OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

1.1.Razlogi za predlog in njegovi cilji

Zaradi finančne krize je EU leta 2012 sprejela uredbo o infrastrukturi evropskega trga (v nadaljnjem besedilu: uredba EMIR) 1 , da se odpravijo pomanjkljivosti, ugotovljene pri delovanju prostega trga izvedenih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: OTC).

Ena od glavnih pomanjkljivosti je bilo dejstvo, da regulativni organi niso imeli informacij o aktivnosti na trgu izvedenih finančnih instrumentov OTC, zaradi česar so tveganja lahko ostala neopažena, vse dokler se niso uresničila. Poleg tega je kreditno tveganje nasprotne stranke med nasprotnimi strankami pri izvedenih finančnih instrumentih OTC pogosto ostalo nezmanjševano, kar je lahko povzročilo izgube, če je ena od nasprotnih strank postala plačilno nesposobna, preden je izpolnila svoje obveznosti. Zaradi velikega obsega zunajborznih poslov na celotnem trgu izvedenih finančnih instrumentov in medsebojne povezanosti udeležencev na trgu so takšne izgube lahko predstavljale grožnjo za širši finančni sistem 2 .

Zaradi teh pomanjkljivosti so se voditelji držav skupine G-20 leta 2009 zavezali k daljnosežnim ukrepom za povečanje stabilnosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC, vključno s tem, da bi moral biti kliring za vse standardizirane pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC opravljen prek centralnih nasprotnih strank in da bi bilo treba o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC poročati repozitorijem sklenjenih poslov.

Uredba EMIR izvaja zavezo skupine G-20 iz leta 2009 v EU. Glavni cilj uredbe EMIR je zmanjšati sistemsko tveganje s povečanjem preglednosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC ter zmanjševanjem kreditnega tveganja nasprotne stranke in operativnega tveganja, povezanega z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Uredba EMIR v ta namen vzpostavlja temeljne zahteve za izvedene finančne instrumente OTC, centralne nasprotne stranke in repozitorije sklenjenih poslov. Te vključujejo:

1.centralni kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC;

2.zahteve po kritju za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa;

3.zahteve za zmanjševanje operativnega tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa;

4.obveznost poročanja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih;

5.zahteve za centralne nasprotne stranke; ter

6.zahteve za repozitorije sklenjenih poslov.

Sodeč po prvih izkušnjah, pridobljenih v več kot štirih letih od začetka veljavnosti uredbe EMIR, okvir na splošno zelo dobro deluje. Praktična vprašanja v zvezi z uporabo novega okvira so se pojavila le na omejenem številu področij. Ta predlog zato določa nekaj ciljno usmerjenih sprememb uredbe EMIR, zlasti za poenostavitev pravil in zagotovitev njihove večje sorazmernosti. Obenem predlog ohranja vse ključne elemente okvira, za katere se je izkazalo, da omogočajo izpolnjevanje ciljev uredbe EMIR.

Uredba EMIR je začela veljati 16. avgusta 2012. Vendar pa se večina zahtev ni začela uporabljati takoj, saj je Komisija na podlagi uredbe EMIR dobila pooblastilo za sprejemanje delegiranih in izvedbenih aktov, ki določajo tehnične praktične vidike in časovni načrt za postopno uvajanje temeljnih zahtev. Posledično so zahteve začele veljati v več fazah. Nekatere, kot so obvezni kliring in zahteve po kritju za izvedene finančne instrumente brez kliringa, so začele veljati šele nedavno.

V skladu s členom 85(1) uredbe EMIR je bila Komisija avgusta 2015 pooblaščena, da pregleda uredbo EMIR in pripravi splošno poročilo, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija je med majem in avgustom 2015 opravila obsežno oceno veljavnih pravil za pripravo poročila in morebitnega zakonodajnega predloga. Ocena je vključevala javno posvetovanje z več kot 170 prispevki širokega kroga zainteresiranih strani, pa tudi poročila, ki jih morajo v skladu s členom 85(1) uredbe EMIR pripraviti Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) in Evropski sistem centralnih bank (ESCB). Poleg tega je bilo sklenjeno, da se počaka, da se upoštevajo prispevki na podlagi poziva k predložitvi dokazov glede regulativnega okvira EU za finančne storitve, opravljenega med septembrom 2015 in januarjem 2016, da se pridobi dodatne dokaze o trenutnem stanju pri izvajanju uredbe EMIR.

Komisija je novembra 2016 sprejela poročilo o uredbi EMIR 3 . Po eni strani je v poročilu navedeno, da se ne bi smelo znatno spreminjati lastnosti temeljnih zahtev uredbe EMIR, ki so bistvenega pomena za zagotavljanje preglednosti in zmanjševanje sistemskih tveganj na trgu izvedenih finančnih instrumentov ter so deležne splošne podpore organov in udeležencev na trgu. Poleg tega celovitega pregleda učinka uredbe EMIR še ni mogoče opraviti, ker nekatere v njej določene temeljne zahteve še niso bile uveljavljene ali dokončane.

Po drugi strani pa je poročilo pokazalo na možnost spremembe uredbe EMIR na posameznih področjih, da se odpravijo nesorazmerni stroški in obremenitve za nekatere – zlasti nefinančne – nasprotne stranke pri izvedenih finančnih instrumentih in poenostavijo pravila, ne da bi pri tem ogrozili cilje zakonodaje.

Glede na potrebo po odpravi nesorazmernih stroškov in obremenitev za mala podjetja in da se poenostavijo pravila, ne da bi se pri tem ogrozila finančna stabilnost, je bil pregled uredbe EMIR vključen v program Komisije glede ustreznosti in uspešnosti predpisov v letu 2016 (v nadaljnjem besedilu: program REFIT) 4 .

Komisija je v okviru programa REFIT ocenila, v kolikšni meri so bili cilji posebnih zahtev politik iz uredbe EMIR izpolnjeni na učinkovit in uspešen način ter v kolikšni meri so bile te zahteve dosledne in relevantne ter so zagotavljale dodano vrednost EU. Ocena kaže, da uredba EMIR na nekaterih ciljnih področjih nalaga nesorazmerne stroške in obremenitve ter preveč kompleksne zahteve, cilj uredbe EMIR, da se poveča finančna stabilnost, pa bi bilo mogoče doseči na bolj učinkovit način. Med takimi področji so: (1) izpolnjevanje zahtev za nasprotne stranke pri izvedenih finančnih instrumentih, ki so del periferije mreže za trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti (npr. majhne finančne družbe, nefinančne nasprotne stranke, pokojninski skladi); (2) preglednost; in (3) dostop do kliringa.

V poročilu o oceni učinka, ki spremlja ta predlog, so zato obravnavani stroški in koristi področij uredbe EMIR, na katerih bi bilo s ciljno usmerjenim ukrepanjem mogoče zagotoviti izpolnjevanje ciljev uredbe EMIR na sorazmernejši, učinkovitejši in uspešnejši način.

Ocena učinka vsebuje izčrpne dokaze, da je zmanjšanje stroškov in obremenitev mogoče doseči skupaj s poenostavitvijo uredbe EMIR, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost. Predlagane spremembe prispevajo k ciljem unije kapitalskih trgov in agendi za rast in zaposlovanje v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

1.2.Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Uredba EMIR je povezana z več deli zakonodaje EU, med drugim z uredbo o kapitalskih zahtevah (CRR) 5 , direktivo o trgih finančnih instrumentov (MiFID I 6 in MiFID II 7 ) in z njo povezano uredbo 8 ter s predlogom Komisije o sanaciji in reševanju CNS 9 .

Ta predlog je usklajen z zakonodajnim predlogom Komisije za spremembo Uredbe (EU) št. 575/2013 10 . Komisija namerava v okviru tega predloga iz zavezujočega količnika finančnega vzvoda izključiti začetna kritja za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom, ki jih institucije od svojih strank prejmejo v denarnih sredstvih in posredujejo centralnim nasprotnim strankam. Predlog spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013 bo zato olajšal dostop do kliringa, saj se bodo zmanjšale kapitalske zahteve za zagotavljanje storitev za stranke ali storitev posrednega kliringa.

Ta predlog je tudi skladen z MiFID I in MiFID II ter povezano uredbo, ki dajejo podlago za opredelitev izvedenih finančnih instrumentov in finančnih nasprotnih strank. V zvezi s tem bo začetek uporabe MiFID II in uredbe o trgih finančnih instrumentov (MiFIR) januarja 2018 vplival na obseg nasprotnih strank, ki se obravnavajo kot finančne nasprotne stranke, in na uskladitev opredelitve pogodb na tujo valuto, ki bodo spadale na področje uporabe uredbe EMIR. Namen okvira MiFID II je prerazvrstitev velikih nefinančnih trgovcev z blagom med finančne nasprotne stranke, pri čemer se uvede „test pomožne dejavnosti“, s katerim se ugotovi, kolikšen obseg trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, ki niso namenjeni zavarovanju (ali so špekulativni), lahko opravijo nefinančne družbe, preden se ta dejavnost neha šteti za „pomožno dejavnost h glavni dejavnosti“ družbe in je ta dolžna zaprositi za dovoljenje iz MiFID. Največje nefinančne nasprotne stranke, dejavne na trgih primarnih proizvodov, bodo zato morale zaprositi za dovoljenje iz MiFID. Zaradi te spremembe bo za največje nefinančne nasprotne stranke začela veljati obveznost kliringa iz uredbe EMIR. Kar zadeva uskladitev opredelitve pogodb o valutnih izvedenih finančnih instrumentih, bo sprememba omogočila enotno in dosledno uporabo pravil uredbe EMIR za te pogodbe znotraj Unije.

Poleg tega je ta predlog v skladu s predlogom Komisije o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank. Zaradi obveznosti kliringa standardiziranih izvedenih finančnih instrumentov OTC se bo povečal obseg in pomen CNS v Evropi in zunaj nje. CNS obvladujejo tveganja, povezana s finančnimi trgi (npr. tveganje nasprotne stranke, likvidnostno tveganje in tržno tveganje), ter s tem izboljšujejo splošno stabilnost in odpornost finančnih trgov. Pri tem postajajo kritična vozlišča v finančnem sistemu, saj povezujejo različne finančne akterje in združujejo precejšnje zneske njihove izpostavljenosti različnim tveganjem. Za zagotovitev ustreznega kritja takih izpostavljenosti sta torej ključna učinkovito upravljanje tveganj CNS in zanesljiv nadzor. Uredba EMIR regulira CNS v smislu, da zagotavlja njihovo zadostno odpornost, ne regulira pa scenarijev za sanacijo in reševanje. Ta predlog predlagani okvir za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank dopolnjuje z uvedbo mehanizma za uvedbo začasnega mirovanja obveznosti kliringa v situacijah, ko ne gre za reševanje.

Ta predlog je tudi v skladu s sprejeto Delegirano uredbo Komisije o spremembi delegiranih uredb (EU) 2015/2205, (EU) 2016/592 in (EU) 2016/1178 glede roka za začetek izpolnjevanja obveznosti kliringa za nekatere nasprotne stranke, ki poslujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC 11 . Delegirana uredba bo podaljšala rok za uskladitev za nasprotne stranke iz „tretje kategorije“ (majhne finančne nasprotne stranke), opredeljen v relevantnih regulativnih tehničnih standardih 12 , do 21. junija 2019, in sicer zaradi znatnih težav, ki jih imajo take nasprotne stranke pri dostopu do kliringa.

Nazadnje, ta predlog je skladen tudi z delom, ki poteka na mednarodni ravni v okviru Odbora za finančno stabilnost (FSB), katerega namen je med drugim (i) doseči dosledno uporabo načel za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih pripravila Odbor za plačila in tržno infrastrukturo (CPMI) in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO); (ii) spremljati izvajanje reform trgov izvedenih finančnih instrumentov skupine G-20 (prek delovne skupine Odbora za finančno stabilnost za izvedene finančne instrumente OTC); (iii) razviti nadaljnje smernice za reševanje CNS (Skupina Odbora za finančno stabilnost za reševanje); ter (iv) uskladiti in okrepiti standardizacijo sistemov poročanja o izvedenih finančnih instrumentih OTC (skupini Odbora za finančno stabilnost in CPMI-IOSCO za odpravljanje pravnih ovir za regulatorje pri dostopu do podatkov ali pri ustvarjanju enolične identifikacijske oznake posla in edinstvenega identifikatorja produkta.

1.3.Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je povezan in skladen z aktualno pobudo za vzpostavitev unije kapitalskih trgov. Učinkoviti in odporni potrgovalni sistemi in trgi zavarovanj so bistvi elementi za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov in krepijo prizadevanja za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

2.1.Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog je člen 114 PDEU, ki je pravna podlaga za uredbo EMIR. V analizi, ki je bila opravljena kot del poročila o oceni učinka, je opredeljeno, da je treba spremeniti nekatere dele uredbe EMIR, da se odpravijo nesorazmerni stroški/obremenitve za nekatere nasprotne stranke pri izvedenih finančnih instrumentih in poenostavijo pravila, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost. Pristojnost za sprejetje potrebnih sprememb imata samo sozakonodajalca.

2.2.Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Uredba EMIR je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Ciljev uredbe EMIR zmanjševati tveganja ter izboljšati preglednost in standardizacijo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC z določitvijo enotnih zahtev za take pogodbe in za opravljanje dejavnosti CNS in repozitorijev sklenjenih poslov ne morejo zadovoljivo doseči države članice in se zato zaradi obsega ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PDEU.

2.3.Sorazmernost

Cilj predloga je zagotoviti izpolnjevanje ciljev uredbe EMIR na sorazmernejši, učinkovitejši in uspešnejši način. To vodi v poenostavitev ali zmanjšanje zahtev uredbe EMIR, da se zmanjša upravno breme te uredbe za zainteresirane strani, zlasti manjše med njimi. Poleg tega predlog s ponovno kalibracijo nekaterih zahtev uredbe EMIR neposredno prispeva k povečanju njene sorazmernosti na splošno. Predlog hkrati ne presega obsega potrebnega za dosego ciljev ob upoštevanju potrebe po spremljanju in zmanjševanju tveganj za finančno stabilnost zaradi izvedenih finančnih instrumentov.

2.4.Izbira instrumenta

EMIR je uredba, zato jo je treba spremeniti z uredbo.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

3.1.Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Ocena učinka, ki je priložena temu predlogu, vključuje ocenjevalno poročilo o uredbi EMIR.

Uredba EMIR je bila vključena v program Komisije glede ustreznosti in uspešnosti predpisov v letu 2016 (REFIT). Vanj je bila vključena, ker je bilo potrebno poenostaviti ciljna področja uredbe EMIR in zagotoviti njihovo večjo sorazmernost, kot je bilo razvidno iz prispevkov v okviru javnega posvetovanja o uredbi EMIR in poziva za predložitev dokazov o finančni ureditvi, pa tudi iz pregleda uporabe uredbe EMIR, ki ga je opravila Komisija. V tem okviru je bilo ocenjeno, v kolikšni meri so bili cilji posebnih zahtev politik iz uredbe EMIR izpolnjeni in zlasti, ali so bile zahteve izpolnjene na učinkovit in uspešen način, pa tudi ali so bile dosledne in relevantne ter so zagotavljale dodano vrednost EU.

Nekatere ključne zahteve uredbe EMIR so se šele nedavno začele uporabljati ali pa se še ne uporabljajo. Zato je še vedno premalo ustreznih dokazov in je še prezgodaj za oblikovanje trdnega sklepa o dolgoročnih učinkih. Ocena zato ni pomenila popolne ocene uredbe EMIR. Namesto tega zajema oceno, ali so temeljne zahteve uredbe EMIR po poročanju o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnem kliringu standardiziranih izvedenih finančnih instrumentov OTC ter uporabi tehnik zmanjševanja tveganja in pravil o kritjih za izvedene finančne instrumente OTC brez kliringa, izpolnile operativne zahteve za: i) pridobitev popolnih in izčrpnih informacij o pozicijah v izvedenih finančnih instrumentih OTC, (ii) povečanje uporabe kliringa prek CNS in iii) izboljšanje praks dvostranskega kliringa. V pregledu se je, kolikor je bilo mogoče, analizirala uspešnost relevantnih zahtev uredbe EMIR v okviru petih meril za ocenjevanje: 1) učinkovitost; 2) uspešnost; 3) ustreznost; 4) skladnost; ter 5) dodana vrednost ukrepov EU.

Kar zadeva uspešnost zahtev uredbe EMIR po pridobitvi popolnih in izčrpnih informacij o izvedenih finančnih instrumentih OTC, o povečanju uporabe centralnega kliringa prek CNS ter o uporabi tehnik zmanjševanja tveganja in pravil o kritjih za izvedene finančne instrumente OTC brez kliringa, je sklep te ocene, da so začetni rezultati sicer zadovoljivi, vendar je zahteve mogoče poenostaviti, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost. Kar zadeva poročanje, je v oceni ugotovljeno, da je bil dosežen napredek pri zbiranju informacij o trgu izvedenih finančnih instrumentov OTC, vendar bi bilo zahteve glede poročanja mogoče poenostaviti, da se izboljša kakovost sporočenih podatkov in poveča uspešnost nadzora. Kar zadeva obveznost kliringa, je sklep ocene, da se je delež izvedenih finančnih instrumentov OTC z opravljenim centralnim kliringom sicer povečal, vendar pa ostajajo številne ovire za dostop do centralnega kliringa za nekatere udeležence na trgu in potreba po uvedbi mehanizma, ki bi omogočil uvedbo mirovanja obveznosti kliringa iz razlogov finančne stabilnosti.

Kar zadeva učinkovitost, so v oceni opredeljena posamezna področja, kjer bi bilo zahteve mogoče bolje kalibrirati, da se odpravijo nesorazmerni stroški/obremenitve v zvezi z nekaterimi posli oziroma za nekatere nasprotne stranke pri izvedenih finančnih instrumentih (npr. majhne finančne nasprotne stranke, nefinančne nasprotne stranke, pokojninski skladi). Kar zadeva ustreznost, je sklep ocene, da temeljne zahteve uredbe EMIR ostajajo pomemben del mednarodnih prizadevanj za reformo svetovnega trga izvedenih finančnih instrumentov OTC. Uspešna in učinkovita pravila uredbe EMIR prispevajo tudi k uresničevanju aktualne pobude Komisije za oblikovanje unije kapitalskih trgov in agende za rast in zaposlovanje v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

Uredba EMIR je skladna z drugimi deli zakonodaje EU, kot je navedeno v nadaljnjih ukrepih na podlagi poziva k predložitvi dokazov in v predlogu Komisije za spremembo uredbe o kapitalskih zahtevah. Kar zadeva dodano vrednost EU, je uredba EMIR zapolnila vrzel v zakonodaji, s tem ko je uvedla nov okvir, katerega namen je z enotnim postopkom na ravni EU obravnavati pomanjkanje preglednosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC ter s tem povezana sistemska tveganja.

3.2.Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Ta predlog temelji na javnem posvetovanju o pregledu uredbe EMIR, ki je potekalo v obdobju od maja do avgusta 2015. S posvetovanjem je bilo zbranih več kot 170 prispevkov širokega kroga zainteresiranih strani 13 . V okviru posvetovanja je 29. maja 2015 v Bruslju potekala javna obravnava, pri kateri je sodelovalo okoli 200 zainteresiranih strani 14 . V skladu z mandatom Komisije za pregled uredbe EMIR so specifične informacije podali ESMA, Evropski odbor za sistemska tveganja in Evropski sistem centralnih bank. Komisija je na povezanem področju v obdobju od septembra 2015 do januarja 2016 izvedla javno posvetovanje z naslovom „poziv k predložitvi dokazov“. S posvetovanjem je Komisija želela pridobiti povratne informacije, konkretne primere in empirične dokaze o vplivu regulativnega okvira EU na finančne storitve. Anketiranci, ki so se odzvali na poziv k predložitvi dokazov, so podali tudi svoje mnenje o uredbi EMIR 15 . Javna obravnava je potekala 17. maja 2016 v Bruslju 16 . Komisija se je 7. decembra 2016 s strokovnjaki držav članic posvetovala o različnih možnostih politik na področjih, opredeljenih v poročilu o pregledu uredbe EMIR 17 .

Na splošno so imeli cilji uredbe EMIR glede spodbujanja preglednosti in standardizacije na trgih izvedenih finančnih instrumentov ter zmanjševanja sistemskega tveganja prek jenih temeljnih zahtev podporo. Za te temeljne zahteve – zahteve po centralnem kliringu, zahteve po kritju, zahteve glede zmanjševanja operativnega tveganja, zahteve po poročanju ter zahteve za centralne nasprotne stranke in repozitorije sklenjenih poslov – se je štelo, da izpolnjujejo cilje uredbe EMIR in uresničujejo njene mednarodne zaveze glede regulativne reforme. Kljub temu so zainteresirane strani izpostavile več področij, na katerih bi se lahko zahteve uredbe EMIR prilagodile brez ogrožanja njenih splošnih ciljev, da bi se: (i) poenostavile zahteve in povečala njihova učinkovitost; ter (ii) zmanjšali nesorazmerni stroški in obremenitve. V predlogu so povratne informacije zainteresiranih strani upoštevane z uvedbo ciljno naravnanih sprememb uredbe EMIR, zlasti z i) boljšo kalibracijo uporabe nekaterih zahtev za posamezne akterje, zlasti za majhne finančne nasprotne stranke, nefinančne nasprotne stranke in pokojninske sklade, (ii) odpravo ovir pri kliringu in iii) poenostavitvijo pravil, vključno z zahtevami glede poročanja. Številnih zahtev zainteresiranih strani v predlogu ni bilo mogoče upoštevati zaradi potrebe po zagotovitvi, da uredba EMIR še naprej dosega svoje cilje glede spodbujanja preglednosti in standardizacije na trgih izvedenih finančnih instrumentov in zmanjšanja sistemskega tveganja, zaradi institucionalnih omejitev ali zaradi narave predloga v okviru programa REFIT. Druga vprašanja v zvezi z uredbo EMIR bo morda treba temeljiteje oceniti in oblikovati, ko bo ustrezno, ob upoštevanju prihodnjega razvoja dogodkov.

3.3.Ocena učinka

Komisija je izvedla oceno učinka ustreznih nadomestnih možnosti politike. Možnosti politike so bile ocenjene glede na ključne cilje povečanja sorazmernosti pravil, ki povzročajo nepotrebno upravno breme in stroške za zagotavljanje skladnosti, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost, in povečanja preglednosti pozicij in izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih OTC.

Oceno učinka je Odbor za regulativni nadzor odobril 16. februarja 2017. Odboru je bila predložena 1. februarja, vendar je ta podal več priporočil za izboljšave, zato je bila ocena učinka odboru ponovno predložena 8. februarja. Spremembe v oceni učinka, ki so bile opravljene na podlagi priporočil Odbora za regulativni nadzor, so bile:

1. Opredelitev problema. Uvedba boljšega opisa celovitega pravnega okvira Unije, ki se uporablja za trge izvedenih finančnih instrumentov in izvajanje reform izvedenih finančnih instrumentov OTC skupine G-20 v drugih jurisdikcijah. Vključitev glavnih elementov priloge k oceni v besedilo ocene učinka. Sklicevanje na dodatne kvalitativne in kvantitativne dokaze v opisu težav, da se ponazori njihov obseg, zlasti za majhne akterje na trgu. Pojasnilo, zakaj niso bila ocenjena vsa vprašanja, ki so jih izpostavile zainteresirane strani.

2. Politični kompromisi. Izrecno sklicevanje na finančno stabilnost pri možnostih politike za oceno kompromisa med potencialom za zmanjšanje obremenitev za udeležence na trgu in potencialnimi tveganji, ki so povezana s finančno stabilnostjo.

3. Izračun zmanjšanja obremenitve. Vključitev nekaterih kvantitativnih podatkov za izračun zmanjšanja obremenitev za različne akterje na trgu, pri čemer je treba upoštevati obstoječe omejitve za količinsko opredelitev splošnega zmanjšanja obremenitve. Vključitev glavnih predpostavk za ocene stroškov v besedilo poročila, skupaj z dodatnimi opozorili glede zanesljivosti ocen. Opis stroškov, ki niso količinsko opredeljeni.

4. Možnosti. Poenostavitev možnosti za predstavitev alternativnih svežnjev ukrepov.

Možnosti, obravnavane v oceni učinka, zadevajo ciljno usmerjene prilagoditve posameznih določb uredbe EMIR. Za dosego želenih ciljev je bilo opredeljenih več prednostnih možnosti politike:

·Pokojninskim shemam bi bilo treba zagotoviti novo prehodno izvzetje iz obveznosti kliringa, ker se do zdaj ni pojavila nobena izvedljiva tehnična rešitev za olajšanje udeležbe pokojninskih shem v centralnem kliringu. V nasprotju z drugimi ocenjenimi možnostmi bo to CNS, klirinškim članom in pokojninskim shemam dalo več časa za proučitev tehničnih rešitev in ukrepov za njihovo olajšanje ob upoštevanju cilja uredbe EMIR, da se za pokojninske sheme začne uporabljati centralni kliring takoj, ko bo to mogoče.

·Zagotoviti bi bilo treba boljšo kalibracijo pravil o kvalifikaciji nefinančnih nasprotnih strank, za katere veljajo zahteve za kliring in kritje, in sicer z doslednejšim upoštevanjem narave poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki jih sklepajo nefinančne nasprotne stranke in za katere bi kliring moral biti obvezen. To bo zmanjšalo stroške za določene nefinančne nasprotne stranke in ne bo vzbujalo skrbi z vidika finančne stabilnosti. Obenem pa bodo nekatere nasprotne stranke, ki se trenutno štejejo za nefinančne nasprotne stranke, vendar so zaradi narave svojih dejavnosti finančne nasprotne stranke (na primer investicijski skladi v skladu z nacionalnimi okviri), vključene v opredelitev finančne nasprotne stranke in se torej ne bodo več obravnavale kot nefinančne nasprotne stranke.

·Kategorijo majhnih finančnih nasprotnih strank bi bilo treba opredeliti tako, da za zelo majhne finančne nasprotne stranke, za katere centralni kliring ni ekonomsko izvedljiv zaradi majhnega obsega njihovih dejavnosti, ne velja obveznost kliringa. To bo zmanjšalo obremenitev tistih majhnih finančnih nasprotnih strank, ki se ukvarjajo z majhnim obsegom izvedenih finančnih instrumentov, medtem ko bo za ostale majhne finančne nasprotne stranke (ki spadajo v „tretjo kategorijo“ v skladu z opredelitvijo v relevantnih regulativnih tehničnih standardih) po koncu obdobja postopnega uvajanja, določenega v regulativnih tehničnih standardih, še vedno veljala obveznost kliringa, kar bo ohranilo spodbude CNS, klirinškim članom in njihovim strankam za razvoj rešitev za vključitev te vrste majhnih finančnih nasprotnih strank.

·Obveznost sporočanja preteklih podatkov („backloading“) bi bilo treba odpraviti. To bo znatno zmanjšalo stroške in obremenitve za nasprotne stranke in odpravilo potencialno nepremostljive ovire za sporočanje podatkov, ki morda preprosto ne morejo biti na voljo, ne da bi pri tem ogrozili bonitetne potrebe. V primerjavi s sedanjim stanjem in trenutno veljavnimi pravili bo to imelo za posledico le majhno izgubo podatkov.

·Posli znotraj skupine, ki vključujejo katero koli nefinančno nasprotno stranko, bi morali biti izvzeti iz obveznosti poročanja. Glede na naravo in omejeni obseg takih poslov je prednost take ureditve znatno zmanjšanje stroškov in bremena poročanja za tiste nasprotne stranke, na katere ima ta zahteva najbolj nesorazmeren vpliv, hkrati pa ima za posledico le majhno izgubo podatkov, ki ne bo bistveno vplivala na sposobnost javnih organov za spremljanje sistemskega tveganja za trge z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

·Za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, bi bilo treba uvesti enostransko poročanje s strani centralnih nasprotnih strank. Prednost take ureditve je, da bo poročanje o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, močno poenostavljeno brez škodljivega vpliva na preglednost trga izvedenih finančnih instrumentov. CNS bodo sicer nosile nekoliko večje breme, vendar so dobro opremljene za to nalogo, skupno breme poročanja pa se bo zmanjšalo, saj bo zahteva po poročanju v zvezi s posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, za vse druge nasprotne stranke odpravljena.

·Za posle, ki niso posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi, bi odgovornost, vključno s pravno odgovornostjo, za poročanje o poslih med majhno nefinančno nasprotno stranko (za katero ne velja obveznost kliringa) in finančno nasprotno stranko morala nositi finančna nasprotna stranka v poslu. To bo znatno zmanjšalo breme poročanja za majhne nefinančne nasprotne stranke, ki nosijo največje breme, ne da bi to povzročilo kakršno koli izgubo podatkov. To bo v uredbo EMIR uvedlo pravila o poročanju, ki so zelo podobna tistim v Uredbi (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta o poslih financiranja z vrednostnimi papirji.

·Treba bi bilo nadalje uskladiti pravila o poročanju in postopke za poročanje, od repozitorijev sklenjenih poslov pa bi se moralo zahtevati, da zagotavljajo kakovost podatkov. To bo pomagalo povečati preglednost trgov izvedenih finančnih instrumentov OTC, olajšati delo zadevnih organov v zvezi s spremljanjem sistemskega tveganja in ohraniti usklajenost z mednarodnimi standardi na tem področju, kolikor je to mogoče. Na srednji in dolgi rok bo tak pristop tudi povečal sorazmernost pravil o poročanju ter zmanjšal stroške in obremenitve.

·Zgornjo mejo osnovnih zneskov glob za kršitve zahtev iz uredbe EMIR s strani repozitorijev sklenjenih poslov bi bilo treba povečati. Prednost te možnosti sta večja učinkovitost in odvračilen učinek glob, ki ga regulatorji štejejo za nujnega, da se spodbudi visoka kakovost podatkov, hkrati pa zagotovi sorazmernost pravil.

·Treba bi bilo pojasniti medsebojno delovanje orodij iz uredbe EMIR za upravljanje neizpolnjenih obveznosti in nacionalne zakonodaje o insolventnosti, da se zagotovi izvzetje sredstev strank iz insolvenčnih postopkov.

·V uredbo EMIR bi bilo treba uvesti načelo, da se klirinške storitve opravljajo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi tržnimi pogoji (načelo „Fair, Reasonable And Non-Discriminatory, FRAND“). Ti ukrepi odpravljajo različne ovire pri dostopu do kliringa; morebitno dodatno regulativno breme upravičuje javni interes po delujočem centralnem kliringu in spoštovanju obveznosti kliringa.

V oceni učinka so bili proučeni tudi skupni stroški in koristi prednostnih možnosti, da se zmanjšajo stroški za zagotavljanje skladnosti in obremenitve za udeležence na trgu, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost.

Čeprav uredba EMIR sledi splošnemu cilju zmanjševanja sistemskega tveganja s povečevanjem varnosti in učinkovitosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC, je namen te pobude doseči večjo uspešnost in učinkovitost uporabe uredbe EMIR ter s pomočjo boljše kalibracije nekaterih zahtev zmanjšati obremenitve v zvezi z izpolnjevanjem predpisov in doseganjem skladnosti, kadar stroški za zagotavljanje skladnosti presežejo bonitetne koristi, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost. To je v skladu z agendo Komisije za boljše pravno urejanje.

Za izračun natančnega zneska znižanja stroškov obstajajo sicer številne omejitve, vendar se v oceni učinka ocenjuje, da bi skupni učinek vseh prednostnih možnosti, izračunan izključno za namene ocene učinka, lahko prinesel zmanjšanje stroškov v višini od 2,3 milijarde EUR do 6,9 milijarde EUR pri fiksnih (enkratnih) stroških in od 1,1 milijarde EUR do 2,66 milijarde EUR pri operativnih stroških. Priloga 8 k oceni učinka vsebuje podroben opis temeljnih predpostavk, ki so privedle do navedenih ocen, in omejitev, ki vplivajo na njihovo zanesljivost. Ključni izzivi pri količinskem opredeljevanju zmanjšanja stroškov so bili v glavnem povezani z dejstvom, da se je večina zahtev iz uredbe EMIR začela uporabljati šele nedavno (npr. obveznosti kliringa in zahteve po kritju) ter da se nekatere še niso začele uporabljati (npr. obveznost kliringa za finančne nasprotne stranke iz tretje kategorije). Ocenjeno zmanjšanje stroškov zato temelji na omejenem obsegu javno dostopnih podatkov in posameznih tržnih podatkov, ki morda ne zajemajo natančno raznolikosti in specifičnosti zadevnih nasprotnih strank. To pomeni tudi, da ocenjena zmanjšanja stroškov veljajo samo v tem trenutku. Nazadnje, glede na to, da so bili izračuni osredotočeni na znižanje stroškov, nekateri minimalni stroški prilagajanja niso bili količinsko opredeljeni, so pa bili podrobno kvalitativno opisani v Prilogi 7 k oceni učinka.

Podjetja, MSP in mikropodjetja bodo imela na splošno koristi zlasti zaradi (i) zmanjšanja regulativnih zahtev v primerih, ko se zdi, da nesorazmerni stroški za zagotavljanje skladnosti presegajo bonitetne koristi, in (ii) izboljšanja dostopa do kliringa. Poenostavitev zahtev glede poročanja bo koristila vsem nasprotnim stranem, vključno s SMP. Poleg tega bodo imele majhne nefinančne nasprotne stranke koristi od tega, da bodo o poslih poročale finančne nasprotne stranke v poslu. Nazadnje, uvedba novih načel FRAND bo mnogim nasprotnim strankam olajšala dostop do kliringa.

Oddelek 6 ocene učinka vsebuje razčlenitev razdelitve zmanjšanja stroškov / minimalnih stroškov prilagajanja, ki zajema vse nasprotne stranke.

Prvič, kar zadeva obseg zahtev glede kliringa, bo večja sorazmernost pri uporabi pravil kliringa koristila nefinančnim nasprotnim strankam, saj bodo predvideni ukrepi zagotovili bolj uravnotežene konkurenčne pogoje za kvalifikacijo nefinančnih nasprotnih strank, za katere veljajo zahteve za kliring in kritje, in jih zaščitila pred dodatnimi fiksnimi stroški v višini od 9,6 milijona EUR do 26,7 milijona EUR. Nova opredelitev majhne finančne nasprotne stranke, za katero velja obveznost kliringa, bo tistim (zelo) majhnim finančnim nasprotnim strankam, za katere centralni kliring ni ekonomsko izvedljiv, omogočila, da se bodo izognile stroškom, ki so ocenjeni na od 509,7 milijona EUR do 1,4 milijarde EUR. Pokojninskim shemam in posredno imetnikom polic bo v korist novo prehodno izvzetje iz obveznosti kliringa, ker do zdaj ni bila najdena nobena izvedljiva tehnična rešitev za kliring. Operativni stroški, ki se jim bodo izognili, po ocenah znašajo od 780 milijonov EUR do 1,56 milijarde EUR. Poleg tega bodo imele po spremembah obsega zahtev glede poročanja po pričakovanjih vse nasprotne stranke poročevalke korist od zmanjšanja nekaterih zahtev glede poročanja, kot je na primer odprava zahteve po naknadnem poročanju („backloading“) in poročanju o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi. Zmanjšanje stroškov za zagotavljanje skladnosti z uredbo EMIR za „realno gospodarstvo“ bo po pričakovanjih prineslo zlasti izvzetje poslov znotraj skupine, pri katerih je ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka, iz obveznosti poročanja in izvzetje iz obveznosti poročanja za majhne nefinančne nasprotne stranke kar zadeva posle med njimi in finančnimi nasprotnimi strankami. Približne ocene za skupno zmanjšanje stroškov za zagotavljanje skladnosti z uredbo EMIR za podjetja se gibljejo v razponu od 350 milijonov EUR do 1,1 milijarde EUR za operativne stroške in od 1,8 milijarde EUR do 5,3 milijarde EUR za fiksne stroške.

Drugič, večja preglednost pozicij in izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih OTC bo organom omogočila opredelitev morebitnih težav v zgodnejši fazi in pravočasno ukrepanje za obvladovanje morebitnih tveganj, kar bo pripomoglo k odpornosti finančnih trgov ob minimalnih stroških prilagajanja za nasprotne stranke in repozitorije sklenjenih poslov.

Tretjič, izboljšan dostop do kliringa bo dodatnim udeležencem na trgu, zlasti v „realnem gospodarstvu“, omogočil upravljanje tveganj in varovanje pred njimi, z zmanjšanjem verjetnosti nenadnih pretresov in motenj poslovanja pa bo prispeval k stabilnejšemu poslovnemu razvoju in varnosti zaposlitve njihovih delavcev. Zlasti naj bi bila podjetja, za katera bo zaradi njihovega profila sistemskega tveganja še naprej veljala obveznosti kliringa, deležna znižanja fiksnih stroškov v višini od 24,8 milijona EUR do 69,5 milijona EUR. Prav tako naj bi ocenjene koristi za sistemske majhne finančne družbe iz naslova boljšega dostopa do kliringa znašale od 32,6 milijona EUR do 91,3 milijona EUR, če velja obveznost kliringa. Ta ocenjena znižanja stroškov bodo zato sprostila nadaljnje priložnosti za naložbe, kar bo koristilo ciljem unije kapitalskih trgov in agende Komisije za rast in zaposlovanje.

Na splošno ne bi smeli nastati znatni relevantni socialni in gospodarski stroški. Predvidena poenostavitev in večja sorazmernost pravil za poročanje bosta omogočili dosego ciljev uredbe EMIR, hkrati pa znatno zmanjšali splošno upravno breme, ki ga nosijo nasprotne stranke, za katere veljajo zahteve glede poročanja iz uredbe EMIR. Kar zadeva spremembo odgovornosti glede obveznosti poročanja, so subjekti, ki bi morali v prihodnje prevzeti obveznost poročanja, bolje opremljeni za to nalogo, relevantni skupni stroški pa bi se morali zaradi ekonomije obsega zmanjšati. Zlasti bodo imele CNS minimalne stroške prilagajanja v zvezi s potrebo po uvedbi poročanja o poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi. Vendar pa bi bila dodatna obremenitev CNS omejena, saj CNS že imajo znatno količino podatkov o teh poslih in morajo v skladu z uredbo EMIR že zdaj poročati o vseh poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom. Dodatni ukrepi za uskladitev izračuna praga kliringa in nadaljnjo uskladitev pravil in postopkov za poročanje bi lahko povzročili kvečjemu nekaj omejenih upravnih stroškov prilagajanja v začetnih fazah izvajanja, in sicer zlasti za repozitorije sklenjenih poslov, vendar bi morali srednje- in dolgoročno privesti do večje učinkovitosti in zmanjšanja skupnega bremena. Kar zadeva repozitorije sklenjenih poslov, ukrep politike iz uredbe EMIR, obravnavan v tej oceni učinka, ne bi povzročil znatnih dodatnih obremenitev, saj bi ustrezne postopke za izpolnjevanje zahtev v skladu z uredbo o poslih financiranja z vrednostnimi papirji morali izvajati v vsakem primeru. Zahteva, da se klirinške storitve opravljajo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi tržnimi pogoji, ki bo koristila mnogim nasprotnim strankam, naj bi po pričakovanjih prav tako povzročila le omejene dodatne upravne stroške za klirinške člane.

3.4.Temeljne pravice

Predlog verjetno ne bo neposredno vplival na pravice, kot so navedene v glavnih konvencijah ZN o človekovih pravicah, Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je sestavni del Pogodb EU, ter Evropski konvenciji o človekovih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne bo vplival na proračun Unije.

Za sedanji predlog bi ESMA moral posodobiti ali pripraviti pet tehničnih standardov. Tehnični standardi bi morali biti pripravljeni v 9 mesecih po začetku veljavnosti Uredbe. Za predlagane naloge organa ESMA ne bodo potrebna dodatna delovna mesta in se lahko izvedejo z obstoječimi sredstvi.

5.DRUGI ELEMENTI

5.1.Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Predlog vključuje določbo, v skladu s katero bi bilo treba opraviti oceno celotne uredbe EMIR, in sicer s posebnim poudarkom na njeni uspešnosti in učinkovitosti pri doseganju njenih prvotnih ciljev, pri čemer bi ESMA poročal o nekaterih posebnih elementih:

·ali so bile razvite izvedljive rešitve za olajšanje udeležbe pokojninskih shem v centralnem kliringu in o njihovem vplivu na stopnjo centralnega kliringa s strani pokojninskih shem;

·o učinku predlaganih rešitev na stopnjo kliringa s strani nefinančnih nasprotnih strank, kot tudi o pregledu razporeditve kliringa znotraj razreda nefinančnih nasprotnih strank, zlasti kar zadeva ustreznost praga(-ov) kliringa;

·o učinku predlaganih rešitev na stopnjo kliringa s strani majhnih finančnih družb, kot tudi o pregledu razporeditve kliringa znotraj razreda majhnih finančnih družb kot nasprotnih strank, zlasti kar zadeva ustreznost praga(-ov) kliringa;

·o kakovosti podatkov o poslih, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov, dostopnosti teh podatkov in kakovosti informacij, prejetih od repozitorijev sklenjenih poslov;

·o dostopnosti kliringa za vse nasprotne stranke.

Načeloma bi bilo treba to ocenjevanje izvesti najpozneje 3 leta po začetku uporabe sprememb, ki jih prinaša ta predlog. V nekaterih primerih, zlasti glede pokojninskih shem, je pomembno stalno spremljati napredek pri razpoložljivosti rešitev za ustrezen kliring.

5.2.Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Spremembe glede obveznosti kliringa (členi 2, 4, novi 4a, novi 6b, 10, 85 in 89 uredbe EMIR)

Finančne nasprotne stranke

Točka (a) člena 1(2) tega predloga spreminja točko (a) člena 4(1) uredbe EMIR tako, da so pogoji, pod katerimi za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC velja obveznost kliringa, kadar je nasprotna stranka finančna nasprotna stranka, določeni v drugem pododstavku novega člena 4a(1). Ta novi člen se vstavi s členom 1(3) tega predloga. Drugi pododstavek novega člena 4a(1) določa prage kliringa za pogodbe, ki jih sklenejo finančne nasprotne stranke, s sklicevanjem na prage kliringa, določene v skladu s točko (b) člena 10(4), tako da so ti pragi kliringa enaki kot pragi kliringa za nefinančne nasprotne stranke. Točka (b) drugega pododstavka novega člena 4a(1) določa, da preseganje ene od vrednosti, določenih za nek razred izvedenih finančnih instrumentov OTC, sproži veljavnost obveznosti kliringa za vse kategorije sredstev. Poleg tega je v novem členu 4a(1) razložen način izračuna pragov kliringa. Za finančno nasprotno stranko začne veljati obveznost kliringa, če njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za mesece marec, april in maj presega pragove kliringa. To ustreza izračunu pragov kliringa s strani nefinančnih nasprotnih strank.

Nazadnje, da se zagotovi, da opredelitev zajema vse subjekte, ki so zaradi narave svojih dejavnosti finančne nasprotne stranke, člen 1(1) v opredelitev finančne nasprotne stranke iz člena 2 uredbe EMIR vključi alternativne investicijske sklade, registrirane v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se v skladu z uredbo EMIR trenutno štejejo za nefinančne nasprotne stranke, centralne depotne družbe in subjekte s posebnim namenom pri listinjenju. Ti subjekti se bodo v skladu z uredbo EMIR tako obravnavali kot finančne nasprotne stranke.

Nefinančne nasprotne stranke

Člen 1(8) spreminja odstavka 1 in 2 člena 10 uredbe EMIR. Spremenjeni odstavek 1 spreminja način izračuna pragov kliringa. Za nefinančno nasprotno stranko začne veljati obveznost kliringa, če prag kliringa presega njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za mesece marec, april in maj in ne več, če prag kliringa presega drseče povprečje pozicije v obdobju 30 delovnih dni, kot določajo trenutna pravila uredbe EMIR. Sklicevanje na odstavek 3 pomeni, da se ohrani sedanja izjema od varovanja pred tveganjem, tako da se pri izračunu pragov upošteva le tiste pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, za katere ni mogoče objektivno izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo zakladniškega financiranja.

Točka (b) drugega pododstavka odstavka 1 določa, da obveznost kliringa velja le za kategorijo ali kategorije sredstev, za katere je bil presežen prag kliringa in za katere obstaja obveznost kliringa.

Pokojninske sheme

Člen 1(20) nadomešča prvi pododstavek odstavka 1 člena 89 uredbe EMIR, da se ob odsotnosti izvedljive tehnične rešitve za prenos zavarovanja z nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja s strani pokojninskih shem začasno izvzetje iz obveznosti kliringa za pokojninske sheme podaljša za tri leta. Točka (b) člena 1(19) nadomešča odstavek 2 člena 85 uredbe EMIR in v točkah (a), (b), (c), (d), (e) in (f) določa merila, ki jih Komisija oceni in obravnava v poročilu o napredku v smeri izvedljivih tehničnih rešitev, h kateremu prispevajo tudi ESMA, EIOPA, EBA in ESRB. Razvoj takih rešitev je do zdaj preprečilo več dejavnikov, vendar Komisija meni, da je izvedljive tehnične rešitve mogoče razviti v treh letih po sprejetju tega predloga in pričakuje, da bodo udeleženci na trgu ravnali v skladu z navedeno časovnico. To podpirajo tudi pričakovanja, da bodo v navedenem obdobju obravnavani nekateri regulativni odvračilni dejavniki za širše zagotavljanje klirinških storitev (na primer uvedba kapitalskih zahtev na podlagi količnika finančnega vzvoda). Komisija je le v malo verjetnem primeru pomembnih nepredvidenih sprememb pooblaščena, da z delegiranim aktom enkrat za dve leti podaljša odstopanje, če to opravičujejo skrbno proučene okoliščine.

Odprava zahteve po poročanju za nazaj

Točka (b) člena 1(2) odpravlja zahtevo iz točke (ii) točke (b) člena 4(1) uredbe EMIR po kliringu pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih ali prenovljenih na datum obvestila pristojnega organa organu ESMA o dovoljenju CNS, da izvaja kliring nekega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, ali po tem datumu, vendar pred datumom, na katerega začne učinkovati obveznost kliringa, če preostala zapadlost pogodb presega minimalno preostalo zapadlost, določeno v delegirani uredbi Komisije o obveznosti kliringa v skladu s členom 5(2)(c).

Uvedba mirovanja obveznosti kliringa

Člen 1(6) v uredbo EMIR vstavlja nov člen 6b, ki daje Komisiji možnost, da zaradi posebnih razlogov začasno uvede mirovanje katere koli obveznosti kliringa na podlagi zahteve ESMA ter določa postopek za uvedbo mirovanja. Kot je poudaril tudi organ ESMA, je ta pristojnost je potrebna, ker v nekaterih posebnih okoliščinah nadaljnja uporaba obveznosti kliringa ni mogoča (če na primer CNS, ki opravlja(jo) kliring največjega deleža določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, zapusti trg) ali bi lahko negativno vplivala na finančno stabilnost (če bi na primer obveznost kliringa ovirala dvostransko varovanje za nasprotne stranke brez dostopa do trga s centralnim kliringom). Take spremembe lahko nastopijo nepričakovano in sedanji postopek za odpravo obveznosti kliringa, ki bi zahteval spremembo regulativnega tehničnega standarda, je lahko prepočasen za odziv na spremenjene tržne razmere ali vprašanja glede finančne stabilnosti. Za novo pristojnost veljajo natančno opredeljeni pogoji in mirovanje bi bilo časovno omejeno. Postopek za trajno odpravo obveznosti kliringa ostaja nespremenjen in bo zanj vedno potrebna sprememba regulativnega tehničnega standarda.

Spremembe z namenom spodbuditi kliring in povečati dostop do njega (člena 4 in 39 uredbe EMIR)

Točka (c) člena 1(2) uvaja nov odstavek 3a v člen 4(3) uredbe EMIR, v skladu s katerim klirinški člani in njihove stranke, ki opravljajo klirinške storitve za druge nasprotne stranke ali svojim strankam ponujajo možnost za opravljanje takih storitev za druge nasprotne stranke, to počnejo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi tržnimi pogoji. Komisija je pooblaščena, da z delegiranimi akti opredeli, kaj so pošteni, razumni in nediskriminatorni pogoji.

Člen 1(11) vstavlja nov odstavek v člen 39 uredbe EMIR, da se pojasni, da sredstva, ki krijejo pozicije in so evidentirana na računu, niso del stečajne mase CNS ali klirinškega člana, ki vodi ločene evidence in račune. Ta določba tistim, ki opravljajo klirinške storitve ali ponujajo svojim strankam možnost za opravljanje takih storitev, daje gotovost, da lahko izpolnijo svoje obveze v zvezi s postopki upravljanja neizpolnjenih obveznosti iz uredbe EMIR. To jih spodbuja, da zagotavljajo storitev dostopa do centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Določbe strankam in posrednim strankam prav tako dajejo gotovost, da so v primeru neizpolnitve obveznosti klirinškega člana ali stranke, ki opravlja klirinške storitve, njihova sredstva zaščitena in jih je zato mogoče prenesti na druge klirinške člane ali stranke, ki opravljajo posredne klirinške storitve. To daje dodatno spodbudo za centralni kliring.

Spremembe zahtev glede preglednosti CNS (člen 38 uredbe EMIR)

Člen 1(10) dodaja odstavka 6 in 7 v člen 38 uredbe EMIR, tako da se od CNS zahteva, da svojim klirinškim članom zagotovijo orodja za simulacijo njihovih zahtevanih začetnih kritij (odstavek 6) in podroben pregled značilnosti modelov začetnega kritja, ki jih uporabljajo (odstavek 7).

Spremembe tehnik zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek CNS (člen 11 uredbe EMIR)

Da se preprečijo nedoslednosti pri uporabi tehnik za zmanjševanje tveganja v Uniji, člen 1(9) pooblašča evropske nadzorne organe, da pripravijo osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli postopek za predhodno nadzorniško odobritev postopkov upravljanja tveganja, ki zahtevajo pravočasno, natančno in primerno ločeno izmenjavo zavarovanja s premoženjem, ter bistvenih sprememb postopkov obvladovanja tveganja.

Spremembe obveznosti poročanja (člen 9 uredbe EMIR)

Točka (a) člena 1(7) odpravlja zahtevo iz člena 9(1) uredbe EMIR po poročanju o preteklih poslih, tj. poslih, ki niso bili v veljavi na datum začetka obveznosti poročanja 12. februarja 2014. Poleg tega uvaja določbo v člen 9(1) uredbe EMIR, da so iz obveznosti poročanja izvzeti posli znotraj skupine, pri katerih je ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka.

Točka (b) člena 1(7) vstavlja nov odstavek 1a v člen 9. Ta novi odstavek 1a določa pravila o obveznosti poročanja v nekaterih posebnih primerih glede tega, kdo je pristojen za poročanje, vključno z morebitno odgovornostjo, ki izhaja iz njega:

·CNS so odgovorne in pravno odgovarjajo za poročanje o poslih, ki niso posli z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC (posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na borzi), v imenu obeh nasprotnih strank;

·finančne nasprotne stranke so odgovorne in pravno odgovarjajo za poročanje o poslih med finančno nasprotno stranko in nefinančno nasprotno stranko, za katero ne velja obveznost poročanja, v imenu obeh nasprotnih strank v poslu;

·družba za upravljanje, ki upravlja KNPVP, ki je nasprotna stranka v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih OTC, je odgovorna in pravno odgovarja za poročanje v imenu tega KNVP;

·upravitelj je odgovoren in pravno odgovarja za poročanje v imenu alternativnega investicijskega sklada, ki je nasprotna stranka v pogodbi o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

Nasprotne stranke in CNS morajo v vsakem primeru zagotoviti, da pri poročanju o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih ni podvajanja. Poleg tega lahko obveznost poročanja prenesejo na tretjo osebo.

Točka (c) člena 1(7) razširja mandat ESMA za razvoj tehničnih standardov, da se omogoči nadaljnje usklajevanje pravil zahtev glede poročanja, zlasti podatkovnih standardov, metod in ureditve poročanja.

Spremembe za zagotovitev kakovosti podatkov (člena 78 in 81 uredbe EMIR)

Člen 1(16) k splošnim zahtevam za repozitorije sklenjenih poslov v členu 78 uredbe EMIR dodaja zahteve, da morajo imeti vzpostavljene ustrezne postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov; ustrezne postopke za zagotovitev kakovosti sporočenih podatkov ter da morajo vzpostaviti ustrezne politike za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, če jih zahtevajo podjetja, za katera velja obveznost poročanja iz člena 9 ali če je to potrebno iz drugih razlogov. Poleg tega je ESMA pooblaščen, da razvije postopke, ki jih repozitoriji sklenjenih poslov uporabljajo za preverjanje popolnosti in točnosti sporočenih podatkov ter za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov.

Točka (b) člena 1(17) dodaja nov odstavek 3a k členu 81 uredbe EMIR, ki od repozitorijev sklenjenih poslov zahteva, da nasprotnim strankam zagotovijo dostop do vseh podatkov, sporočenih v njihovem imenu, da se omogoči preverjanje njihove točnosti.

Spremembe glede registracije repozitorijev sklenjenih poslov (člena 56 in 72 uredbe EMIR)

Točka (a) člena 1(12) spreminja člen 56 uredbe EMIR tako, da uvaja možnost predložitve poenostavljene vloge za razširitev obsega registracije za repozitorije sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z uredbo o poslih financiranja z vrednostnimi papirji. Točki (b) in (c) člena 1(12) dajeta organu ESMA pooblastilo za pripravo tehničnih standardov za poenostavljeno vlogo za razširitev obsega registracije, da se prepreči podvajanje postopkov. Člen 1(14) uvaja posledično spremembo v člen 72(1) o pristojbinah, ko je repozitorij sklenjenih poslov že registriran v skladu z uredbo o poslih financiranja z vrednostnimi papirji.

Spremembe glede nadzora repozitorijev sklenjenih poslov (člen 65 uredbe EMIR in Priloga I)

Globe, ki jih ESMA lahko izreče repozitorijem sklenjenih poslov, ki jih neposredno nadzoruje, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da se zagotovi učinkovitost nadzornih pooblastil ESMA. Člen 1(13) zato spreminja člen 65(2) uredbe EMIR s povišanjem zgornje meje osnovnega zneska globe, ki jo ESMA lahko naloži repozitorijem sklenjenih poslov, in sicer na 100 000 EUR oziroma 200 000 EUR, odvisno od kršitve. Poleg tega sprememba uvaja manjkajoče osnovne zneske glob za kršitve, povezane z ovirami za nadzorne dejavnosti, iz oddelka IV Priloge I. Za te kršitve se predlaga znesek globe najmanj 5 000 EUR in največ 10 000 EUR.

Člen 1(21) spreminja Prilogo I k Uredbi tako, da na seznam kršitev iz priloge dodaja kršitve, ki ustrezajo novim splošnim zahtevam za repozitorije sklenjenih poslov, zapisanim v novem odstavku 9 člena 78 uredbe EMIR, in kršitev iz člena 55(4), ko repozitorij sklenjenih poslov ESMA ne obvesti pravočasno o bistvenih spremembah pogojev za svojo prvotno registracijo.

Spremembe zahtev glede razpoložljivosti podatkov v repozitorijih sklenjenih poslov (člena 76a in 81 uredbe EMIR)

Člen 1(15) v uredbo EMIR vstavlja nov člen 76a. Organom v tretjih državah, ki imajo repozitorije sklenjenih poslov, se omogoči neposreden dostop do podatkov, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji, če je Komisija sprejela izvedbeni akt, s katerim je razglasila, da (a) imajo repozitoriji sklenjenih poslov s sedežem v tretji državi ustrezno dovoljenje; (b) učinkovit nadzor in izvrševanje obveznosti repozitorijev sklenjenih poslov poteka redno; (c) obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti – vključno z varovanjem poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi stranmi –, ki so najmanj enakovredna tistim iz te uredbe, in da za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da ustreznim organom Unije omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov. Člen 1(17) uvaja spremembo člena 81 uredbe EMIR v zvezi s seznamom subjektov, katerim morajo repozitoriji sklenjenih poslov zagotoviti informacije, da jim omogočijo izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog. Te spremembe so potrebne za odziv na priporočilo iz tematskega medsebojnega pregleda Odbora za finančno stabilnost glede poročanja o trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC iz novembra 2015, da bi morale imeti najpozneje do junija 2018 vse jurisdikcije vzpostavljen pravni okvir, ki bi tako domačim kot tujim organom omogočil dostop do podatkov, shranjenih v domačih repozitorijih sklenjenih poslov. Hkrati je v očitnem interesu javnih organov Unije, da imajo dostop do podatkov, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v tretjih državah, da bi na ta način imeli celosten pregled svetovnih trgov izvedenih finančnih instrumentov. Sprememba je ciljno naravnana in omejena na medsebojen vzajemni dostop do podatkov za javne organe.

Točka (b) člena 1(17) uvaja novo zahtevo za repozitorije sklenjenih poslov, da nasprotnim strankam in CNS, ki so svoje obveznosti poročanja prenesle na tretjo osebo, omogočijo dostop do podatkov, sporočenih v njihovem imenu.

Točka (c) člena 1(17) razširja pooblastila organa ESMA iz člena 81(5) uredbe EMIR, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo in uskladijo pogoji, ureditve in dokumentacija, na podlagi katerih repozitoriji sklenjenih poslov omogočijo neposreden in takojšen dostop subjektom iz člena 81(3).

Klavzula o oceni (člen 85 uredbe EMIR)

Člen 1(19) uvaja mandat Komisije, da oceni uredbo EMIR in pripravi splošno poročilo, ki se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.

2017/0090 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012, kar zadeva obveznost kliringa, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa, zahteve glede poročanja, tehnike zmanjševanja tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez kliringa prek centralne nasprotne stranke, registracijo in nadzor repozitorijev sklenjenih poslov in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 18 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 19 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom 20 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 21 je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije 27. julija 2012 in je začeti veljati 16. avgusta 2012. Zahteve, ki jih vsebuje, in sicer centralni kliring standardiziranih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC; zahteve po kritju; zahteve za zmanjševanje operativnega tveganja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC brez opravljenega centralnega kliringa; obveznost poročanja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih; zahteve za centralne nasprotne stranke (CNS) in zahteve za repozitorije sklenjenih poslov prispevajo k zmanjšanju sistemskega tveganja s povečanjem preglednosti trga izvedenih finančnih instrumentov OTC ter zmanjšanjem kreditnega tveganja nasprotne stranke in operativnega tveganja, povezanega z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC.

(2)Poenostavitev nekaterih področij, ki jih zajema Uredba (EU) št. 648/2012, in bolj sorazmeren pristop do teh območij je v skladu s programom Komisije glede ustreznosti in uspešnosti predpisov (program REFIT), v katerem je poudarjena potreba po zmanjševanju stroškov in poenostavitvi, tako da politike Unije dosežejo svoje cilje na najučinkovitejši način, in ki je zlasti usmerjen v zmanjšanje regulativnih in upravnih bremen.

(3)Učinkoviti in odporni potrgovalni sistemi in trgi zavarovanj so bistvi elementi za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov in krepijo prizadevanja za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije.

(4)Komisija je v letih 2015 in 2016 izvedla dve javni posvetovanji o uporabi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija je prispevke o uporabi te uredbe prejela tudi od Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Na teh javnih posvetovanjih se je izkazalo, da so zainteresirane strani podpirale cilje Uredbe (EU) št. 648/2012 in da je ni potrebno korenito spremeniti. Komisija je 23. novembra 2016 sprejela poročilo o pregledu v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) št. 648/2012. Čeprav se vse določbe Uredbe (EU) št. 648/2012 še ne uporabljajo v celoti in zato celovita ocena te uredbe še ni mogoča, so bila v poročilu opredeljena področja, na katerih je potrebno ciljno usmerjeno ukrepanje, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev Uredbe (EU) št. 648/2012 na sorazmernejši, učinkovitejši in uspešnejši način.

(5)Uredba (EU) št. 648/2012 bi morala zajemati vse finančne nasprotne stranke, ki lahko pomenijo pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem. Opredelitev finančnih nasprotnih strank bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.

(6)Finančne nasprotne stranke, pri katerih je obseg dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC premajhen, da bi pomenil pomembno sistemsko tveganje za finančni sistem, in premajhen, da bi bil centralni kliring ekonomsko izvedljiv, bi morale biti izvzete iz obveznosti kliringa, še vedno pa bi zanje morala veljati zahteva za izmenjavo zavarovanja s premoženjem za zmanjševanje morebitnega sistemskega tveganja. Vendar pa bi preseganje praga kliringa s strani finančne nasprotne stranke za vsaj en razred izvedenih finančnih instrumentov OTC moralo sprožiti obveznost kliringa za vse razrede izvedenih finančnih instrumentov OTC, in sicer zaradi medsebojne povezanosti finančnih nasprotnih strank in morebitnega sistemskega tveganja za finančni sistem, ki lahko nastane, če za take pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih ni opravljen centralni kliring.

(7)Nefinančne nasprotne stranke so manj medsebojno povezane kot finančne nasprotne stranke. Poleg tega so pogosto dejavne le v enem razredu izvedenih finančnih instrumentov OTC. Njihova dejavnost v primerjavi z dejavnostjo finančnih nasprotnih strank zato pomeni manjše sistemsko tveganje za finančni sistem. Področje uporabe obveznosti kliringa za nefinančne nasprotne stranke bi bilo zato treba omejiti, tako da za te nefinančne nasprotne stranke obveznost kliringa velja le kar zadeva tisto kategorijo ali kategorije sredstev, ki presegajo prag kliringa, še vedno pa bi zanje morala veljati zahteva za izmenjavo zavarovanja s premoženjem, v primeru da se preseže kateri izmed pragov kliringa.

(8)Zahteva po kliringu nekaterih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, povzroča pravno negotovost in operativne težave, prinaša pa le majhne koristi. Ta zahteva zlasti povzroča dodatne stroške in napore za nasprotne stranke pri teh pogodbah in lahko tudi vpliva na nemoteno delovanje trga, ne da bi se zaradi tega bistveno izboljšala enotna in dosledna uporaba Uredbe (EU) št. 648/2012 ali enaki konkurenčni pogoji za udeležence na trgu. To zahtevo bi bilo zato treba odpraviti.

(9)Nasprotne stranke z omejenim obsegom dejavnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC imajo težave z dostopom do centralnega kliringa, bodisi kot stranka klirinškega člana ali prek posrednih ureditev kliringa. Zahteva, da klirinški člani podpirajo posredne klirinške storitve pod razumnimi tržnimi pogoji, torej ni učinkovita. Zato bi bilo treba izrecno zahtevati, da klirinški člani in stranke klirinških članov, ki opravljajo klirinške storitve neposredno za druge nasprotne stranke ali posredno, tako da omogočajo svojim strankam, da te storitve opravljajo za druge nasprotne stranke, to počnejo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi tržnimi pogoji.

(10)V nekaterih okoliščinah bi morala biti na voljo možnost uvedba mirovanja obveznosti kliringa. Prvič, taka uvedba mirovanja bi morala biti mogoča, kadar niso več izpolnjena merila, na podlagi katerih za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC velja obveznost kliringa. To bi zlasti lahko veljalo, kadar razred izvedenih finančnih instrumentov OTC postane neprimeren za obvezni centralni kliring ali če pride do pomembne spremembe katerega od teh meril za posamezen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC. Uvedbo mirovanja obveznosti kliringa bi bilo treba omogočiti tudi, če CNS ne zagotavlja več klirinške storitve za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke ter druge CNS ne morejo vskočiti dovolj hitro in prevzeti teh klirinških storitev. Nazadnje, uvedbo mirovanja obveznosti kliringa bi bilo treba omogočiti tudi, kadar se to šteje za potrebno za preprečitev resne grožnje za finančno stabilnost v Uniji.

(11)Poročanje o preteklih poslih se je izkazalo za težavno zaradi pomanjkanja nekaterih podrobnosti, o katerih pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 648/2012 ni bilo treba poročati, zdaj pa se to zahteva.. Posledica sta visoka stopnja neporočanja in slaba kakovost sporočenih podatkov, medtem ko je breme poročanja o teh poslih precejšno. Zato obstaja velika verjetnost, da ti pretekli podatki ne bodo uporabljeni. Poleg tega se bodo ob začetku veljavnosti roka za poročanje preteklih poslov številni izmed teh poslov že iztekli, skupaj z njimi pa tudi z njimi povezane izpostavljenosti in tveganja. Da se popravi to stanje, bi bilo zahteve po poročanju o preteklih poslih treba odpraviti.

(12)Posli znotraj skupine, ki vključujejo nefinančne nasprotne stranke, pomenijo le razmeroma majhen del vseh poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in se uporabljajo predvsem za notranje varovanje pred tveganji znotraj skupin. Ti posli zato ne prispevajo znatno k sistemskemu tveganju in medsebojni povezanosti, obveznost poročanja o njih pa povzroča znatne stroške in obremenitve za nefinančne nasprotne stranke. Posli znotraj skupine, pri katerih je vsaj ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka, bi zato morali biti izvzeti iz obveznosti poročanja.

(13)Zahteva po poročanju o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, nalaga znatno breme nasprotnim strankam, saj se vsak dan sklene veliko število takih pogodb. Poleg tega imajo CNS že zdaj veliko večino podrobnosti o teh pogodbah, saj Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 22 vključuje zahtevo, da mora za vsako pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, kliring opraviti CNS. Za zmanjšanje bremena poročanja o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na borzi, bi morala odgovornost za poročanje o njih, vključno z morebitno pravno odgovornostjo za poročanje, v imenu obeh nasprotnih strank nositi CNS, ki bi morala biti odgovorna tudi za zagotavljanje točnosti sporočenih podatkov.

(14)Da se zmanjša breme poročanja za majhne nefinančne nasprotne stranke, bi morala biti finančna nasprotna stranka odgovorna in nositi pravno odgovornost za poročanje tako v lastnem imenu kot v imenu nefinančne nasprotne stranke, za katero ne velja obveznost kliringa, v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene zadevna nefinančna nasprotna stranka, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti.

(15)Določiti bi bilo treba tudi odgovornost za poročanje o drugih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih. Zato bi bilo treba določiti, da je družba za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) odgovorna in nosi pravno odgovornost za poročanje v imenu tega KNPVP o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene zadevni KNPVP, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podatkov. Podobno bi moral biti upravitelj alternativnih investicijskih skladov odgovoren in nositi pravno odgovornost za poročanje v imenu tega alternativnega investicijskega sklada o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklene zadevni alternativni investicijski sklad, ter za zagotavljanje točnosti sporočenih podatkov.

(16)Za preprečitev neskladnosti v Uniji pri uporabi tehnik zmanjševanja tveganja bi morali nadzorniki odobriti postopke upravljanja tveganja, ki od nasprotnih strank zahtevajo pravočasno, natančno in primerno ločeno izmenjavo zavarovanja s premoženjem, in vse bistvene spremembe navedenih postopkov, preden se začnejo izvajati.

(17)Za povečanje preglednosti in predvidljivosti začetnih kritij in da se CNS omeji pri spreminjanju njihovih modelov začetnega kritja na način, ki bi se lahko zdel procikličen, bi morale CNS svojim klirinškim članom zagotoviti orodja za simulacijo njihovih zahtevanih začetnih kritij in podroben pregled modelov začetnega kritja, ki jih uporabljajo. To je v skladu z mednarodnimi standardi, ki sta jih objavila Odbor za plačila in tržno infrastrukturo in odbor Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, zlasti z okvirom za razkrivanjem, objavljenim decembra 2012 23 , in standardi za javna kvantitativna razkritja za centralne nasprotne stranke, objavljenimi leta 2015 24 , ki so pomembni za spodbujanje točnega razumevanja tveganj in stroškov, povezanih z morebitnim sodelovanjem klirinških članov v CNS, in povečanje preglednosti CNS za udeležence na trgu.

(18)Še vedno ostaja negotovo, v kolikšni meri so sredstva na zbirnih ali posameznih ločenih računih izvzeta iz insolvenčnih postopkov. Zato ni jasno, v katerih primerih lahko CNS z zadostno pravno gotovostjo prenesejo pozicije strank, kadar klirinški član ne izpolni svojih obveznosti, oziroma v katerih primerih lahko CNS z zadostno pravno gotovostjo prilive iz likvidacije izplačajo neposredno strankam. Za spodbujanje kliringa in izboljšanje dostopa do njega bi bilo treba pojasniti pravila v zvezi z izvzetjem teh sredstev in pozicij iz insolvenčnih postopkov.

(19)Globe, ki jih ESMA lahko naloži repozitorijem sklenjenih poslov, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, bi morale biti dovolj učinkovite, sorazmerne in odvračilne za zagotovitev učinkovitosti nadzornih pooblastil organa ESMA in za povečanje preglednosti pozicij in izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih OTC. Zneski glob, ki so bili prvotno določeni v Uredbi (EU) št. 648/2012, se niso izkazali za dovolj odvračilne glede na tekoči promet repozitorijev sklenjenih poslov, kar bi potencialno lahko omejilo učinkovitost nadzornih pooblastil organa ESMA v zvezi z repozitoriji sklenjenih poslov v skladu s to uredbo. Zgornjo mejo osnovnih zneskov glob bi bilo zato treba povečati.

(20)Organi tretje države bi morali imeti dostop do podatkov, ki se sporočajo repozitorijem sklenjenih poslov Unije, kadar zadevna tretja država izpolnjuje določene pogoje, ki zagotavljajo obdelavo teh podatkov, in kadar ta tretja država zagotavlja pravno zavezujočo in izvršljivo obveznost, da se organom Unije omogoča neposreden dostop do podatkov, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov v zadevni tretji državi.

(21)Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta 25 omogoča poenostavljen postopek registracije za repozitorije sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s posli financiranja z vrednostnimi papirji. Podoben poenostavljen postopek registracije bi bilo treba uvesti za registracijo repozitorijev sklenjenih poslov, ki so že registrirani v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365 in ki želijo svojo registracijo razširiti na storitve v zvezi s pogodbami o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

(22)Zaradi nezadostne kakovosti in preglednosti podatkov, ki jih zagotavljajo repozitoriji sklenjenih poslov, jih subjekti, ki imajo odobren dostop do teh podatkov, težko uporabljajo za spremljanje trgov izvedenih finančnih instrumentov, regulatorji in nadzorniki pa ne morejo pravočasno opredeliti tveganj za finančno stabilnost. Za izboljšanje kakovosti in preglednosti podatkov ter za uskladitev zahtev po poročanju iz Uredbe (EU) št. 648/2012 s tistimi iz Uredbe (EU) 2015/2365 in Uredbe (EU) št. 600/2014 je potrebna nadaljnja uskladitev pravil za poročanje in zahtev po poročanju, zlasti pa nadaljnja uskladitev podatkovnih standardov, metod in ureditev za poročanje ter postopkov, ki bi jih morali uporabljati repozitoriji sklenjenih poslov za potrjevanje popolnosti in točnosti sporočenih podatkov ter usklajevanje podatkov z drugimi repozitoriji sklenjenih poslov. Poleg tega bi morali repozitoriji sklenjenih poslov nasprotnim strankam na njihovo zahtevo omogočiti dostop do vseh podatkov, sporočenih v njihovem imenu, da se nasprotnim strankam omogoči preverjanje točnosti navedenih podatkov.

(23)Kar zadeva storitve, ki jih zagotavljajo repozitoriji sklenjenih poslov, je Uredba (EU) št. 648/2012 vzpostavila konkurenčno okolje. Nasprotne stranke bi zato morale imeti možnost, da izberejo repozitorij sklenjenih poslov, kateremu želijo poročati, in možnost zamenjati repozitorij sklenjenih poslov, če to želijo. Da se olajša ta prehod in zagotovi neprekinjena razpoložljivost podatkov brez podvajanja, bi morali repozitoriji sklenjenih poslov vzpostaviti ustrezne politike za zagotovitev urejenega prenosa teh podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov na zahtevo podjetja, za katero velja obveznost poročanja.

(24)Uredba (EU) št. 648/2012 določa, da obveznost kliringa ne bi smela veljati za pokojninske sheme, dokler CNS ne razvijejo ustrezne tehnične rešitve za prenos zavarovanja z nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja. Glede na to, da do zdaj še ni bila razvita izvedljiva rešitev, ki bi pokojninskim shemam omogočala centralni kliring, bi bilo treba to začasno odstopanje podaljšati za nadaljnja tri leta. Vendar pa bi centralni kliring moral ostati končni cilj glede na to, da sedanje spremembe v zakonodaji in na trgu udeležencem na trgu omogočajo razvoj ustreznih tehničnih rešitev v navedenem obdobju. Komisija bi morala ob pomoči organa ESMA, EBA, Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) in ESRB spremljati napredek CNS, klirinških članov in pokojninskih shem pri oblikovanju izvedljivih rešitev, ki bodo omogočale udeležbo pokojninskih shem v centralnem kliringu, in pripraviti poročilo o doseženem napredku. To poročilo bi moralo zajemati tudi rešitve in z njimi povezane stroške za pokojninske sheme ob upoštevanju sprememb v zakonodaji in na trgu, kot so na primer spremembe vrste finančne nasprotne stranke, za katero velja obveznost kliringa. Komisija bi, da se lahko odzove na razvoj dogodkov, ki niso bili predvideni ob sprejemanju te uredbe, morala biti pooblaščena za podaljšanje tega odstopanja za dodatni dve leti po skrbni ocenitvi potrebe po takšnem podaljšanju.

(25)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije kar zadeva določitev pogojev, pod katerimi se tržni pogoji v zvezi z zagotavljanjem storitev kliringa štejejo za poštene, razumne in nediskriminatorne, in podaljšanje obdobja, v katerem se za pokojninske sheme ne bi smela uporabljati obveznost kliringa.

(26)Komisiji bi bilo treba podeliti izvedbena pooblastila, da se zagotovi enotne pogoje za izvajanje te uredbe in zlasti v zvezi z dostopnostjo informacij v repozitorijih sklenjenih poslov Unije ustreznim organom tretjih držav. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 26 .

(27)Komisija bi morala za zagotovitev dosledne uskladitve pravil glede postopkov za zmanjševanje tveganj, registracije repozitorijev sklenjenih poslov in zahtev glede poročanja sprejeti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih pripravijo EBA, EIOPA in ESMA, v zvezi z nadzornimi postopki, da se zagotovi začetno in tekoče vrednotenje postopkov obvladovanja tveganja, za katere je potrebno pravočasno, natančno in primerno ločeno zavarovanje s premoženjem, podrobnostmi o poenostavljeni vlogi za razširitev obsega registracije repozitorija sklenjenih poslov, ki je že registriran v skladu z Uredbo (EU) 2015/2365, podrobnostmi postopkov, ki jih uporabljajo repozitoriji sklenjenih poslov za preverjanje izpolnjevanja zahtev glede poročanja s strani nasprotne stranke poročevalke ali subjekta, ki poroča, popolnosti in točnosti sporočenih informacij ter podrobnostmi o postopkov za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov. Komisija bi morala te osnutke regulativnih tehničnih standardov sprejeti z delegiranimi akti v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 27 , Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 28 in Uredbe (EU) št 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 29 .

(28)Komisija bi morala biti pooblaščena tudi za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, in sicer z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 Pogodbe o Evropski uniji in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi s podatkovnimi standardi za informacije, ki jih je treba sporočati za različne razrede izvedenih finančnih instrumentov, in v zvezi z načini in ureditvami poročanja.

(29)Glede na to, da ciljev te uredbe, tj. da se zagotovi sorazmernost pravil, ki povzročajo nepotrebno upravno breme in stroške za zagotavljanje skladnosti, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost, in poveča preglednost pozicij in izpostavljenosti v izvedenih finančnih instrumentih OTC, države članice ne morejo zadovoljivo doseči , temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(30)Uporabo nekaterih določb te uredbe bi bilo treba odložiti, da se vzpostavijo vsi bistveni izvedbeni ukrepi in se udeležencem na trgu omogoči sprejetje potrebnih ukrepov za namene skladnosti.

(31)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , ki je mnenje podal […].

(32)Uredbo (EU) št. 648/2012 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 648/2012 se spremeni:

(1)v členu 2 se točka 8 nadomesti z naslednjim:

„(8) ‚finančna nasprotna stranka‘ pomeni investicijska podjetja z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2014/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 31 , kreditne institucije z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, zavarovalnice ali pozavarovalnice z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta 32 , KNPVP z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Direktivo 2009/65/ES, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje v smislu člena 6(a) Direktive 2003/41/ES, alternativne investicijske sklade, kot so opredeljeni v členu 4(1)(a) Direktive 2011/61/EU, centralne depotne družbe z dovoljenjem, pridobljenim v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 33 , in subjekte s posebnim namenom pri listinjenju, kot so opredeljeni v točki (66) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 34 ;“;

(2)člen 4 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se točka (a) spremeni:

(i)točke (i) do (iv) se nadomestijo z naslednjim:

„(i)med dvema finančnima nasprotnima strankama, za kateri veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 4a(1);

(ii)med finančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 4a(1), in nefinančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1);

(iii)med dvema nefinančnima nasprotnima strankama, za kateri veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1);

(iv)med finančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 4a(1), ali nefinančno nasprotno stranko, za katero veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1)(b), in subjektom iz tretje države, za katerega bi veljala obveznost kliringa, če bi imel sedež v Uniji;“;

(b)v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) so sklenjene ali prenovljene na datum, od katerega začne učinkovati obveznost kliringa, ali po njem.“;

(c)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Klirinški člani in stranke, ki neposredno ali posredno zagotavljajo klirinške storitve, te storitve opravljajo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi tržnimi pogoji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 82 za določitev pogojev, pod katerimi se za tržne pogoje iz prvega pododstavka šteje, da so pošteni, razumni in nediskriminatorni.“;

(3)vstavi se naslednji člen 4a:

„Člen 4a

Finančne nasprotne stranke, za katere velja obveznost kliringa

1. Finančna nasprotna stranka, ki prevzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, vsako leto izračuna svojo skupno povprečno pozicijo ob koncu meseca za mesece marec, april in maj, in sicer v skladu z odstavkom 3.

Če rezultat tega izračuna presega pragove kliringa, določene v skladu s členom 10(4)(b):

(a) finančna nasprotna stranka o tem nemudoma obvesti ESMA in njegov ustrezni pristojni organ;

(b) za finančno nasprotno stranko velja obveznost kliringa iz člena 4 za prihodnje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC ne glede na kategorijo ali kategorije sredstev, za katere je bil prag kliringa presežen;

(c) finančna nasprotna stranka opravi kliring pogodb iz točke (b) v štirih mesecih od trenutka, ko zanjo začne veljati obveznost kliringa.

2. Za finančno nasprotno stranko, za katero v skladu z odstavkom 1 začne veljati obveznost kliringa in ki pozneje dokaže zadevnemu pristojnemu organu, da njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za mesece marec, april in maj v danem letu ne presega več praga kliringa iz odstavka 1, preneha veljati obveznost kliringa, določena v členu 4.

3. V izračun pozicij iz odstavka 1 finančna nasprotna stranka vključi vse pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo ta finančna nasprotna stranka ali drugi subjekti znotraj skupine, ki ji pripada ta finančna nasprotna stranka.“;

(4)v členu 5(2) se črta točka (c);

(5)v členu 6(2) se črta točka (e);

(6)vstavi se naslednji člen 6b:

„Člen 6b

Uvedba mirovanja obveznosti kliringa v primerih, ko ne gre za reševanje

1. Organ ESMA lahko v okoliščinah, ki niso navedene v členu 6a(1), zahteva, da Komisija uvede mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1) za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a) razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ni več primeren za centralni kliring na podlagi meril iz prvega pododstavka odstavka 4 in odstavka 5 člena 5;

(b) CNS bo verjetno prenehala opravljati kliring za ta določeni razred izvedenih finančnih instrumentov OTC in kliringa za ta določeni razred izvedenih finančnih instrumentov OTC brez prekinitve ne more opraviti nobena druga CNS;

(c) uvedba mirovanja obveznosti kliringa za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke je potrebna, da se prepreči ali odpravi resna grožnja za finančno stabilnost v Uniji, pri čemer je ta uvedba mirovanja sorazmerna s tem ciljem.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se ESMA pred vložitvijo zahtevka iz zadevne točke posvetuje z ESRB.

Kadar ESMA zahteva, da Komisija uvede mirovanje obveznosti kliringa iz člena 4(1), navede razloge in predloži dokaze, da je vsaj eden od pogojev iz prvega pododstavka izpolnjen.

2. Zahteva iz odstavka 1 se ne objavi.

3. Komisija v 48 urah od zahteve iz odstavka 1 in na podlagi razlogov in dokazov, ki jih predloži ESMA, bodisi uvede mirovanje obveznosti kliringa za določen razred izvedenih finančnih instrumentov OTC ali za določeno vrsto nasprotne stranke iz odstavka 1 bodisi zavrne zahtevano uvedbo mirovanja.

4. Odločitev Komisije, da uvede mirovanje obveznosti kliringa, se sporoči organu ESMA in objavi v Uradnem listu Evropske unije, na spletni strani Komisije in v javnem registru iz člena 6.

5. Uvedba mirovanja obveznosti kliringa v skladu s tem odstavkom velja za obdobje treh mesecev od datuma objave te uvedbe mirovanja v Uradnem listu Evropske unije.

6. Komisija lahko po posvetovanju z organom ESMA podaljša obdobje mirovanja iz odstavka 5 za dodatna trimesečna obdobja, pri čemer skupno obdobje mirovanja ne presega dvanajstih mesecev. Podaljšanje mirovanja se objavi v skladu s členom 4.

Za namene prvega pododstavka Komisija obvesti ESMA o svoji nameri, da podaljša mirovanje obveznosti kliringa. Organ ESMA izda mnenje o podaljšanju mirovanja v 48 urah po navedenem obvestilu.“;

(7)člen 9 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Nasprotne stranke in CNS zagotovijo poročanje v repozitorij sklenjenih poslov, registriran v skladu s členom 55 ali priznan v skladu s členom 77, o podrobnostih vseh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki so jih te stranke in CNS sklenile, ter o vseh spremembah ali prenehanju pogodb, in sicer v skladu z odstavkom 1a. O podrobnostih se poroča najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembah ali prenehanju pogodbe.

Obveznost poročanja velja za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, ki:

(a) so bile sklenjene pred 12. februarjem 2014 in so v veljavi na ta dan;

(b) so bile sklenjene 12. februarja 2014 ali pozneje.

Obveznost poročanja se ne uporablja za posle znotraj skupine iz člena 3, pri katerih je ena nasprotna stranka nefinančna nasprotna stranka.“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. O podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih iz odstavka 1 se poroča na naslednji način:

(a)CNS so odgovorne za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki niso pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, v imenu obeh nasprotnih strank in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti;

(b)finančne nasprotne stranke so odgovorne za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjenih z nefinančno nasprotno stranko, za katero ne veljajo pogoji iz drugega pododstavka člena 10(1), v imenu obeh nasprotnih strank in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti;

(c)družba za upravljanje KNPVP je odgovorna za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je nasprotna stranka zadevni KNPVP, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti;

(d)upravitelj alternativnih investicijskih skladov je odgovoren za poročanje o podrobnostih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, pri katerih je nasprotna stranka zadevni alternativni investicijski sklad, in za zagotavljanje točnosti sporočenih podrobnosti;

(e)nasprotne stranke in CNS zagotovijo, da se o podrobnostih njihovih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih poroča točno in brez podvajanja.

Nasprotne stranke in CNS, za katere velja obveznost poročanja iz odstavka 1, lahko to obveznost poročanja prenesejo tretjo osebo“;

(c)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavkov 1 in 3, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)podatkovne standarde in oblike za informacije, o katerih se poroča, ki vključujejo vsaj naslednje:

(i) svetovne identifikatorje pravnih subjektov (LEI);

(ii) mednarodne identifikacijske številke vrednostnih papirjev (ISIN);

(iii) edinstvene identifikatorje sklenjenega posla (UTI);

(b)metode in sisteme za poročanje;

(c)pogostost poročanja;

(d)datum, do katerega se sporočijo podatki o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih, vključno z vsakršnim postopnim uvajanjem za pogodbe, sklenjene, preden začne veljati obveznost poročanja.

ESMA pri pripravi teh osnutkov tehničnih standardov upošteva razvoj dogodkov po svetu in standarde, dogovorjene na ravni Unije ali na svetovni ravni, ter njihovo skladnost z zahtevami glede poročanja iz člena 4 Uredbe (EU) 2015/2365* in člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum 9 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.;

__________________________________________________________________

* Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(8)v členu 10 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Nefinančna nasprotna stranka, ki prevzame pozicije v pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, vsako leto izračuna svojo skupno povprečno pozicijo ob koncu meseca za mesece marec, april in maj, in sicer v skladu z odstavkom 3.

Če rezultat tega izračuna presega pragove kliringa, določene v skladu s členom 4(b):

(a)nefinančna nasprotna stranka o tem nemudoma obvesti ESMA in organ, določen v skladu z odstavkom 5;

(b)za nefinančno nasprotno stranko velja obveznost kliringa iz člena 4 za prihodnje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC za kategorijo ali kategorije sredstev, za katere je bil prag kliringa presežen;

(c)nefinančna nasprotna stranka opravi kliring pogodb iz točke (b) v štirih mesecih od trenutka, ko zanjo začne veljati obveznost kliringa.

2. Za nefinančno nasprotno stranko, za katero v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1 začne veljati obveznost kliringa in ki pozneje organu, določenemu v skladu z odstavkom 5, dokaže, da njena skupna povprečna pozicija ob koncu meseca za mesece marec, april in maj v danem letu ne presega več praga kliringa iz odstavka 1, preneha veljati obveznost kliringa, določena v členu 4.“;

(9)odstavek 15 člena 11 se spremeni:

(a)točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) postopke obvladovanja tveganja, vključno z ravnmi in vrsto ureditve zavarovanja in ločevanja iz odstavka 3, in s tem povezane nadzorne postopke, ki zagotavljajo začetno in tekoče vrednotenje teh postopkov obvladovanja tveganja;“;

(b)prvi stavek pododstavka 2 se nadomesti z naslednjim:

„Evropski nadzorni organi te skupne osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji do [UP: vstavite datum 9 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].“;

(10)v členu 38 se dodata odstavka 6 in 7:

„6. CNS svojim klirinškim članom zagotovi simulacijsko orodje, ki jim omogoča, da na bruto osnovi določijo znesek dodatnega začetnega kritja, ki ga CNS lahko zahteva pri kliringu novega posla. To orodje je dostopno le prek varnega dostopa in rezultati simulacije niso zavezujoči.

7. CNS svojim klirinškim članom zagotovi informacije o modelih začetnega kritja, ki jih uporablja. Te informacije izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)jasno razložijo zasnovo modela začetnega kritja in kako deluje;

(b) jasno opisujejo ključne predpostavke in omejitve modela začetnega kritja in okoliščine, v katerih te predpostavke ne držijo več;

(11)v členu 39 se doda naslednji odstavek 11:

„11. Če je zahteva iz odstavka 9 izpolnjena, se sredstva in pozicije, evidentirani na teh računih, ne štejejo kot del stečajne mase CNS ali klirinškega člana.“;

(12)člen 56 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.Za namene člena 55(1) repozitorij sklenjenih poslov predloži ESMA eno od naslednjega:

(a)vlogo za registracijo;

(b)vlogo za razširitev obsega registracije, če je repozitorij sklenjenih poslov že registriran v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) 2015/2365.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.ESMA za zagotovitev dosledne uporabe tega člena pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz odstavka 1(a);

(b)podrobnosti v zvezi s poenostavljeno vlogo za razširitev obsega registracije iz odstavka 1(b).

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum 9 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 1, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih se določi:

(a)oblika vloge za registracijo iz odstavka 1(a);

(b)oblika vloge za razširitev obsega registracije iz odstavka 1(b).

V zvezi s točko (b) prvega pododstavka ESMA pripravi poenostavljeno obliko.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum 9 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.;

(13)člen 65(2) se spremeni:

(a)v točki (a) se „20 000 EUR“ nadomesti z „200 000 EUR“;

(b)v točki (b) se „10 000 EUR“ nadomesti s „100 000 EUR“;

(c)doda se naslednja točka (c):

„(c) za kršitve iz oddelka IV Priloge I znašajo globe najmanj 5 000 EUR in največ 10 000 EUR.“;

(14)v členu 72 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Znesek pristojbine, ki se zaračuna repozitoriju sklenjenih poslov, pokriva vse upravne stroške ESMA zaradi dejavnosti v zvezi z registracijo in nadzorom ter je sorazmeren s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in vrsto opravljene registracije in nadzora.“;

(15)vstavi se naslednji člen 76a:

„Člen 76a

Medsebojen neposreden dostop do podatkov

1. Če je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo pristojni organi tretjih držav, v katerih so registrirani en ali več repozitorijev sklenjenih poslov, neposreden dostop do informacij v repozitorijih sklenjenih poslov s sedežem v Uniji, pod pogojem, da Komisija v ta namen sprejme izvedbeni akt v skladu z odstavkom 2.

2. Komisija lahko na zahtevo organov iz odstavka 1 sprejme izvedbene akte v skladu s postopkom pregleda iz člena 86(2) in določi, ali pravni okvir tretje države organa prosilca izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a) repozitoriji sklenjenih poslov s sedežem v tej tretji državi imajo ustrezno dovoljenje;

(b) v tej tretji državi sta vzpostavljena stalen učinkovit nadzor nad repozitoriji sklenjenih poslov in učinkovito izvrševanje njihovih obveznosti;

(c) obstajajo jamstva glede varovanja poklicne skrivnosti – vključno z varstvom poslovnih skrivnosti, ki jih organi delijo s tretjimi osebami –, pri čemer so ta jamstva najmanj enakovredna jamstvom, določenim v tej uredbi;

(d) za repozitorije sklenjenih poslov, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje, velja pravno zavezujoča in izvršljiva obveznost, da subjektom iz člena 81(3) omogočijo neposreden in takojšen dostop do podatkov.“;

(16)v členu 78 se dodata odstavka 9 in 10:

„(9) Repozitorij sklenjenih poslov vzpostavi naslednje postopke in politike:

(a) postopke za učinkovito usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(b) postopke, s katerimi se zagotovi popolnost in točnost sporočenih podatkov;

(c) politike za urejen prenos podatkov v druge repozitorije sklenjenih poslov, če ga zahtevajo nasprotne stranke ali CNS iz člena 9 ali če je to potrebno iz drugih razlogov.

(10) ESMA za zagotovitev dosledne uporabe tega člena pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a) postopke za usklajevanje podatkov med repozitoriji sklenjenih poslov;

(b) postopke, ki jih uporabljajo repozitoriji sklenjenih poslov za preverjanje izpolnjevanja zahtev glede poročanja s strani nasprotne stranke poročevalke ali subjekta, ki poroča, ter popolnosti in točnosti informacij, o katerih se poroča v skladu s členom 9.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum 9 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(17)člen 81 se spremeni:

(a)odstavku 3 se doda naslednja točka (q):

„(q) ustreznim organom tretje države, v zvezi s katero je bil sprejet izvedbeni akt na podlagi člena 76(a).“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Repozitorij sklenjenih poslov nasprotnim strankam in CNS iz drugega pododstavka člena 9(1a) zagotovi informacije, sporočene v njihovem imenu.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Da se zagotovi dosledna uporaba tega člena, ESMA po posvetovanju s člani ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a) informacije, ki se objavijo ali dajo na voljo v skladu z odstavkoma 1 in 3;

(b) pogostost objavljanja informacij iz odstavka 1;

(c) operativne standarde, potrebne za združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji in za dostop do teh informacij s strani subjektov iz odstavka 3;

(d) pogoje, ureditve in potrebno dokumentacijo, na podlagi katerih repozitoriji sklenjenih poslov omogočijo dostop subjektom iz odstavka 3.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstavite datum 9 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

ESMA pri pripravi teh osnutkov tehničnih standardov zagotovi, da objava informacij iz odstavka 1 ne razkriva identitete katere koli stranke katere koli pogodbe.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(18)člen 82(2) se nadomesti z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 1(6), člena 4(3), člena 64(7), člena 70, člena 72(3), člena 76a in člena 85(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas.“;

(19)člen 85 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija do [UP: vstavite najpoznejši datum začetka uporabe +3 leta] oceni uporabo te uredbe in pripravi splošno poročilo. Komisija navedeno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija do [UP: vstavite datum začetka veljavnosti +2 leti] pripravi poročilo, v katerem oceni, ali so bile razvite izvedljive tehnične rešitve za prenos zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, in potrebo po morebitnih ukrepih za spodbujanje teh tehničnih rešitev.

ESMA do [UP: vstavite datum začetka veljavnosti + 18 mesecev] v sodelovanju z EIOPA, EBA in ESRB Komisiji predloži poročilo, v katerem oceni:

(a) ali so CNS, klirinški člani in pokojninske sheme razvili izvedljive tehnične rešitve, ki omogočajo udeležbo pokojninskih shem v centralnem kliringu s predložitvijo zavarovanja z denarnimi in nedenarnimi sredstvi kot gibljivega kritja, vključno s posledicami teh rešitev za likvidnost trga in procikličnost;

(b) obseg in naravo dejavnosti pokojninskih shem na trgih izvedenih finančnih instrumentov OTC s kliringom in brez kliringa po kategorijah sredstev in morebitna s tem povezana sistemska tveganja za finančni sistem;

(c) posledice izpolnjevanja zahtev glede kliringa s strani pokojninskih shem za njihove naložbene strategije, vključno s kakršno koli spremembo razporeditve njihovih denarnih in nedenarnih sredstev;

(d) posledice pragov kliringa iz člena 10(4) za pokojninske sheme;

(e) vpliv drugih pravnih zahtev na razliko v stroških pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC s kliringom in brez kliringa, vključno z zahtevami glede kritja za izvedene finančne instrumente brez kliringa in izračunom količnika finančnega vzvoda, ki se opravi v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013;

(f) ali so potrebni kakršni koli nadaljnji ukrepi za spodbujanje rešitve za kliring za pokojninske sheme.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 82, da triletno obdobje iz člena 89(1) enkrat podaljša za dve leti, če ugotovi, da ni bila razvita nobena izvedljiva tehnična rešitev in da negativni učinek centralnega kliringa pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na pokojnine bodočih upokojencev ostaja nespremenjen.“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. ESMA do [UP: vstavite datum 6 mesecev pred datumom iz odstavka 1] Komisiji poroča:

(a) ali so bile razvite izvedljive tehnične rešitve, ki omogočajo udeležbo pokojninskih shem v centralnem kliringu, in o njihovem vplivu na stopnjo centralnega kliringa s strani pokojninskih shem, pri čemer upošteva poročilo iz odstavka 2;

(b) o učinku te uredbe na stopnjo kliringa s strani nefinančnih nasprotnih strank in o razporeditvi kliringa znotraj razreda nefinančnih nasprotnih strank, zlasti kar zadeva ustreznost pragov kliringa iz člena 10(4);

(c) o učinku te uredbe na stopnjo kliringa s strani finančnih nasprotnih strank, za katere ne velja člen 4a(2), in o razporeditvi kliringa znotraj tega razreda finančnih nasprotnih strank, zlasti kar zadeva ustreznost pragov kliringa iz člena 10(4);

(d) o izboljšanju kakovosti podatkov o poslih, sporočenih repozitorijem sklenjenih poslov, dostopnosti teh podatkov in kakovosti informacij, prejetih od repozitorijev sklenjenih poslov, v skladu s členom 81;

(e) o dostopnosti kliringa za vse nasprotne stranke.“;

(20)v členu 89 se prvi pododstavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki objektivno merljivo zmanjšujejo investicijska tveganja, neposredno povezana s finančno solventnostjo pokojninske sheme, in za subjekte, ustanovljene za zagotavljanje nadomestil članom pokojninskih shem v primeru neizpolnjevanja obveznosti s strani pokojninske sheme, se obveznost kliringa iz člena 4 ne uporablja do [UP: vstavite datum začetka veljavnosti +3 leta].“;

(21)Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1(3), člen 1(7)(d) ter odstavki 8, 10 in 11 člena 1 se uporabljajo od [UP: vstavite datum 6 mesecev po začetku veljavnosti], člen 1(2)(c), člen 1(7)(e), člen 1(9), točki (b) in (c) člena 1(12) in člen 1(16) pa se uporabljajo od [UP: vstavite datum 18 mesecev po začetku veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov.

(2) Delovni dokument služb Komisije, ocena učinka, spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov. SEC(2010) 1059, na voljo na spletni strani http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A52010SC1058 .

(3) Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 85(1) Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov, COM(2016) 857 final z dne 23. novembra 2016. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?qid=1480141638729&uri=COM%3A2016%3A857%3AFIN .

(4) Evropska komisija, program REFIT in deset prednostnih nalog Komisije, 25. oktober 2016. http://ec.europa.eu/atwork/pdf/201621025_refit_scoreboard_summary_en.pdf .

(5) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(6) Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(7) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(8) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(9) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za sanacijo in reševanje centralnih nasprotnih strank ter spremembi uredb (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 648/2012 in (EU) 2015/2365, COM(2016) 856 final.

(10) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in zahtevami po razkritju ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012.

(11) Delegirana uredba Komisije (EU) .../... z dne 16. marca 2017 o spremembi delegiranih uredb (EU) 2015/2205, (EU) 2016/592 in (EU) 2016/1178 glede roka za začetek izpolnjevanja obveznosti kliringa za nekatere nasprotne stranke, ki poslujejo z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, C(2017) 1658 final.

(12) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2205 z dne 6. avgusta 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa (UL L 314, 1.12.2015, str. 15). Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/592 z dne 1. marca 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa (UL L 103, 19.4.2016, str. 5). Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1178 z dne 10. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa (UL L 195, 20.7.2016, str. 3).

(13) Podatki o posvetovanju in povzetek odgovorov so na voljo na: http://ec.europa.eu/finance/consultations/2015/emir-revision/index_en.htm.

(14) Informacije so na voljo na: http://ec.europa.eu/finance/events/2015/0529-emir-revision/index_en.htm.

(15) Podatki o posvetovanju so na voljo na: http://ec.europa.eu/finance/consultations/2015/financial-regulatory-framework-review/index_en.htm .

(16) Nadaljnje informacije so na voljo na: http://ec.europa.eu/finance/events/2016/0517-call-for-evidence/index_en.htm.

(17) Nadaljnje informacije so na voljo na: http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetailDoc&id=30153&no=2.

(18) UL C […], […], str. […].

(19) UL C […], […], str. […].

(20) Stališče Evropskega parlamenta z dne … (UL ...) in sklep Sveta z dne ….

(21) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(22) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).

(23) http://www.bis.org/cpmi/publ/d106.pdf.

(24) http://www.bis.org/cpmi/publ/d125.pdf.

(25) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

(26) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(27) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

(28) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).

(29) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(30) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(31) Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(32) Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(33) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(34) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).