članic.

6.Dokazila, ki jih da na voljo pristojni organ, so strogo omejena na zahtevane podatke in jih organ prejemnik uporabi le za namene postopka, za katerega so bila dokazila izmenjana.

7.Komisija sprejme izvedbene akte za določitev specifikacij tehničnega sistema, potrebnega za izvajanje tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 34(2).

8.Odstavki od 3 do 6 se ne uporabljajo za postopke, ki so vzpostavljeni na ravni Unije in za izmenjavo dokazil določajo drugačne mehanizme, razen če je tehnični sistem iz odstavka 1 integriran v navedene postopke v skladu s pravili aktov Unije, s katerimi so postopki vzpostavljeni.

Oddelek 3 
Zahteve glede kakovosti v zvezi s službami za pomoč in reševanje težav

Člen 13 
Zahteve glede kakovosti v zvezi s službami za pomoč in reševanje težav

Pristojni organi in Komisija zagotovijo, da službe iz Priloge III in službe, ki so bile vključene v digitalni portal v skladu s členom 6(2), (3) in (4), izpolnjujejo naslednje zahteve glede kakovosti:

(a)spoštovanje rokov, ki veljajo za pristojne organe med opravljanjem službe;

(b)v primeru neizpolnjevanja veljavnih rokov so uporabniki vnaprej obveščeni o razlogih za neizpolnjevanje in določi se nov rok;

(c)kadar je opravljanje službe odvisno od plačila, lahko uporabniki pristojbine plačajo na spletu z uporabo čezmejnih plačilnih storitev, vključno vsaj s kreditnimi prenosi ali direktnimi bremenitvami v skladu z Uredbo (EU) št. 260/2012.

Oddelek 4 
Spremljanje kakovosti

Člen 14 
Spremljanje kakovosti

1.Nacionalni koordinatorji in Komisija spremljajo skladnost informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav, ki so na voljo na digitalnem portalu in za katere so odgovorni, z zahtevami glede kakovosti iz členov 7 do 11 in 13. Spremljanje se opravi na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 22.

2.V primeru poslabšanja kakovosti storitev iz odstavka 1, ki jih zagotavljajo pristojni organi, lahko Komisija ob upoštevanju resnosti in trajanja poslabšanja sprejme katerega koli od naslednjih ukrepov:

(a)obvesti ustreznega nacionalnega koordinatorja in zahteva popravne ukrepe;

(b)poslabšanje kakovosti predloži v razpravo usklajevalni skupini;

(c)državi članici pošlje pismo s priporočili;

(d)na digitalnem portalu začasno onemogoči informacije, postopke ali službe za pomoč ali reševanje težav.

3.Kadar služba za pomoč ali reševanje težav, do katere vodi povezava v skladu s členom 6(2), dlje časa ne izpolnjuje zahtev iz člena 13 ali ne izpolnjuje več potreb uporabnikov, kar se ugotovi na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členom 22, lahko Komisija takšno službo odstrani z digitalnega portala.

Poglavje IV 
Tehnične rešitve

Člen 15 
Skupni uporabniški vmesnik

1.Komisija za zagotavljanje pravilnega delovanja digitalnega portala zagotovi skupni uporabniški vmesnik.

2.Skupni uporabniški vmesnik omogoča dostop do informacij in postopkov ter služb za pomoč ali reševanje težav s povezavami do ustreznih nacionalnih spletišč in spletišč Unije, ki so zagotovljene v repozitoriju iz člena 16.

3.Države članice in Komisije, ki delujejo v skladu s svojimi vlogami in odgovornostmi iz člena 4, zagotovijo, da so informacije in postopki ter službe za pomoč in reševanje težav organizirani, strukturirani in označeni na način, ki prek uporabniškega vmesnika izboljšuje najdljivost.

4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobno organizacijo, strukturo in označevanje informacij in postopkov ter služb za pomoč ali reševanje težav, da se omogoči pravilno delovanje skupnega uporabniškega vmesnika. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 35(2).

Člen 16 
Repozitorij povezav

1.Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski repozitorij povezav do informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav iz člena 2(2), ki omogoča povezavo med takimi storitvami in skupnim uporabniškim vmesnikom digitalnega portala.

2.Komisija v repozitoriju povezav zagotovi povezave do informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav, ki so dostopni na spletnih straneh, ki se upravljajo na ravni Unije, in vse njihove naknadne posodobitve.

3.Nacionalni koordinatorji v repozitoriju povezav zagotovijo povezave do informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav, ki so dostopni na spletnih straneh, ki jih upravljajo pristojni organi ali zasebni ali polzasebni subjekti iz člena 6(3), in vse njihove naknadne posodobitve.

Nacionalni koordinatorji pri zagotavljanju povezav do služb za pomoč in reševanje težav navedejo, katere službe zagotavljajo navedeni zasebni ali polzasebni subjekti iz člena 6(3).

4.Komisija zagotovi, da so povezave v repozitoriju javno dostopne.

5.Komisija in nacionalni koordinatorji zagotovijo, da informacije in postopki ter službe za pomoč ali reševanje težav, zagotovljeni na digitalnem portalu, ne vsebujejo nepotrebnih popolnih ali delnih podvajanj, ki bi lahko zmedla uporabnike.

6.Kadar je zagotavljanje informacij iz člena 4 določeno z drugimi zakonodajnimi akti Unije, lahko nacionalni koordinatorji in Komisija za skladnost z zahtevami iz navedenega člena zagotovijo povezave do takih informacij.

Člen 17 
Skupni iskalnik službe za pomoč

1.Za olajšanje dostopa do služb za pomoč in reševanje težav iz Priloge III ter člena 6(2) in (3) pristojni organi in Komisija zagotovijo, da lahko uporabniki do njih dostopajo s skupnim iskalnikom službe za pomoč in reševanje težav (v nadaljnjem besedilu: skupni iskalnik službe za pomoč), ki je na voljo na digitalnem portalu.

2.Da se omogoči pravilno delovanje skupnega iskalnika službe za pomoč, Komisija razvije in upravlja skupni iskalnik službe za pomoč ter določi strukturo in obliko, v katerih morajo biti zagotovljeni opisi in kontaktni podatki služb za pomoč in reševanje težav.

3.Nacionalni koordinatorji Komisiji zagotovijo opise in kontaktne podatke iz odstavka 2.

Člen 18 
Odgovornosti za aplikacije IT, ki podpirajo digitalni portal

1.Komisija je odgovorna za razvoj, razpoložljivost, vzdrževanje, varnost in gostovanje naslednjih aplikacij IT in spletnih strani:

(a)enotnega portala iz člena 2(1);

(b)skupnega uporabniškega vmesnika iz člena 15(1);

(c)repozitorija iz člena 16(1);

(d)skupnega iskalnika službe za pomoč iz člena 17;

(e)orodij za povratne informacije uporabnikov iz členov 22(1) in 23(1)(a).

2.Pristojni organi so odgovorni za razvoj, razpoložljivost, vzdrževanje in varnost aplikacij IT, povezanih s spletnimi stranmi, ki jih upravljajo in so povezana s skupnim uporabniškim vmesnikom.

 
Poglavje V
 
Promocija

Člen 19 
Ime in znak kakovosti

1.Komisija bo ime in logotip, pod katerima bo digitalni portal znan in promoviran v splošni javnosti, določila v tesnem sodelovanju z usklajevalno skupino za digitalni portal, in sicer najpozneje do začetka uporabe te uredbe.

2.Ime digitalnega portala je hkrati tudi znak kakovosti, ki ga lahko v tem smislu uporabljajo le spletišča z informacijami ter službe za pomoč in reševanje težav, vključeni v repozitorij iz člena 16, kot dokaz o skladnosti z zahtevami glede kakovosti iz Poglavja III.

Člen 20 
Promocija

1.Pristojni organi in Komisija spodbujajo poznavanje in uporabo digitalnega portala med državljani in podjetji ter zagotovijo, da so digitalni portal in njegove storitve dostopni in vidni v iskalnikih, dostopnih javnosti.

2.Pristojni organi in Komisija usklajujejo dejavnosti spodbujanja iz odstavka 1, pri čemer digitalni portal promovirajo z omembami njegovega logotipa in sklicev ter, kadar je to ustrezno, drugih znamk.

3.Pristojni organi in Komisija zagotovijo, da je mogoče digitalni portal enostavno najti prek povezanih portalov, za katere so odgovorni, in da vsa ustrezna spletišča vsebujejo jasne povezave do digitalnega portala.

4.Nacionalni koordinatorji digitalni portal promovirajo znotraj nacionalnih organov.

Poglavje VI 
Zbiranje povratnih informacij uporabnikov in statističnih podatkov

Člen 21 
Statistični podatki o uporabnikih

1.Za izboljšanje funkcionalnosti digitalnega portala pristojni organi in Komisija zagotovijo zbiranje statističnih podatkov o obiskih uporabnikov na digitalnem portalu in spletnih strani, do katerih vodijo povezave na digitalnem portalu.

2.Pristojni organi in Komisija zabeležijo in si v zbirni obliki izmenjajo število, izvor in vsebino zahtevkov za službe za pomoč in reševanje težav ter odzivne čase.

3.Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 34 v zvezi s podrobnimi kategorijami podatkov, ki se beležijo v skladu z odstavkom 2, na področju informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav, do katerih vodijo povezave na digitalnem portalu.

4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi način beleženja in izmenjave takih statističnih podatkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 35(2).

Člen 22 
Povratne informacije uporabnikov o storitvah digitalnega portala

1.Da bi Komisija od uporabnikov pridobila neposredne informacije o zadovoljstvu s storitvami digitalnega portala, na portalu zagotovi uporabniku prijazno orodje, ki takoj po uporabi storitev iz člena 2(2) omogoča anonimno oceno kakovosti in razpoložljivosti storitev digitalnega portala in skupnega uporabniškega vmesnika.

2.Pristojni organi in Komisija na vse spletne strani, ki so del digitalnega portala, vključijo ustrezno povezavo do tega orodja. Pristojni organi sodelujejo s Komisijo in tako orodje vključijo na spletne strani, za katere so odgovorni.

3.Komisija in nacionalni koordinatorji imajo za obravnavo izpostavljenih težav neposreden dostop do povratnih informacij uporabnikov, zbranih s takim orodjem.

4.Z odstopanjem od odstavka 2 pristojnim organom orodja za povratne informacije uporabnikov iz odstavka 1 ni treba vključiti na svoje spletne strani, povezane z digitalnim portalom, če je na navedenih spletnih straneh za spremljanje kakovosti storitev že na voljo mehanizem za povratne informacije uporabnikov s podobnimi funkcijami kot orodje iz odstavka 1. Pristojni organi zbirajo povratne informacije, prejete z orodjem za povratne informacije uporabnikov, ter jih dajo na voljo Komisiji in nacionalnim koordinatorjem drugih držav članic.

5.Komisija sprejme izvedbene akte, ki določajo pravila za zbiranje in izmenjavo povratnih informacij uporabnikov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 35(2).

Člen 23 
Poročanje o delovanju notranjega trga

1.Komisija:

(a)uporabnikom digitalnega portala zagotovi uporabniku prijazno orodje za anonimno sporočanje ovir, ki jih imajo pri uveljavljanju pravic na notranjem trgu;

(b)od služb za pomoč in reševanje težav pridobiva informacije o vsebini zahtevkov in odzivov.

2.Komisija na podlagi informacij, zbranih v skladu z odstavkom 1, objavi anonimen spletni pregled težav.

3.Države članice in Komisija analizirajo in raziščejo izpostavljene težave ter jih, če je le mogoče, ustrezno obravnavajo.

Poglavje VII 
Upravljanje digitalnega portala

Člen 24 
Nacionalni koordinatorji

1.Vsaka država članica imenuje nacionalnega koordinatorja. Poleg izpolnjevanja obveznosti iz členov 6, 14, 16, 17, 20 in 22 je naloga nacionalnih koordinatorjev tudi, da:

(a)delujejo kot nacionalna kontaktna točka za vsa vprašanja v zvezi z digitalnim portalom;

(b)so odgovorni za stike s Komisijo glede vseh vprašanj v zvezi z digitalnim portalom;

(c)spodbujajo enotno uporabo členov od 7 do 13 znotraj nacionalnih organov;

(d)zagotovijo ustrezno izvajanje priporočil iz člena 14(2)(c).

2.Vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji sporoči ime in kontaktne podatke svojega nacionalnega koordinatorja.

Člen 25 
Usklajevalna skupina

Ustanovi se usklajevalna skupina (v nadaljnjem besedilu: usklajevalna skupina za digitalni portal). Sestavljajo jo nacionalni koordinatorji, predseduje pa ji predstavnik Komisije. Usklajevalna skupina za digitalni portal sprejme svoj poslovnik. Komisija zagotovi sekretariat.

Člen 26 
Naloge usklajevalne skupine za digitalni portal

1.Usklajevalna skupina za digitalni portal podpira delovanje digitalnega portala. Zlasti:

(a)olajšuje izmenjavo in redno posodabljanje dobrih praks;

(b)razpravlja o izboljšavah predstavitve informacij na področjih iz Priloge I;

(c)razpravlja o osnutku letnega delovnega programa;

(d)pomaga Komisiji pri spremljanju izvajanja letnega delovnega programa;

(e)pomaga Komisiji pri spremljanju skladnosti z zahtevami iz členov 7 do 11 in 13;

(f)poroča o izvajanju člena 5(2);

(g)pristojnim organom in Komisiji predloži mnenja in priporoči ukrepe za preprečitev ali odpravo nepotrebnega podvajanja storitev, ki so na voljo na digitalnem portalu;

(h)predloži mnenja o postopkih ali organizacijske ukrepih za učinkovito reševanje težav s kakovostjo storitev, ki jih izpostavijo uporabniki, ali predloge za njihovo izboljšanje;

(i)razpravlja o vprašanjih v zvezi z zahtevami glede kakovosti storitev, zagotovljenih na digitalnem portalu;

(j)pomaga Komisiji pri organizaciji, strukturi in predstavitvi storitev iz člena 2(2) v skupnem uporabniškem vmesniku;

(k)olajšuje razvoj in izvajanje usklajene promocije;

(l)sodeluje z organi upravljanja informacijskih storitev, služb za pomoč ali reševanje težav ali mrež.

2.Komisija se lahko z usklajevalno skupino posvetuje o vseh zadevah v zvezi z uporabo te uredbe.

Člen 27 
Letni delovni program

1.Komisija sprejme letni delovni program, v katerem so določeni zlasti:

(a)ukrepi za izvajanje posebne predstavitve informacij na področjih iz Priloge I;

(b)ukrepi za zagotavljanje skladnosti s členoma 5 in 11;

(c)ukrepi za zagotavljanje stalne skladnosti z zahtevami iz členov 7 do 10;

(d)dejavnosti v zvezi s promocijo digitalnega portala v skladu s členom 20.

2.Komisija pri pripravi osnutka letnega delovnega programa upošteva povratne informacije uporabnikov, zbrane v skladu s členom 22. Komisija osnutek letnega delovnega programa še pred sprejetjem predloži v razpravo usklajevalni skupini.

Poglavje VIII 
Končne določbe

Člen 28 
Stroški

1.S sredstvi iz splošnega proračuna Evropske unije se krijejo stroški:

(a)razvoja in vzdrževanja orodij IT, ki podpirajo izvajanje te uredbe na ravni Unije;

(b)promocije digitalnega portala na ravni Unije;

(c)prevajanja največje možne količine informacij iz člena 2(2)(a) za vsako državo članico in navodil za opravljanje postopkov iz člena 11(1)(a) v uradni jezik Unije, ki ni nacionalni jezik.

2.Stroški, povezani z nacionalnimi spletnimi portali, informacijskimi platformami, službami za pomoč in postopki, vzpostavljenimi na ravni države članice, se krijejo iz ustreznih proračunov držav članic, razen če je drugače določeno v zakonodaji Unije.

Člen 29 
Varstvo osebnih podatkov

V okviru te uredbe morajo pristojni organi osebne podatke obdelovati skladno z [Direktivo 95/46/ES] [Uredbo (EU) št. 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta]. V okviru te uredbe Komisija osebne podatke obdeluje skladno z določbami Uredbe 00/0000 [nova uredba, ki nadomešča Uredbo (ES) št. 45/2001].

Člen 30 
Sodelovanje z drugimi informacijskimi in podpornimi mrežami

1.Komisija določi, katere obstoječe neformalne ureditve upravljanja za katero koli službo za pomoč ali reševanje težav iz Priloge III ali za katero koli področje informacij iz Priloge I se bodo vključile v usklajevalno skupino za digitalni portal.

2.Če so bile informacijske ali podporne službe ali mreže za področja informacij iz Priloge I vzpostavljene z zavezujočim aktom Unije, Komisija za doseganje sinergij in preprečevanje podvajanja usklajuje delo usklajevalne skupine za digitalni portal in organov upravljanja takih služb ali mrež.

Člen 31 
Povezava z drugimi določbami prava Unije

Če so določbe te uredbe v nasprotju z določbo drugega akta Unije, ki ureja določene vidike predmeta urejanja te uredbe, se uporablja določba drugega akta Unije.

Člen 32 
Informacijski sistem za notranji trg

1.Za namene člena 11(4) se uporablja informacijski sistem za notranji trg, uveden z Uredbo (EU) št. 1024/2012.

2.Komisija lahko odloči, da se IMI uporablja kot elektronski repozitorij povezav iz člena 16(1).

Člen 33 
Poročanje in pregled

Komisija štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsaki dve leti opravi pregled uporabe te uredbe ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni delovanja digitalnega portala in o delovanju notranjega trga na podlagi statističnih podatkov in povratnih informacij, zbranih v skladu s členi 21, 22 in 23. Med pregledom zlasti oceni področje uporabe člena 12 te uredbe ob upoštevanju tehnoloških, tržnih in pravnih sprememb na področju izmenjave dokazil med pristojnimi organi.

Člen 34 
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 21(3) za petletno obdobje z začetkom od […]. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece prek koncem vsakega obdobja.

3.Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz člena 21(3). S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 21(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 35 
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 36 
Sprememba Uredbe (EU) št. 1024/2012

Uredba (EU) št. 1024/2012 se spremeni:

(1)    Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

Člen 1 
Predmet urejanja

„Ta uredba določa pravila za uporabo informacijskega sistema za notranji trg (v nadaljnjem besedilu: IMI) za upravno sodelovanje, vključno z obdelavo osebnih podatkov, med naslednjimi udeleženci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci IMI):

(a)    pristojnimi organi držav članic;

(b)    pristojnimi organi držav članic in Komisijo;

(c)    pristojnimi organi držav članic, Komisijo ter organi, uradi in agencijami Unije.“

(2)    Člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. IMI se uporablja za izmenjave informacij med udeleženci IMI, vključno z osebnimi podatki, in za obdelavo teh informacij za naslednje namene:

(a)    upravno sodelovanje v skladu z akti iz Priloge;

(b)    upravno sodelovanje, ki je predmet pilotnega projekta, izvedenega v skladu s členom 4.“

(3)    Drugi odstavek člena 5 se spremeni:

(a) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) ‚IMI‘ pomeni elektronsko orodje, ki ga Komisija zagotovi za olajšanje upravnega sodelovanja med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic, Komisijo ter organi, uradi in agencijami Unije;“;

(b) točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) ‚upravno sodelovanje‘ pomeni sodelovanje med udeleženci IMI v obliki izmenjave in obdelave informacij za boljšo uporabo prava Unije;“;

(c) točka (g) se črta.

(4)    V členu 8(1) se doda naslednja točka:

„(f) zagotavlja usklajevanje z organi, uradi in agencijami Unije ter jim zagotavlja dostop do IMI.“

(5)    Odstavek 9(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Države članice, Komisija ter drugi organi, uradi in agencije Unije zagotovijo ustrezne načine, tako da lahko uporabniki IMI do osebnih podatkov, obdelanih v IMI, dostopijo samo na podlagi potrebe po seznanitvi in na področju ali področjih notranjega trga, za katera so jim bile podeljene pravice dostopa v skladu z odstavkom 3.“

(6)    Člen 21 se spremeni:

(a)    odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje in zagotavljanje uporabe določb te uredbe, ko Komisija ali drugi organi, uradi in agencije v vlogi udeleženca IMI obdelujejo osebne podatke. Uporabljajo se dolžnosti in pooblastila iz členov 58 in 59 [Uredbe (EU) št. XX/201Y].“;

(b)    odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, ki delujejo v okviru svojih zadevnih pristojnosti, sodelujejo zaradi zagotavljanja usklajenega nadzora IMI in njegove uporabe s strani udeležencev IMI v skladu s členom 62 [Uredbe (EU) št. XX/201Y].“;

(c)    odstavek 4 se črta.

(7)    Člen 29(1) se črta.

(8)    V Prilogi se doda naslednja točka 12:

„12. [Uredba (EU) št. XX/201Y] Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij, postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012: člen [11(4)].“

Člen 37 
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 2, členi od 4 do 11, člen 12(1) do (6) in (8), člen 13, člen 14, člen 15(1) do (3), člen 16, člen 17, člen 21(1) in (2), člen 22(1) do (4) in člen 23 začnejo veljati [dve leti po začetku veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančne posledice

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Sistem upravljanja in nadzora

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o olajšanju prostega gibanja državljanov in podjetij na notranjem trgu z vzpostavitvijo enotnega digitalnega portala za dostop do informacij, postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 41  

Naslov 02: Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (MSP)

Dejavnost 02 02: Konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij

Dejavnost 02 03: Notranji trg blaga in storitev

1.3.Vrsta predloga/pobude

Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep 

 Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 42  

 Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Predlog/pobuda se nanaša na obstoječi ukrep, preusmerjen v novega 

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Komisija je maja 2015 v svojem sporočilu z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo predlagala vzpostavitev enotnega digitalnega portala za razširitev, izboljšanje in racionalizacijo vseh informacij ter služb za pomoč in reševanje težav, potrebnih za učinkovito čezmejno delovanje in opravljanje najpogosteje uporabljenih nacionalnih postopkov na spletu.

Enotni digitalni portal je bil kot sredstvo za obravnavo posebnih zahtev zagonskih podjetij napovedan tudi v strategiji za enotni trg oktobra 2015.

Koncept sta pozdravila Svet za konkurenčnost v svojih sklepih iz marca 2015 in februarja 2016 ter Evropski parlament januarja 2016.

Splošni cilj politike je olajšati učinkovito delovanje enotnega trga z zmanjšanjem ali odpravo obstoječih ovir za čezmejno poslovanje podjetij in mobilnost državljanov. S pomočjo državljanom, MSP in zagonskim podjetjem, da bodo lahko izkoristili prednosti enotnega trga, se bodo povečali konkurenčnost, možnosti zaposlitve in rast.

Predlog obravnava odpravo ovir na področju zagotavljanja informacij, dostopa do e-postopkov in uporabe služb za pomoč prek meja in na spletu. Zaradi nižjih stroškov transakcije pri zbiranju informacij in upravnih postopkih bodo državljani in podjetja spodbujeni k uveljavljanju pravic na enotnem trgu.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Št. specifičnega cilja

Natančneje je cilj enotnega digitalnega portala zagotoviti, da:

– so informacije o pravicah EU ter nacionalnih pravilih in postopkih, ki jih državljani in podjetja potrebujejo za uveljavljanje svojih pravic na enotnem trgu, na voljo na spletu;

– informacije, službe za pomoč in postopki izpolnjujejo minimalne standarde kakovosti;

– so ključni nacionalni postopki na voljo na spletu;

– so informacije in postopki v celoti dostopni za čezmejne uporabnike;

– je javnost bolje seznanjena s storitvami, ki so na voljo, ter da je mogoče informacije in službe za pomoč enostavno najti in da so dobro usklajene;

– se povratne informacije državljanov in podjetij sistematično zbirajo in analizirajo za izboljšanje kakovosti storitev in odkrivanje ovir na enotnem trgu.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Poglavje 02 02: Konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij

Poglavje 02 03: Notranji trg blaga in storitev

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Enotni digitalni trg naj bi:

– zmanjšal upravno breme za državljane in podjetja, ki želijo v okviru čezmejne dejavnosti ali mobilnosti državljanov uveljavljati svoje pravice na enotnem trgu. Zaradi lažjega dostopa do informacij, postopkov in služb za pomoč bo pobuda državljanom in podjetjem prihranila čas in stroške;

– izboljšal kakovost storitev za državljane in podjetja;

– znižal upravne stroške za države članice v zvezi z obravnavo postopkov in izboljšal skladnost z nacionalnimi pravili.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Predviden je naslednji sklop kazalnikov:

– delež podjetij in državljanov, ki navedejo, da so našli želene informacije;

– gibanje povprečnega števila uporabnikov na mesec,

– delež podjetij in državljanov, ki navedejo, da so zlahka našli želene informacije;

– delež podjetij in državljanov, ki navedejo, da so zadovoljni s kakovostjo (na podlagi meril);

– delež podjetij in državljanov, ki navedejo, da so lahko razpoložljive postopke v celoti opravili na spletu;

– delež čezmejnih podjetij in državljanov, ki navedejo, da so lahko razpoložljive postopke v celoti opravili na spletu;

– uporabnost podatkov, pridobljenih z orodjem za povratne informacije uporabnikov in od služb za pomoč v zvezi z ovirami na enotnem trgu, in kakovost poročila o tem.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Zahteve, ki jih je treba izpolniti kratkoročno ali dolgoročno

Predlog predvideva zmanjšanje upravnega bremena za državljane in podjetja zaradi:

– lažjega dostopa do informacij o pravicah, obveznostih in pravilih, ki jih določajo akti Unije na področju notranjega trga;

– lažjega dostopa do služb za pomoč, ki dopolnjujejo na spletu zagotovljene informacije;

– lažjega dostopa do postopkov in njihove uporabe zaradi digitalizacije in uporabnosti s strani čezmejnih uporabnikov;

– določitve minimalnih zahtev glede kakovosti informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter zagotavljanja njihovega izvajanja z zbiranjem povratnih informacij uporabnikov in statističnih podatkov.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Glavni cilj enotnega digitalnega portala je izboljšati delovanje enotnega trga za državljane in podjetja ter posledično izboljšati konkurenčnost MSP.

Tega cilja ni mogoče dovolj dobro doseči brez ukrepanja na ravni EU. Sedanji sistem informacijskih služb in služb za pomoč ni dovolj skladen, saj so obstoječi instrumenti, vzpostavljeni z ukrepanjem na ravni EU, premalo povezani in uporabniku prijazni. Manjka skupni pristop za zagotavljanje kakovosti z minimalnimi standardi kakovosti. Pravni okvir spodbuja sinergije, vendar jih države članice (zaradi neobstoja zavezujočih obveznosti) niso dovolj dobro izkoristile.

Posamezni ukrepi, ki so jih države članice sprejele do zdaj, so povzročili precejšnje razlike v pristopu, ki pa za podjetja, zlasti MSP, pomenijo dodatne stroške v čezmejnih okoliščinah in marsikatero podjetje odvrnejo od širitve prek meja.

Dodana vrednost enotnega digitalnega portala na ravni EU je, da bo zmanjšal razdrobljenost, saj bo dobre prakse, ki že obstajajo na več področjih, razširil v splošen sveženj storitev, ki se bodo zagotavljale državljanom in podjetjem EU.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

V preteklih desetletjih so bili za obravnavo teh potreb na evropski in nacionalni ravni vzpostavljeni različni portali in kontaktne točke. Sprejetih je bilo več pobud EU za olajšanje dostopa tujih uporabnikov do e-postopkov v specifičnih sektorjih ali pa so še v pripravi. Te vključujejo: enotne kontaktne točke, vzpostavljene z direktivo o storitvah, da bi se zagotovili spletne informacije, služba za pomoč in dostop do postopkov, pomembnih za storitveno dejavnost; kontaktne točke za proizvode in kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo za zagotovitev dostopa na zahtevo do tehničnih pravil za proizvode; centre za pomoč pri priznavanju poklicnih kvalifikacij za pomoč strokovnjakom, ki se preselijo v drugo državo članico. Mreže, kot so evropski potrošniški centri, spodbujajo razumevanje pravic potrošnikov v EU in pomagajo pri reševanju pritožb glede nakupov, opravljenih med potovanjem ali spletnim nakupovanjem v drugi državi mreže, mreža SOLVIT pa zagotavlja hitre, učinkovite in neformalne rešitve težav, s katerimi se srečujejo posamezniki in podjetja, če javni organi kršijo njihove pravice EU na notranjem trgu. Na ravni EU je bilo vzpostavljenih več portalov za obveščanje uporabnikov o pravilih EU in nacionalnih pravilih, na primer Tvoja Evropa ali portal e-pravosodja.

Vendar je sedanja izbira za državljane in podjetja kljub prizadevanjem zelo razdrobljena. Vrzeli v razpoložljivosti spletnih informacij in postopkov, slaba kakovost storitev, slabo poznavanje ponudbe na spletu, težave z najdljivostjo in slaba dostopnost storitev za nenacionalne uporabnike ostajajo pomembno vprašanje.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Enotni digitalni portal je del akcijskega načrta za e-upravo, ki vključuje tudi druge ukrepe, ki bodo prispevali k uspehu enotnega digitalnega portala, na primer načelo „samo enkrat“.

Predlog sledi logiki cilja Komisije v zvezi z digitalno preobrazbo, s katero bi se ustvarila racionalizirana spletna prisotnost in preprečila nadaljnja razdrobljenost zaradi novih portalov in kontaktnih točk.

V zvezi s tem je pomembna tudi uredba o javnih listinah, saj bodo morale v skladu z njo države članice do konca leta 2018 sprejeti vrsto dokumentov državljanov brez dodatnega preverjanja in prevodov.

Drugi ukrepi akcijskega načrta, ki dopolnjujejo enotni digitalni portal in so zanj neposredno pomembno, so sprejem in uporaba elektronske identifikacije in e-podpisa iz Uredbe eIDAS; portal e-pravosodja (vključno s Sistemom povezovanja poslovnih registrov BRIS); portal za informacije o DDV; medsebojna povezava registrov insolventnosti in načrtovana pobuda s področja prava gospodarskih družb za spodbujanje uporabe digitalnih rešitev v celotnem življenjskem ciklu podjetja. Poleg tega je digitalni portal skladen z revizijo evropskega okvira interoperabilnosti.

Enotni digitalni portal je popolnoma skladen z navedenimi pobudami, katerih cilj je izboljšati zagotavljanje informacij na spletu ali digitalizirati postopke na ravni EU ali nacionalni ravni.

1.6.Trajanje ukrepa in finančne posledice

 Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

   trajanje predloga/pobude od [DD/MM]LLLL do [DD/MM]LLLL,

   finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

 Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2018 in 2020,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 43  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

   prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

subjektom javnega prava,

subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni delovanja digitalnega portala na podlagi statističnih podatkov in zbranih povratnih informacij.

2.2.Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.Ugotovljena tveganja

Največje tveganje za uspešno izvajanje enotnega digitalnega portala je, da države članice, ki zdaj zaostajajo (pri razpoložljivosti informacij in postopkov na spletu, zlasti v zvezi z dostopom za tuje državljane), ne bodo uspele dovolj hitro nadoknaditi zaostanka. Vendar bi morali načrtovana struktura upravljanja, ki temelji na zelo tesnem sodelovanju držav članic in Komisije, ter možnost uporabe sredstev iz skladov ESI vsem državam članicam pomagati pri zmanjšanju zaostanka.

Drugi vidik je, da bo orodje enotnega digitalnega portala za izmenjavo dokazil temeljilo na funkcijah IMI in drugih tehničnih sredstvih. Splošni okvir tveganj v zvezi z IMI, vključno z operativnimi tveganji, je bil opredeljen v okviru Uredbe (EU) št. 1024/2012 (v nadaljnjem besedilu: uredba IMI). Komisija je „lastnica“ IMI ter odgovorna za njegovo vsakodnevno delovanje, vzdrževanje in razvoj. Sistem razvija in gosti notranji dobavitelj, ki zagotavlja visoko stopnjo neprekinjenega poslovanja. Tveganja, povezana z drugimi tehničnimi sredstvi, ostajajo omejena zaradi možnosti uporabe funkcij IMI do razpoložljivosti ustreznih tehničnih sredstev.

Obstajajo tudi tveganja, povezana z vprašanji varstva podatkov, vendar jih zajema člen 29 o varstvu osebnih podatkov.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranjega nadzora

Komisija bo za odpravo splošnih tveganj, kakor so opredeljena v oddelku 2.2.1, vsem zainteresiranim stranem (npr. organom držav članic, poklicnim združenjem itd.) zagotovila pomoč (npr. srečanja usklajevalne skupine, delavnice itd.) ter bo dejavno spodbujala uvedbo in uporabo novega sistema. Tudi države članice bodo morale spodbujati koristi predlaganega orodja.

Operativne vidike enotnega digitalnega portala bo urejala Komisija, ki bo zagotovila skrbno spremljanje in nadzor. Redna srečanja in instrumenti poročanja bodo olajšali skrbno spremljanje razvoja in vzdrževanja.

Poleg tega Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da Komisija osebne podatke obdeluje v skladu z veljavnimi pravili. Nacionalni organi za varstvo podatkov bodo spremljali obdelavo osebnih podatkov, ki jo pristojni organi izvajajo na ravni države članice.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi nadzora ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Splošna tveganja se bodo odpravila z zadevnimi ukrepi, vključno z zagotavljanjem pomoči in informacij zadevnim zainteresiranim stranem.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Zaradi boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se bodo določbe, ki se navadno uporabljajo za dejavnosti Komisije, vključno z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), v okviru enotnega digitalnega portala uporabljale brez omejitev.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta  
odhodka

Prispevek

Številka in razdelek

dif./nedif 44 .

držav Efte 45

držav kandidatk 46

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1A

02 02 01

Spodbujanje podjetništva ter izboljšanje konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa na trge

Dif.

DA

DA

DA

NE

1A

02 03 01

Delovanje in razvoj notranjega trga blaga in storitev

Dif.

DA

NE

NE

NE

1A

02 03 04

Orodja za upravljanje notranjega trga

Dif.

DA

NE

NE

NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

1A

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

GD: GROW

2018

2019

2020

2021

od leta 2022

SKUPAJ

• Odobritve za poslovanje

02 02 01

Obveznosti

(1)

615 000

150 000

710 000

1 475 000

Plačila

(2)

615 000

150 000

710 000

1 475 000

02 03 01

Obveznosti

(1)

710 000

710 000

Plačila

(2)

710 000

710 000

02 03 04

Obveznosti

(1)

3 920 000

1 420 000

5 340 000

Plačila

(2)

3 920 000

1 420 000

5 340 000

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov 47  

0

0

0

0

0

0

Odobritve SKUPAJ
za GD GROW

Obveznosti

= 1 + 1a + 3

615 000

150 000

1 420 000

3 920 000

1 420 000

7 525 000

Plačila

= 2 + 2a

+ 3

615 000

150 000

1 420 000

3 920 000

1 420 000

7 525 000



Odobritve za poslovanje SKUPAJ

Obveznosti

(4)

615 000

150 000

1 420 000

3 920 000

1 420 000

7 525 000

Plačila

(5)

615 000

150 000

1 420 000

3 920 000

1 420 000

7 525 000

• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov, SKUPAJ

(6)

0

0

0

0

0

0

Odobritve
iz RAZDELKA 1A

večletnega finančnega okvira SKUPAJ

Obveznosti

= 4 + 6

615 000

150 000

1 420 000

3 920 000

1 420 000

7 525 000

Plačila

= 5 + 6

615 000

150 000

1 420 000

3 920 000

1 420 000

7 525 000



Razdelek večletnega finančnega
okvira

5

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2018

2019

2020

2021

od leta 2022

SKUPAJ

GD: GROW

Človeški viri

69 000

690 000

828 000

690 000

759 000

3 036 000

Drugi upravni odhodki

16 300

91 600

240 600

90 600

30 600

469 700

GD GROW SKUPAJ

Odobritve

85 300

781 600

1 068 600

780 600

789 600

3 505 700

Odobritve
iz RAZDELKA 5

večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

85 300

781 600

1 068 600

780 600

789 600

3 505 700

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2018

2019

2020

2021

od leta 2022

SKUPAJ

Odobritve
iz RAZDELKOV od 1 do 5

večletnega finančnega okvira SKUPAJ

Obveznosti

700 300

931 600

2 488 600

4 700 600

2 209 600

11 030 700

Plačila

700 300

931 600

2 488 600

4 700 600

2 209 600

11 030 700

 

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

2018

2019

2020

2021

od leta 2022

SKUPAJ

REALIZACIJE

Vrsta 48

Povprečni stroški

Št.

Stroški

Št.

Stroški

Št.

Stroški

Št.

Stroški

Št.

Stroški

Število realizacij skupaj

Stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 49

Informacije so na voljo na spletu

Seštevek za specifični cilj št. 1

0

SPECIFIČNI CILJ št. 2

Informacije, službe za pomoč in postopki izpolnjujejo minimalne standarde kakovosti

Seštevek za specifični cilj št. 2

0

SPECIFIČNI CILJ št. 3

Ključni nacionalni postopki so na voljo na spletu

Seštevek za specifični cilj št. 3

0

SPECIFIČNI CILJ št. 4

Informacije in postopki so v celoti dostopni za čezmejne uporabnike

– Realizacija

Informacije in postopki so na voljo v angleščini

1 000 000

500 000

500 000

2 000 000

– Realizacija

Skupni vmesnik za čezmejno uporabo dokumentov in podatkov

1 000 000

1 000 000

Seštevek za specifični cilj št. 4

3 000 000

SPECIFIČNI CILJ št. 5

Javnost je bolje seznanjena s storitvami, ki so na voljo, informacije in službe za pomoč pa je mogoče enostavno najti in so dobro usklajene

– Realizacija

Skupni iskalni pripomoček in skupni iskalnik službe za pomoč

500 000

420 000

420 000

420 000

1 760 000

– Realizacija

Skupni repozitorij povezav

75 000

75 000

– Realizacija

Usklajena promocija

2 000 000

500 000

2 500 000

Seštevek za specifični cilj št. 5

4 335 000

SPECIFIČNI CILJ št. 6

Povratne informacije državljanov in podjetij se sistematično zbirajo in analizirajo za izboljšanje kakovosti storitev in odkrivanje ovir na enotnem trgu

– Realizacija

Merila kakovosti in skupno orodje za povratne informacije uporabnikov se uporabljajo za povezane portale

40 000

40 000

– Realizacija

Razvoj orodja za povratne informacije uporabnikov o ovirah na enotnem trgu

150 000

150 000

Seštevek za specifični cilj št. 6

190 000

STROŠKI SKUPAJ

615 000

150 000

1 420 000

3 920 000

1 420 000

7 525 000

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2018

2019

2020

2021

od leta 2022

SKUPAJ

RAZDELEK 5 
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

69 000

690 000

828 000

690 000

759 000

3 036 000

Drugi upravni odhodki

16 300

91 600

240 600

90 600

30 600

469 700

Seštevek za RAZDELEK 5 
večletnega finančnega okvira

Zunaj RAZDELKA 5 50  
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi  
upravni odhodki

Seštevek za odobritve  
zunaj RAZDELKA 5 
večletnega finančnega okvira

0

SKUPAJ

85 300

781 600

1 068 600

780 600

789 600

3 505 700

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

2018

2019

2020

2021

od leta 2022

• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)

0,5

5

6

5

5,5

XX 01 01 02 (delegacije)

XX 01 05 01 (posredne raziskave)

10 01 05 01 (neposredne raziskave)

Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 51

XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

XX 01 04 yy  52

– na sedežu

– na delegacijah

XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

SKUPAJ

0,5

5

6

5

5,5

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

– druga polovica leta 2018:

1 EPDČ – pripravljalno delo za uporabo sistema IMI (za razvoj repozitorija povezav in za uporabo sistema IMI za sodelovanje med organi držav članic na področju preverjanja pristnosti in veljavnosti dokazil)

– 2019:

1 EPDČ – uporaba sistema IMI za sodelovanje med organi držav članic na področju preverjanja pristnosti in veljavnosti dokazil

2 EPDČ – spremljanje kakovosti

2 EPDČ – upravljanje enotnega digitalnega portala

– 2020:

1 EPDČ – uporaba sistema IMI za sodelovanje med organi držav članic na področju preverjanja pristnosti in veljavnosti dokazil

2 EPDČ – spremljanje kakovosti

1 EPDČ – analiza in objava rezultatov povratnih informacij

2 EPDČ – upravljanje enotnega digitalnega portala

– 2021:

1 EPDČ – uporaba sistema IMI za sodelovanje med organi držav članic na področju preverjanja pristnosti in veljavnosti dokazil

1 EPDČ – spremljanje kakovosti

1 EPDČ – analiza in objava rezultatov povratnih informacij

2 EPDČ – upravljanje enotnega digitalnega portala

– od leta 2022:

1 EPDČ – uporaba sistema IMI za sodelovanje med organi držav članic na področju preverjanja pristnosti in veljavnosti dokazil

0,5 EPDČ – uporaba drugih tehničnih sredstev za izmenjavo dokazil med organi držav članic

1 EPDČ – spremljanje kakovosti

1 EPDČ – analiza in objava rezultatov povratnih informacij

2 EPDČ – upravljanje enotnega digitalnega portala

Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

   Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom. Za obdobje po 31. decembru 2020 se znesek šteje za potrjenega, če je skladen s finančnim okvirom, veljavnim za zadevno obdobje.

   Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

   Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

⌧ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

◻ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima naslednje finančne posledice:

za lastna sredstva,

za razne prihodke.

PRILOGA 
k OCENI FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Naslov predloga/pobude:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

1.ŠTEVILO in STROŠKI PREDVIDENIH POTREBNIH ČLOVEŠKIH VIROV

2.STROŠKI DRUGIH UPRAVNIH ODHODKOV

3.METODE IZRAČUNA ZA OCENO STROŠKOV

3.1.Človeški viri

3.2.Drugi upravni odhodki

Ta priloga mora biti priložena oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga pri posvetovanju med službami.

Preglednice s podatki se uporabljajo kot vir za preglednice iz ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga. Namenjene so izključno notranji uporabi znotraj Komisije.

1.Stroški predvidenih potrebnih človeških virov

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 5 
večletnega finančnega okvira

2018

2019

2020

2021

od leta 2022

SKUPAJ

EPDČ

Odobritve

EPDČ

Odobritve

EPDČ

Odobritve

EPDČ

Odobritve

EPDČ

Odobritve

EPDČ

Odobritve

Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

·XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)

AD

0,5

69 000

5

690 000

6

828 000

5

690 000

5,5

759 000

22

3 036 000

AST

·XX 01 01 02 (v delegacijah Unije)

AD

AST

 Zunanji sodelavci 53

·XX 01 02 01 („splošna sredstva“)

PU

NNS

ZU

·XX 01 02 02 (v delegacijah Unije)

PU

LU

NNS

ZU

MSD

·Druge proračunske vrstice (navedite)

·Seštevek – RAZDELEK 5 
večletnega finančnega okvira

0,5

69 000

5

690 000

6

828 000

5

690 000

5,5

759 000

22

3 036 000

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.    

Zunaj RAZDELKA 5 
večletnega finančnega okvira

2018

2019

2020

2021

od leta 2022

SKUPAJ

EPDČ

Odobritve

EPDČ

Odobritve

EPDČ

Odobritve

EPDČ

Odobritve

EPDČ

Odobritve

EPDČ

Odobritve

Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

·10 01 05 02 (neposredne raziskave)

AD

AST

·XX 01 05 01 (posredne raziskave)

AD

AST

 Zunanji sodelavci 54

·XX 01 04 yy  
Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA).

·– na sedežu

PU

NNS

ZU

·– v delegacijah Unije

PU

LU

NNS

ZU

MSD

·XX 01 05 02 (posredne raziskave)

PU

NNS

ZU

·10 01 05 02 (neposredne raziskave)

PU

NNS

ZU

·Druge proračunske vrstice (navedite)

·Seštevek zunaj RAZDELKA 5 
večletnega finančnega okvira

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

·XX je zadevno področje ali naslov.SKUPAJ

0,5

69 000

5

690 000

6

828 000

5

690 000

5,5

759 000

22

3 036 000

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

2.Stroški drugih upravnih odhodkov

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

·

2018

2019

2020

2021

od leta 2022

SKUPAJ

·RAZDELEK 5 
večletnega finančnega okvira

·    Na sedežu:

·XX 01 02 11 01 – Stroški za službena potovanja in reprezentančni stroški

·XX 01 02 11 02 – Stroški za konference in sestanke

16 300

31 600

180 600

30 600

30 600

289 700

·XX 01 02 11 03 – Odbori 55  

60 000

60 000

60 000

180 000

·XX 01 02 11 04 – Študije in posvetovanja

·XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi in sistemi vodenja

·XX 01 03 01 – IKT oprema in storitve 56

·Druge proračunske vrstice (po potrebi navedite)

·    V delegacijah Unije

·XX 01 02 12 01 – Stroški za službena potovanja in konference ter reprezentančni stroški

·XX 01 02 12 02 – Nadaljnje usposabljanje osebja

·XX 01 03 02 01 – Nakup ali najem stavb in s tem povezani odhodki

·XX 01 03 02 02 – Oprema, pohištvo, dobave in storitve

·Seštevek za RAZDELEK 5 
večletnega finančnega okvira

16 300

91 600

240 600

90 600

30 600

469 700

XX je zadevno področje ali naslov.



v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2018

2019

2020

2021

od leta 2022

SKUPAJ

Zunaj RAZDELKA 5 
večletnega finančnega okvira

XX 01 04 yy – Odhodki za tehnično in upravno pomoč (brez zunanjih sodelavcev) iz odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA)

– na sedežu

– v delegacijah Unije

XX 01 05 03 – Drugi odhodki za upravljanje v posrednem raziskovanju

10 01 05 03 – Drugi odhodki za upravljanje v neposrednem raziskovanju

Druge proračunske vrstice (po potrebi navedite)

Seštevek zunaj RAZDELKA 5 
večletnega finančnega okvira

0

XX je zadevno področje ali naslov.

SKUPAJ

RAZDELEK 5 in zunaj RAZDELKA 5 
večletnega finančnega okvira

16 300

91 600

240 600

90 600

30 600

469 700

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.

3.Metode izračuna za oceno stroškov

3.1.Človeški viri

Ta del določa metodo izračuna, ki se uporablja za ocenjevanje človeških virov, ki se štejejo za potrebne (predpostavke o količini dela, vključno s posebnimi delovnimi mesti (delovni profili Sysper 2), kategorije osebja in ustrezni povprečni stroški).

·RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira

·Opomba: povprečni stroški vsake kategorije uslužbencev na sedežu so dostopni na BudgWeb:

· https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/pre/legalbasis/Pages/pre-040-020_preparation.aspx.

· Uradniki in začasni uslužbenci

·druga polovica leta 2018:

·1 EPDČ – pripravljalno delo za uporabo sistema IMI (za razvoj repozitorija povezav in za uporabo sistema IMI za sodelovanje med organi držav članic na področju preverjanja pristnosti in veljavnosti dokazil)

·– 2019:

·1 EPDČ – uporaba sistema IMI za sodelovanje med organi držav članic na področju preverjanja pristnosti in veljavnosti dokazil

·2 EPDČ – spremljanje kakovosti

·2 EPDČ – upravljanje enotnega digitalnega portala

·

·– 2020:

·1 EPDČ – uporaba sistema IMI za sodelovanje med organi držav članic na področju preverjanja pristnosti in veljavnosti dokazil

·2 EPDČ – spremljanje kakovosti

·1 EPDČ – analiza in objava rezultatov povratnih informacij

·2 EPDČ – upravljanje enotnega digitalnega portala

·

·– 2021:

·1 EPDČ – uporaba sistema IMI za sodelovanje med organi držav članic na področju preverjanja pristnosti in veljavnosti dokazil

·1 EPDČ – spremljanje kakovosti

·1 EPDČ – analiza in objava rezultatov povratnih informacij

·2 EPDČ – upravljanje enotnega digitalnega portala

·

·– od leta 2022:

·1 EPDČ – uporaba sistema IMI za sodelovanje med organi držav članic na področju preverjanja pristnosti in veljavnosti dokazil

·0,5 EPDČ – uporaba drugih tehničnih sredstev za izmenjavo dokazil med organi držav članic

·1 EPDČ – spremljanje kakovosti

·1 EPDČ – analiza in objava rezultatov povratnih informacij

·2 EPDČ – upravljanje enotnega digitalnega portala

·

·

· Zunanji sodelavci

·

·

·Zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

· Samo delovna mesta, ki se financirajo iz proračuna za raziskave 

·

·

· Zunanji sodelavci

·

·

3.2.Drugi upravni odhodki

Podrobno navedite metodo izračuna, uporabljeno za vsako proračunsko vrstico,

zlasti z njo povezane predpostavke (npr. število letnih sestankov, povprečni stroški itd.).

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira

– Delavnice za zainteresirane strani za pripravo razvoja enotnega digitalnega portala: 2 000 EUR (dve delavnici leta 2018, dve delavnici leta 2019).

– Konferenca za začetek uporabe enotnega digitalnega portala: 150 000 EUR (2020).

– Odbori (30 000 EUR za vsak sestanek): dva na leto v obdobju 2019–2021.

– Letni sestanek usklajevalne skupine za enotni digitalni portal (15 300 EUR za vsak sestanek): dva na leto od sredine leta 2018.

Zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

(1) Glej na primer sklepe z dne 9. marca 2017.
(2) Študija o potrebah po informacijah in pomoči, ki jih imajo podjetja, ki v EU poslujejo čezmejno, končno poročilo, april 2017.
(3) Končno poročilo skupine na visoki ravni za poslovne storitve, april 2014.
(4) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020, Pospešitev digitalne preobrazbe uprave, 19.4.2016, COM(2016) 179 final.
(5) Glej poglavje 6.2.3 ocene učinka.
(6) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).
(8) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo, 28.10.2015, COM(2015) 550 final.
(9) https://ec.europa.eu/commission/work-programme-2017_en.
(10) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).
(11) Direktiva 2012/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o spremembi Direktive Sveta 89/666/EGS ter direktiv 2005/56/ES in 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb (UL L 156, 16.6.2012, str. 1).
(12) http://ec.europa.eu/DocsRoom/documents/20813.
(13) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (UL L 3, 6.1.2016, str. 16).
(14) UL C, , str. .
(15) UL C, , str. .
(16) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo, 28.10.2015, COM(2015) 550 final.
(17) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo, 6.5.2015, COM(2015) 192 final.
(18) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020, Pospešitev digitalne preobrazbe uprave, 19.4.2016, COM(2016) 179 final.
(19) Poročilo o državljanstvu EU: Krepitev pravic državljanov v Uniji demokratičnih sprememb, 24. januar 2017, COM(2017) 30 final, str. 2.
(20) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(21) Uredba (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L 218, 13.8.2008, str. 21).
(22) Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).
(23) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).
(24) Priporočilo Komisije z dne 17. septembra 2013 o načelih, ki urejajo mrežo Solvit (UL L 249, 19.9.2011, str. 10).
(25) Svet je Listino odobril leta 2013.
(26) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).
(27) Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).
(28) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).
(29) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65) in Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
(30) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).
(31) Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).
(32) Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).
(33) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).
(34) Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 258, 1.10.2009, str. 11).
(35) Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).
(36) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(37) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).
(38) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
(39) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(40) Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).
(41) ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.
(42) V skladu s členom 54(2)(a) ali (b) finančne uredbe.
(43) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html .
(44) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(45) EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(46) Države kandidatke in, kadar se uporablja, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.
(47) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (nekdanje vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(48) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest itd.).
(49) Kakor je opisan v točki 1.4.2, „Specifični cilji …“.
(50) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (nekdanje vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(51) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(52) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (nekdanje vrstice BA).
(53) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(54) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(55) Navedite vrsto odbora in skupino, v katero spada.
(56) IKT: informacijske in komunikacijske tehnologije: posvetovati se je treba z DIGIT.

Bruselj, 2.5.2017

COM(2017) 256 final

Sveženj o skladnosti

PRILOGE

k

PREDLOG UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

{SWD(2017) 211 final}
{SWD(2017) 212 final}
{SWD(2017) 213 final}
{SWD(2017) 214 final}


PRILOGE

k

PREDLOG UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012

PRILOGA I 
Seznam področij informacij, pomembnih za državljane in podjetja, ki uveljavljajo svoje pravice na enotnem trgu iz člena 2(2)(a)

Področja informacij v zvezi z državljani:

Področje

INFORMACIJE O PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN PRAVILIH

Potovanje v Uniji

·dokumenti, ki jih morajo predložiti državljani Unije, njihovi družinski člani, ki niso državljani Unije, mladoletniki, ki potujejo sami, in državljani držav zunaj Unije, ko prečkajo meje znotraj Unije (osebni dokument, vizum, potni list)

·pravice in obveznosti potnikov, ki v Unijo in iz nje potujejo z letalom, vlakom, ladjo ali avtobusom in tisth, ki kupijo paketna potovanja in povezane potovalne aranžmaje

·pomoč potnikom z zmanjšano gibljivostjo, ki potujejo v Unijo ali iz nje

·prevoz živali, rastlin, alkohola, tobaka, cigaret in drugega blaga med potovanjem v Uniji

·govorni klici ter pošiljanje in prejemanje elektronskih sporočil in podatkov znotraj Unije

Delo in upokojitev v Uniji

·iskanje zaposlitve v drugi državi članici

·zaposlitev v drugi državi članici

·priznavanje kvalifikacij za zaposlitev v drugi državi članici

·obdavčenje v drugi državi članici

·pogoji zaposlovanja (vključno z delovnim časom, plačanim dopustom, pravicami do letnega dopusta, pravicami in obveznostmi glede nadurnega dela, zdravstvenimi pregledi, prenehanjem pogodb, odpovedjo in odpuščanji)

·enaka obravnava (pravila, ki prepovedujejo diskriminacijo na delovnem mestu, enako plačilo za moške in ženske, enako plačilo za zaposlene s pogodbami o zaposlitvi za določen/nedoločen čas)

·obveznosti na področju zdravja in varnosti v zvezi z različnimi vrstami dejavnosti

·pravice in obveznosti na področju socialne varnosti v Uniji, vključno s pravicami in obveznostmi v zvezi s prejemanjem pokojnin

Vozila v Uniji

·začasna ali stalna preselitev motornega vozila v drugo državo članico

·pridobitev in podaljšanje vozniškega dovoljenja

·sklenitev obveznega avtomobilskega zavarovanja

·nakup in prodaja motornega vozila v drugi državi članici

·najem motornega vozila

·nacionalni prometni predpisi in zahteve za voznike

Prebivanje v drugi državi članici

·začasna ali stalna preselitev v drugo državo članico

·udeležba na lokalnih volitvah in volitvah v Evropski parlament

·zahteve za dovoljenja za prebivanje državljanov Unije in njihovih družinskih članov, vključno z družinskimi člani, ki niso državljani Unije

Izobraževanje ali pripravništvo v drugi državi članici

·šolanje v drugi državi članici

·visokošolsko izobraževanje v drugi državi članici

·prostovoljno delo v drugi državi članici

·pripravništva v drugi državi članici

·izvajanje raziskav v drugi državi članici v okviru izobraževalnega programa

Zdravstveno varstvo

·zdravljenje v drugi državi članici

·spletni ali osebni nakup predpisanih farmacevtskih izdelkov v državi članici, ki ni država članica, v kateri je bil izdan recept

Čezmejne družinskopravne pravice, obveznosti in pravila

· rojstvo, skrbništvo za mladoletne otroke, starševske odgovornosti, preživninske obveznosti v zvezi z otroki v družinah v čezmejnem položaju

·pari, ki imajo različno državljanstvo (sklenitev zakonske zveze, ločitev, razveza zakonske zveze, pravice v premoženjskih razmerjih med zakoncema, pravice zunajzakonskih partnerjev)

·pravice v zvezi z dedovanjem v drugi državi članici

Potrošniki v čezmejnih položajih

·spletni ali osebni nakup blaga in storitev (vključno s finančnimi storitvami) iz druge države članice

·odprt bančni račun v drugi državi članici

·komunalni priključki, kot so plinski, električni, vodovodni, telekomunikacijski in internetni priključki

·plačila, vključno z bančnimi nakazili, zamude pri čezmejnih plačilih

·pravice potrošnikov ter jamstva v zvezi z nakupom blaga in storitev

Področja informacij v zvezi s podjetji:

Področje

INFORMACIJE O PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN PRAVILIH

Ustanovitev, vodenje in zaprtje podjetja

·registracija podjetja (postopki registracije in pravne oblike poslovanja)

·pravice intelektualne lastnine (vložitev patentne prijave, registracija blagovne znamke, risbe ali modela, pridobitev dovoljenja za razmnoževanje)

·pravice potrošnikov ter jamstva v zvezi s prodajo blaga in storitev

·zagotavljanje spletnih storitev za čezmejna plačila pri prodaji blaga in storitev na spletu

·pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbenega prava, vključno z zamudnimi obrestmi

·postopek zaradi insolventnosti in likvidacija podjetij

·kreditno zavarovanje

·združitve podjetij ali prodaja podjetja

Zaposleni

·pogoji zaposlovanja (vključno z delovnim časom, plačanim dopustom, pravicami do letnega dopusta, pravicami in obveznostmi glede nadurnega dela, zdravstvenimi pregledi, prenehanjem pogodb, odpovedmi in odpuščanji)

·pravice in obveznosti na področju socialne varnosti v Uniji (registracija delodajalca, registracija zaposlenih, obvestilo o izteku pogodbe zaposlenega, plačevanje socialnih prispevkov, pravice in obveznosti v zvezi s pokojninami)

·zaposlovanje delavcev iz drugih držav članic (napotitev delavcev, pravila o svobodi opravljanja storitev, zahteve glede stalnega prebivališča delavcev)

·enaka obravnava (pravila, ki prepovedujejo diskriminacijo na delovnem mestu, enako plačilo za moške in ženske, enako plačilo za zaposlene s pogodbami o zaposlitvi za določen/nedoločen čas)

·pravila o zastopanju zaposlenih

Davki

·DDV: informacije o splošnih pravilih, stopnjah in oprostitvah, registracija za namene DDV in plačevanje DDV, pridobitev vračila

·trošarine: informacije o splošnih pravilih, stopnjah in oprostitvah

·drugi davki: plačevanje, stopnje

Blago

·pridobitev oznake CE

· opredelitev veljavnih standardov, tehničnih specifikacij in certifikacija izdelkov

·vzajemno priznavanje izdelkov, za katere specifikacije Unije ne veljajo

·zahteve glede razvrščanja, označevanja in pakiranja nevarnih kemikalij

·prodaja na daljavo/prodaja zunaj poslovnih prostorov: informacije, ki jih je treba vnaprej zagotoviti strankam, pisna potrditev pogodbe, odstop od pogodbe, dobava blaga, druge posebne obveznosti

·izdelki z napako: pravice in jamstva za potrošnike, odgovornosti po prodaji, pravna sredstva, ki so na voljo oškodovancu

·certificiranje, oznake (EMAS, energijske nalepke, okoljsko primerna zasnova, znak EU za okolje)

·recikliranje in ravnanje z odpadki

Storitve

·pridobitev licenc, odobritev ali dovoljenj za ustanovitev podjetja

·obveščanje organov o čezmejnih dejavnostih

·priznavanje poklicnih kvalifikacij

Financiranje podjetja

·pridobitev dostopa do financiranja na ravni Unije, vključno s programi financiranja in nepovratnimi sredstvi Unije za podjetja

·pridobitev dostopa do financiranja na nacionalni ravni

·pobude, namenjene podjetnikom (izmenjave za nove podjetnike, programi mentorstva itd.)

Javna naročila

·sodelovanje na javnih razpisih: pravila in postopki

·predložitev ponudbe prek spleta v okviru javnega razpisa

·sporočanje nepravilnosti v zvezi s postopkom javnega razpisa

Varnost in zdravje pri delu

·obveznosti na področju zdravja in varnosti v zvezi z različnimi vrstami dejavnosti, vključno s preprečevanjem tveganj, obveščanjem in usposabljanjem

PRILOGA II 
Postopki iz člena 5(2)

Življenjski dogodki

Postopki

Pričakovani rezultat

Rojstvo

vložitev prošnje za izdajo rojstnega lista

rojstni list

Študij

vložitev prošnje za štipendijo javne institucije

odločitev o prošnji za štipendijo

Delo

prijava v sistem socialnega varstva

obvestilo o prejemu

vložitev prošnje za priznanje diplome

odločitev o prošnji za priznanje

Selitev

prijava spremembe naslova

potrditev vpisa novega naslova

vložitev prošnje za izdajo/podaljšanje osebne izkaznice ali potnega lista

izdaja ali podaljšanje osebne izkaznice ali potnega lista

registracija motornega vozila

potrdilo o registraciji

Upokojitev

vložitev zahtevkov za pokojnino in dajatve za predčasno upokojitev v okviru javnih ali poljavnih sistemov

odločitev o zahtevku za pokojnino ali dajatve predčasne upokojitve

Ustanovitev podjetja

splošna registracija poslovne dejavnosti, razen postopkov v zvezi z ustanovitvijo družb ali podjetij v smislu drugega odstavka člena 54 PDEU

potrditev dokončanja vseh korakov, potrebnih za začetek poslovanja podjetja

registracija delodajalca (fizične osebe) v okviru javnih ali poljavnih sistemov zavarovanja in pokojninskega zavarovanja

registrska številka v evidenci socialnih zavarovanj

registracija zaposlenih v okviru javnih ali poljavnih sistemov zavarovanja in pokojninskega zavarovanja

registrska številka v evidenci socialnih zavarovanj

Poslovanje

obvestilo sistemom socialne varnosti o izteku pogodbe z zaposlenim

potrditev prejema obvestila

plačilo socialnih prispevkov za zaposlene

potrdilo o plačilu ali druga oblika potrdila o plačilu socialnih prispevkov za zaposlene

PRILOGA III 
Seznam služb za pomoč in reševanje težav iz člena 2(2)(c)

(1)Enotne kontaktne točke

(2)Kontaktne točke za proizvode

(3)Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo

(4)Nacionalni centri za pomoč v zvezi s poklicnimi kvalifikacijami

(5)Kontaktne točke za zdravstveno varstvo

(6)Portal EURES

(7)Spletno reševanje sporov