13.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 345/58


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Zunanja razsežnost socialnega gospodarstva

(mnenje na lastno pobudo)

(2017/C 345/09)

Poročevalec:

Miguel Ángel CABRA DE LUNA

Sklep plenarne skupščine

22. 9. 2016

Pravna podlaga

člen 29(2) poslovnika

 

mnenje na lastno pobudo

 

 

Pristojnost

strokovna skupina za zunanje odnose

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

8. 6. 2017

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

5. 7. 2017

Plenarno zasedanje št.

527

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

129/1/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Socialno gospodarstvo je pomemben akter, ki prispeva k doseganju ciljev vseh evropskih politik z zunanjo razsežnostjo: zunanje in varnostne politike, trgovinske politike, sosedske politike, politike o podnebnih spremembah, politike razvojnega sodelovanja in trajnostnega razvoja. Kljub temu pa ta sektor ne more razviti vsega svojega potenciala in doseči največjega možnega učinka, saj na evropski in nacionalni ravni ni ustreznega regulativnega okvira.

1.2

Instrument partnerstva (1) za sodelovanje s tretjimi državami, ki je namenjen razvitim državam in državam v razvoju, lahko s spodbujanjem konkurenčnosti, inovacij in raziskav pomeni priložnost za socialno gospodarstvo v EU v procesu njegove internacionalizacije.

1.3

EU ima pomembno vlogo v boju za izkoreninjenje revščine ter spodbujanje gospodarskega in socialnega razvoja po vsem svetu, kar se odraža v agendi EU za obdobje po letu 2015 in sprejetju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030.

1.4

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) z zadovoljstvom pozdravlja pomen, ki ga Svet v agendi za obdobje po letu 2015 pripisuje socialni ekonomiji „za ustvarjanje delovnih mest in trajnostni razvoj“, saj odpira nove možnosti za spodbujanje socialnega gospodarstva v njegovi zunanji razsežnosti (43. točka agende za obdobje po letu 2015), vendar obžaluje, da Komisija socialnega gospodarstva ni vključila v predlog o novem soglasju o razvoju.

1.5

Vidni poslovni uspehi v različnih državah zunaj EU kažejo, da je socialno gospodarstvo v svojih različnih pojavnih oblikah zelo prisotno v vsakdanjem življenju in proizvodnji širom Afrike, Amerike in Azije ter da bistveno prispeva k izboljšanju pogojev za življenje in delo milijonov ljudi.

1.6

Med različnimi poslovnimi oblikami socialnega gospodarstva, ki so prisotne v navedenih regijah, med drugim izstopa vodilna vloga zadrug in vzajemnih družb, ki so zelo razširjene in se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, financami in mikrofinancami, oskrbo s čisto vodo, stanovanjsko politiko, zaposlovanjem invalidov, zmanjšanjem neformalnega dela s pobudami kolektivnega podjetništva v socialnem gospodarstvu, vključevanjem mladih na trg dela in emancipacijo žensk, ki imajo vse pomembnejšo vlogo v produktivni dejavnosti zadrug in vzajemnih družb.

1.7

Poleg zadrug, družb vzajemne pomoči in drugih podobnih podjetij v socialnem gospodarstvu na osnovi partnerstva imajo pomembno vlogo nepridobitne organizacije, društva in fundacije – t. i. nevladne organizacije, ki so sestavni del socialnega gospodarstva v okviru tretjega sektorja, tj. družbenega delovanja, in med drugim izvajajo storitve socialne pomoči, zdravstva in izobraževanja ter celo podpirajo podjetniške pobude v obliki socialnega gospodarstva med lokalnim prebivalstvom.

1.8

Komisija je priznala pomembno vlogo, ki jo imajo lahko podjetja socialnega gospodarstva pri razvoju krožnega gospodarstva s svojim „ključnim prispevkom“ (2). V Evropi je veliko primerov dobre prakse na tem področju, na katerem imajo lahko podjetja socialnega gospodarstva pomembno vlogo pri naložbah v obnovljive vire energije v Afriki, predvidenih v evropskem načrtu za zunanje naložbe. Podjetja socialnega gospodarstva vidno prispevajo k trajnostni gospodarski rasti in zmanjšujejo njene negativne okoljske vplive.

1.9

Z izjemo etičnega bančništva tradicionalni finančni instrumenti za podjetja socialnega gospodarstva ne delujejo – zanje so potrebni posebej prilagojeni instrumenti. Zato EESO obžaluje, da podjetja socialnega gospodarstva kljub nesporni vlogi pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in socialno-ekonomskega pomena niso sistematično upoštevana kot posebej priznan akter v programih za spodbujanje internacionalizacije in podjetništva zunaj Unije ter programih za razvojno sodelovanje EU. Niti evropski načrt za zunanje naložbe niti Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) ne predvidevata posebnega financiranja za podjetja in organizacije socialnega gospodarstva.

1.10

Obnovitev Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja bo na primer vplivala na več kot 100 afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), v katerih živi milijarda in pol ljudi. Sporazum o partnerstvu iz Cotonouja bo obnovljen leta 2020, pogajanja pa se morajo začeti najpozneje avgusta 2018. Presenetljivo je, da v sporočilu o tej temi, ki temelji na agendi 2030 Združenih narodov in globalni strategiji EU za zunanjo in varnostno politiko, med nedržavnimi akterji, sodelujočimi v partnerstvu, ni navedeno socialno gospodarstvo. Zajeto je v generični navedbi civilne družbe, ekonomskih in socialnih partnerjev ter zasebnega sektorja (točka 4.3.3 sporočila).

Glede na vse to je treba poudariti naslednje:

1.11

Trgovinska politika je eden od stebrov zunanjega delovanja EU. Organizirana civilna družba sodeluje v različnih sporazumih EU z drugimi državami in regijami sveta (trgovinskih sporazumih, sporazumih o partnerstvu in sporazumih o gospodarskem partnerstvu) prek skupnih posvetovalnih odborov in notranjih svetovalnih skupin, določenih v teh sporazumih. EESO priporoča, da se prisotnost socialnega gospodarstva, ki je že del mnogih od teh, razširi in postane njihov stalni del.

1.12

Tako Evropski sklad za trajnostni razvoj kot EIB morata sodelovati pri vzpostavitvi posebnega finančnega ekosistema za podjetja socialnega gospodarstva, kakor je v svojem mnenju že pozval EESO (3). Poleg tega morajo programi za tehnično pomoč in razvojno sodelovanje evropskega načrta za zunanje naložbe upoštevati krepitev sodelovalnih digitalnih platform. Digitalno gospodarstvo odpira nova področja za delovanje in razvoj podjetij socialnega gospodarstva. Sodelovalno gospodarstvo tako omogoča oblikovanje nepridobitnih platform (sodelovalnih platform) in razvoj dejavnosti, ki so pomembne za zunanjo razsežnost socialnega gospodarstva, kot so sodelovalna proizvodnja, skupinsko financiranje (crowdfunding in posojila enakovrednih partnerjev), sodelovalno upravljanje in sodelovalno učenje. Učenje s pomočjo sodelovalnih platform je lahko pomembno za izobraževanje socialnih podjetnikov na terenu v sosednjih državah in na jugu, kar bo okrepilo strukturni človeški kapital v teh državah.

1.13

EESO podpira priporočilo skupine strokovnjakov za socialno podjetništvo (GECES) za okrepitev vloge podjetij socialnega gospodarstva v zunanji politiki EU. V tem smislu morata Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje uskladiti svoje politike in pobude za:

dodelitev neposrednega in posrednega financiranja podjetjem socialnega gospodarstva v tretjih državah, skupaj z zadevnimi vladami in organizacijami, ki podpirajo socialno gospodarstvo;

vzpostavitev konkretnega sodelovanja z drugimi svetovnimi partnerji ter inovacijskimi in investicijskimi skladi za povečanje učinka njihovih programov.

1.14

Komisija in socialno gospodarstvo bi morala podpirati vključenost skupin G-20 in G-7 v spodbujanje posebnih politik za podpiranje socialnega gospodarstva (kakor je navedeno v vključujočem poslovnem okviru skupine G-20), ki upoštevajo različnost vrednot, načel in namenov teh organizacij (priporočilo št. 12 GECES).

1.15

Z gospodarsko diplomacijo bi bilo treba spodbujati vlogo socialnega gospodarstva v mednarodnih forumih (UNTFSSE, ILGSSE, G-20, G-7, Mednarodna organizacija dela itd.) in sodelovanje z mednarodnimi finančnimi organizacijami.

1.16

EU mora zagotavljati, da podjetja socialnega gospodarstva pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih v primerjavi z drugimi podjetji ne bodo diskriminirana, in odstraniti netarifne ovire, ki dejansko povzročajo to diskriminacijo.

1.17

Evropski instrument sosedstva in drugi finančni instrumenti morajo sistematično prispevati k spodbujanju socialnega gospodarstva pri pristopnih pogajanjih držav kandidatk za članstvo v EU in z drugimi sosednjimi državami, s katerimi so sklenjeni preferencialni sporazumi.

1.18

Komisija mora okrepiti svojo vodilno vlogo na področju mednarodnega sodelovanja ter podpiranja in priznavanja podjetij socialnega gospodarstva kot glavnega zasebnega akterja pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in kot dela zunanje agende EU. V ta namen bi bilo treba uskladiti dejavnosti različnih služb Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje ter vzpostaviti programe skupnih ukrepov razvojnega sodelovanja z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, kot so Svetovna banka, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Afriška razvojna banka, Azijska razvojna banka ter drugi javni in zasebni subjekti, ki iščejo večstranske naložbe, tudi lokalne, da bi ustvarili spodbude za delovanje teh načinov financiranja. Podjetja socialnega gospodarstva morajo nujno postati učinkovit in splošno razširjen del „gospodarske diplomacije“ EU. Komisija mora okrepiti sodelovanje na področju socialnega gospodarstva z mednarodnimi organizacijami (OZN, MOD, OECD itd.).

1.19

Komisija mora sektor socialnega gospodarstva izrecno vključiti kot poslovnega akterja EU v pobude za dostop do tretjih trgov in v vse programe razvojnega sodelovanja ter v izvajanje agende za obdobje po letu 2015. Pri tem mora določiti posebne kazalnike in cilje za zadruge ter druga podobna podjetja socialnega gospodarstva. Zlasti je pomembno, da Komisija in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve socialno gospodarstvo izrecno vključita kot enega od nedržavnih nosilcev v naslednji sporazum z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter v evropskem načrtu za zunanje naložbe in Evropskem skladu za trajnostni razvoj določita specifične vire financiranja za podjetja socialnega gospodarstva.

1.20

V okviru spremljanja in pregleda ciljev trajnostnega razvoja je treba predvideti redno poročilo o partnerskih politikah med državami in drugimi javnimi organi ter socialnim gospodarstvom, tudi zadrugami, saj imajo pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja ključno vlogo. Države pa je treba spodbujati, naj zbirajo podatke in statistiko.

1.21

Komisija mora v okviru platforme trajnostnih podjetij za Afriko olajšati vključitev socialnega gospodarstva v strukturirani dialog, ki ga bo spodbujala z zasebnim evropskim in afriškim sektorjem.

1.22

Komisija mora spodbujati prednostno podporo podjetij socialnega gospodarstva, ki so povezana s krožnim gospodarstvom in so precej uspešna v Evropi ter so lahko pomembni akterji trajnostne rasti v državah zunaj Evrope, saj lahko ustvarijo številna delovna mesta za mlade in ženske v lokalnem okolju.

1.23

Komisija in države članice morajo spodbujati sodelovanje, svetovanje in usklajevanje njihovega podjetniškega delovanja zunaj EU ter razvojnega sodelovanja z evropskimi in nacionalnimi predstavniškimi organizacijami socialnega gospodarstva, tudi partnerskih držav, in z mednarodnimi organizacijami socialnega gospodarstva, ki združujejo države osi sever-jug in jug-jug. EESO ponavlja svoj poziv (4) k vzpostavitvi Evropskega foruma civilne družbe za trajnostni razvoj za spodbujanje in spremljanje izvajanja Agende 2030. Glavni akterji bi bili Svet, Komisija, Parlament, predstavniške organizacije evropskega socialnega gospodarstva in ostala civilna družba.

1.24

Programi Komisije za tehnično pomoč in razvoj morajo vključevati sodelovanje mrež in predstavniških organizacij socialnega gospodarstva kot posrednikov in strateških akterjev pri izvajanju investicijskih programov in programov sodelovanja v sosednjih državah in državah v razvoju. Poleg tega morajo vladam pomagati pri spodbujanju ugodnega institucionalnega okolja za podjetja socialnega gospodarstva. Južnemu Sredozemlju in Balkanu je treba nameniti prednostno obravnavo.

1.25

Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje morata v tretjih državah spodbujati prepoznavanje različnih vrst podjetij socialnega gospodarstva in vzpostavitev ustreznega pravnega okvira, ki bo zajel vsa podjetja socialnega gospodarstva. Ker gre za kompleksen srednje- oziroma dolgoročni proces, se je treba osredotočiti na zadruge in vzajemne družbe, ki so razširjene po vsem svetu, imajo jasen pravni okvir, so močno prisotne v vseh panogah produktivnih dejavnosti ter imajo sistem vrednot in upravljanja, ki so zgled za celotno socialno gospodarstvo. Ravno zato veljajo za njegov temelj.

1.26

Za uresničitev ciljev tega mnenja EESO poziva Evropsko komisijo, naj čim prej uresniči svojo zavezo za okrepitev medsektorskega ozaveščanja na področju socialnega gospodarstva z ustreznim seznanjanjem svojih zadevnih generalnih direktoratov in delegacij Evropske unije v tretjih državah.

2.   Uvod

2.1

V skladu z globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko EU sta najpomembnejši prednostni nalogi varnost EU ter naložba v odpornost držav in družb vzhodno in južno od Evrope, vse do Osrednje Afrike. Pri izvajanju omenjenih prednostnih nalog in evropske sosedske politike ima lahko socialno gospodarstvo pomembno vlogo pri spodbujanju procesov vključujočega razvoja in trajnostne rasti.

2.2

Evropska sosedska politika, ki se nanaša na države vzhodne in južne Evrope, in njen finančni instrument, evropski instrument sosedstva, sta ključni element za spodbujanje odnosov s temi 16 državami, tj. 6 državami na vzhodu in 10 v južnem Sredozemlju. Za njihov razvoj je EU v obdobju 2014–2020 namenila 15,4 milijarde EUR.

2.3

Evropski načrt za zunanje naložbe bo prek Evropskega sklada za trajnostni razvoj v Afriki in sosednjih državah EU med letoma 2016 in 2020 spodbujal naložbe s prispevkom v višini 44–88 milijard EUR. Do naložbenih projektov bodo upravičeni organi javnega sektorja in vlagatelji iz zasebnega sektorja.

2.4

Mednarodna trgovina je eden od stebrov nove evropske strategije 2020 za bolj konkurenčno in ekološko Unijo. Sporazumi o prosti trgovini in naložbah, ki jih spodbuja EU, lahko pripomorejo k bolj dinamični gospodarski rasti v EU, če upoštevamo, da bo 90 % prihodnje svetovne rasti zunaj Evrope. EU bi morala zagotavljati, da podjetja socialnega gospodarstva pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih v primerjavi z drugimi podjetji ne bodo diskriminirana, in odstraniti netarifne ovire, ki dejansko povzročajo to diskriminacijo. Evropsko socialno gospodarstvo mora uporabiti omenjene sporazume za spodbujanje internacionalizacije svojih podjetij, tako na področju sosednjih držav vzhodno in južno od Evrope kot tudi drugod po svetu.

2.5

EU ima pomembno vlogo v boju za izkoreninjenje revščine ter spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja na svetovni ravni. Uradna razvojna pomoč, ki jo zagotavljajo EU in države članice, je leta 2015 (5) znašala 68 milijard EUR; njen delež presega polovico celotne svetovne razvojne pomoči.

2.6

Svet je na seji 26. maja 2015 potrdil stališče EU glede nove agende za razvoj po letu 2015 (Svetovno partnerstvo za izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj po letu 2015). Omenjeno agendo za obdobje po letu 2015 je EU zagovarjala septembra 2015 na zasedanju Generalne skupščine ZN, ki je odobrila Agendo 2030 za trajnostni razvoj. V tej agendi za obdobje po letu 2015 Svet poudarja „kako pomembna so mikro-, mala in srednja podjetja ter podjetja socialne ekonomije za ustvarjanje delovnih mest in trajnostni razvoj“ (točka 43).

3.   Podjetja in organizacije socialnega gospodarstva

3.1

Podjetja socialnega gospodarstva sestavlja veliko akterjev, ki imajo skupno identiteto ter načela in vrednote, zaradi katerih veljajo za svobodne in prostovoljne subjekte, z demokratičnimi in sodelovalnimi sistemi vodenja. Ustanavlja jih civilna družba, da bi predvsem na podlagi solidarnostnih meril odgovorili na potrebe posameznikov in družbenih skupin, ki jim pripadajo, in ne za to, da bi izplačevali dobičke vlagateljem kapitala (6). Poudariti je treba, da je Unesco nemške zadruge priznal kot nesnovno dediščino človeštva.

3.2

Akterje, ki sestavljajo socialno gospodarstvo, jasno opredeljujejo in določajo institucije EU, pa tudi njihovi akterji in znanstvena literatura. Izpostaviti velja resolucijo Evropskega parlamenta o socialni ekonomiji (2008/2250(INI)) z dne 25. januarja 2009, Priročnik za izdelavo satelitskih računov podjetij v socialni ekonomiji: zadruge in vzajemne družbe, ki ga je pripravila Evropska komisija (2006); mnenja EESO (7) in njegovo poročilo o socialni ekonomiji v Evropski uniji  (8). V skladu s temi dokumenti je sektor socialnega gospodarstva sestavljen iz različnih podjetij in subjektov, ki „dajejo prednost ljudem pred kapitalom, in vključujejo oblike organizacij, kot so zadruge, vzajemne družbe, fundacije in združenja ter novejše oblike socialnih podjetij“ (Sklepi Sveta Evropske unije z dne 7. decembra 2015 Spodbujanje socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi) (9).

4.   Socialno gospodarstvo, evropska sosedska politika ter globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko

4.1

Socialno gospodarstvo ima lahko zelo pomembno vlogo v zunanjem delovanju EU. Zgodovina socialnega gospodarstva je zgodba o uspehu, ne samo v Evropi, temveč tudi v številnih sosednjih državah na jugu in širom Afrike. To je poudarila tudi Mednarodna organizacija dela v Priporočilu št. 193 z dne 20. junija 2002 o spodbujanju zadrug, ko jih je označila za enega od stebrov gospodarskega in družbenega razvoja, ki zaradi svojih vrednot in sistemov upravljanja spodbujajo zelo intenzivno sodelovanje vseh prebivalcev v tem razvoju, s čimer se krepijo stabilnost, zaupanje in socialna kohezija.

4.2

Komisija in Svet sta večkrat poudarila pomen zadrug in socialnega gospodarstva v zunanjem delovanju EU. Sporočilo Komisije z dne 12. septembra 2012 (Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov) tako poudarja vlogo zadrug, ki so pomembni akterji civilne družbe in „se zlasti zavzemajo za spodbujanje podjetništva in ustvarjanje delovnih mest z mobilizacijo skupnosti na osnovni ravni“. Svet v agendi za obdobje po letu 2015 socialnemu gospodarstvu pripisuje pomembno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in trajnostnem razvoju (43. točka agende za obdobje po letu 2015).

4.3

V skladu z globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko EU sta najpomembnejši prednostni nalogi varnost EU ter naložbe v odpornost držav in družb vzhodno in južno od Evrope, vse do Osrednje Afrike.

4.4

Evropska sosedska politika je ključni element za zagotavljanje prednostnih nalog, določenih v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. V skladu s to strategijo je ena od prednostnih nalog zunanje politike vlaganje v odpornost držav in družb vzhodno in južno od Evrope, vse do Osrednje Afrike. To velja tako za države, ki so del evropske sosedske politike, kot druge države.

4.5

Utrditve odpornih držav v evropskem okolju, ki je prednostna naloga zunanje politike EU, ni mogoče zagotoviti brez močnih, povezanih in odpornih družb. Socialno gospodarstvo temelji na podjetjih, ki so jih ustvarili ljudje za ljudi, in je živahen izraz civilne družbe. Podjetja socialnega gospodarstva so rezultat državljanskih pobud kolektivnega podjetništva, ki vključujejo gospodarske in socialne cilje v okviru skupnega projekta, zaradi česar ljudje krojijo in prevzamejo odgovornost za lastno usodo ter si lahko zboljšajo življenjske pogoje in ohranijo upanje v prihodnost. To je najboljše jamstvo za utrditev odpornih držav v vzhodni Evropi in na jugu ter v drugih državah, ki so del evropske sosedske politike, kot drugih državah, kakor je poudarjeno v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko EU. To je tudi najboljše jamstvo za zagotovitev dolgoročne uspešnosti in trajnosti prve od petih velikih prednostnih nalog zunanjega delovanja EU, varnosti našega skupnega evropskega doma, ter s tem preprečitev procesov radikalizacije.

4.6

Zunanja razsežnost socialnega gospodarstva je lahko tudi zelo koristna za ustvarjanje delovnih mest s pravicami v državah z visokim deležem sive ekonomije in državah z gospodarskim modelom v tranziciji. Prav tako bi lahko preprečili zapiranje podjetij. Prevzeli bi jih sami delavci v pravni in organizacijski obliki zadruge.

5.   Socialno gospodarstvo ter trgovinska in naložbena politika EU

5.1

Trgovinska politika je eden od stebrov zunanjega delovanja EU. Organizirana civilna družba sodeluje v različnih sporazumih EU z drugimi državami in regijami sveta (trgovinskih sporazumih, sporazumih o partnerstvu in sporazumih o gospodarskem partnerstvu) prek skupnih posvetovalnih odborov in notranjih svetovalnih skupin, ki so določeni v teh sporazumih. EESO priporoča, naj se prisotnost socialnega gospodarstva, ki v nekaterih od njih že sodeluje, razširi in postane njihov stalni del, ter predlaga, naj to v okviru poglavij teh sporazumov o trajnostnem razvoju služi za izkoriščanje izkušenj socialnega gospodarstva za ustanavljanje podjetij z vrednotami in značilnostmi socialnega gospodarstva. Organizacije socialnega gospodarstva pa naj bodo redno vključene v sestavo notranjih svetovalnih skupin civilne družbe, predvidenih v teh poglavjih, in podjetniške delegacije, ki jih Komisija podpira v tretjih državah.

5.2

Prisotnost socialnega gospodarstva v skupnih posvetovalnih odborih in notranjih svetovalnih skupinah lahko pomaga okrepiti znanje, vezi in sodelovanje socialnega gospodarstva med različnimi regijami. To se na primer že dogaja med socialnim gospodarstvom v EU ter ustreznimi organizacijami v Latinski Ameriki in v južnem Sredozemlju.

5.3

Evropska sosedska politika je prek evropskega instrumenta sosedstva za doseganje svojih ciljev v obdobju 2014–2016 dodelila 15,4 milijarde EUR. Evropski načrt za zunanje naložbe (10), ki zagotavlja globalni okvir za povečanje naložb v Afriki in sosedskih državah EU, je lahko ustrezno orodje za spodbujanje socialnega gospodarstva na teh območjih.

5.4.

Novembra 2017 bo potekal 5. vrh med Afriko in EU, s katerim se bo preoblikovalo in okrepilo partnerstvo med Afriko in EU (11). Komisija mora v okviru platforme trajnostnih podjetij za Afriko olajšati vključitev socialnega gospodarstva v strukturirani dialog, ki ga bo spodbujala z zasebnim evropskim in afriškim sektorjem.

5.5

Komisija je priznala pomembno vlogo, ki jo imajo lahko podjetja socialnega gospodarstva pri razvoju krožnega gospodarstva s svojim „ključnim prispevkom“ (12). V Evropi je veliko primerov dobre prakse na tem področju, zlasti na področju obnovljivih virov energije.

5.6

Podjetja socialnega gospodarstva imajo lahko zaradi svojih značilnosti in vrednot pomembno vlogo pri naložbah v obnovljive vire energije v Afriki, predvidenih v evropskem načrtu za zunanje naložbe, saj zaradi konkurenčne prednosti, ki izhaja iz boljšega upravljanja virov in surovin ter lokalne povezanosti, prispevajo k ustvarjanju novih delovnih mest na lokalni ravni, zlasti med mladimi in ženskami. S prednostnim podpiranjem podjetij socialnega gospodarstva, povezanih s krožnim gospodarstvom, bo lahko gospodarska rast postala trajnejša, saj se bo njen negativni okoljski vpliv zaradi boljšega upravljanja virov ter manjšega izčrpavanja in onesnaženja zmanjšal.

5.7

Instrument partnerstva (13) za sodelovanje s tretjimi državami, ki je namenjen razvitim državam in državam v razvoju, lahko s spodbujanjem konkurenčnosti, inovacij in raziskav pomeni priložnost za socialno gospodarstvo EU v procesu njegove internacionalizacije.

5.8

Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, finančni trg ni zasnovan tako, da bi podpiral razvoj podjetij socialnega gospodarstva. Tradicionalni finančni instrumenti ne delujejo za ta podjetja, ki potrebujejo posebej prilagojene instrumente. Zato je mogoče potencial podjetij socialnega gospodarstva uresničiti le, če se dostop do finančnih sredstev vključi v prilagojen in povsem integriran finančni sistem (14).

5.9

GECES je prav tako mnenja, da mora Komisija dodeliti „neposredno in posredno namensko financiranje za organizacije socialne ekonomije, vključno s socialnimi podjetji, pri tem pa [sodelovati] z vladami, podpornimi organizacijami in organizacijami za socialno financiranje“ (13. priporočilo iz Poročila GECES, Prihodnost socialnih podjetij in socialne ekonomije).

5.10

V tem smislu bi morali evropski instrument sosedstva in drugi finančni instrumenti sistematično prispevati k spodbujanju socialnega gospodarstva pri pristopnih pogajanjih držav kandidatk in z drugimi sosednjimi državami, ki so upravičene do privilegiranih sporazumov.

5.11

Komisija je pred kratkim zastavila nekatere zunanje pobude, na primer v okvirnem sporazumu o partnerstvu med Evropsko komisijo in Mednarodnim združenjem zadrug za spodbujanje zadružnega sektorja na svetovni ravni, ki se bo izvajal med letoma 2016 in 2020 prek programa, za katerega je namenjenih osem milijonov EUR. Kljub temu pa sta tako evropska sosedska politika kot globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko spregledali podjetja socialnega gospodarstva, saj jih nista izrecno vključili v zunanje politike in programe EU kot podjetniške akterje. Med znatnimi sredstvi, dodeljenimi evropskemu načrtu za zunanje naložbe in Evropskemu skladu za trajnostni razvoj, ni posebnih instrumentov financiranja za podjetja socialnega gospodarstva, ki niso predvideni niti pri ukrepih za internacionalizacijo v korist evropskim podjetjem.

5.12

Komisija in socialno gospodarstvo bi morala podpirati vključenost skupin G-20 in G-7 pri spodbujanju posebnih politik za podpiranje poslov ter vključujočih podjetij socialnega gospodarstva (kakor je navedeno v vključujočem poslovnem okviru skupine G-20), ki bolje upoštevajo različnost vrednot, načel in namenov teh organizacij, kot priporoča GECES (priporočilo št. 12).

5.13

Z gospodarsko diplomacijo je treba spodbujati vlogo socialnega gospodarstva v mednarodnih forumih (UNTFSSE, ILGSSE, G-20, G-7, Mednarodna organizacija dela itd.) in sodelovanje z mednarodnimi finančnimi organizacijami, kot je GSG (Global Social Impact Investment Steering Group), na primer z udeležbo na prireditvah o financiranju, ki jih organizira ILGSSE.

6.   Pomen socialnega gospodarstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja

6.1

Agenda OZN 2030 vključuje 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki temeljijo na treh stebrih – gospodarskem, socialnem in okoljskem. Pri njihovem doseganju ima socialno gospodarstvo zelo pomembno vlogo. Raznolikost akterjev, ki sestavljajo socialno gospodarstvo, in vključenih pravnih oblik otežuje pridobivanje zbirnih podatkov za ukrepe socialnega gospodarstva. Kljub temu razpoložljivi podatki zadrug, vzajemnih družb in drugih podobnih subjektov kažejo, da so socialno gospodarstvo in zlasti zadruge ključnega pomena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030.

6.2

Zato je v okviru spremljanja in pregleda ciljev trajnostnega razvoja treba predvideti redno poročilo o partnerskih politikah med državami in drugimi javnimi organi ter socialnim gospodarstvom, tudi zadrugami, saj imajo pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja ključno vlogo. Države pa je treba spodbujati, naj zbirajo podatke in statistiko.

6.3

Zadruge imajo v velikem delu Afrike, Azije in Amerike ključno vlogo pri odpravljanju revščine in trajnostnem razvoju. To velja predvsem za hranilnice in kreditne zadruge ter kmetijske zadruge za proizvodnjo, oskrbo in trženje (vloga, ki jo poudarja FAO). V državah, kot so Tanzanija, Etiopija, Gana, Ruanda in Šrilanka, so hranilnice in kreditne zadruge izjemno pomembne za financiranje delovnih sredstev, obratnih sredstev ali trajnega potrošniškega blaga revnih oseb. Poleg tega prevzemajo zadruge omenjenih držav vodilno vlogo v emancipaciji žensk (15). V Afriki obstaja 12 000 hranilnih in kreditnih zadrug s 15 milijoni uporabnikov v 23 državah (16).

6.4

Zadruge in vzajemne družbe so zelo pomembne na področju zdravja po vsem svetu, tako v razvitih državah kot v državah v vzponu. Na svetu je več kot 100 milijonov družin, za katere skrbijo zdravstvene zadruge (17).

6.5

Eden od sektorjev, v katerem zadruge odločilno prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja, je dostop do čiste vode in kanalizacija. V Boliviji (Santa Cruz de la Sierra) se nahaja največja zadruga za oskrbo s pitno vodo na svetu. S čisto in izjemno kakovostno vodo oskrbuje kar 1,2 milijona ljudi. Na Filipinih, v Indiji in v nekaterih afriških državah zadruge za oskrbo s čisto vodo oskrbujejo na deset tisoče domov. V nekaterih primerih so zadruge zvrtale vodnjake in ustanovile lokalne skupine za vzdrževanje. V Združenih državah Amerike je približno 3 300 zadrug, ki zagotavljajo vodo za pitje, požarno varnost, namakanje in odstranjevanje odplak (18).

6.6

Zadruge so izjemno učinkovito orodje za zagotovitev dostojnih bivalnih prostorov in izboljšanje slabih higienskih razmer v revnih četrtih. V Indiji je nacionalna zveza stanovanjskih zadrug skupaj z revnimi družinami v urbanih območjih podprla 92 000 stanovanjskih zadrug s 6,5 milijona članov in 2,5 milijona domov, v veliki večini za družine z nizkimi dohodki. V Keniji nacionalna zveza stanovanjskih zadrug spodbuja program za izboljšanje slabih higienskih razmer v revnih četrtih in organizira prebivalce v zadruge za dostop do dostojnih stanovanj (19).

6.7

Zadruge so dragocen instrument za zmanjšanje visoke stopnje neformalnega dela (50 % vseh delovnih mest na svetu), ki je vedno povezano z nedostojnimi pogoji življenja in dela. Kolektivne podjetniške pobude, povezane z zadrugami, prinašajo izjemno družbeno vrednost, ki dviguje dostojanstvo in življenjske pogoje za ljudi (dostojno delo), ter nudijo rešitev za model, ki ustvarja negotovost in neenakost. Podjetja socialnega gospodarstva imajo pomembno vlogo pri opolnomočenju najbolj ranljivih skupin, zlasti žensk, mladih in invalidov, saj ustvarjajo trajnostne prihodke in uspešne procese socialne inovacije.

6.8

Poleg zadrug in vzajemnih družb je treba poudariti vlogo nepridobitnih in nevladnih organizacij, ki so vse sestavni del socialnega gospodarstva v tretjem sektorju družbenega delovanja. Ti subjekti mobilizirajo precejšnje vire, vključno s storitvami prostovoljstva, ki jim omogočajo upravljanje socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih in drugih storitev. Poleg tega v mnogih primerih spodbujajo pobude za socialno podjetništvo med lokalnim prebivalstvom.

6.9

Zgoraj navedene podjetniške izkušnje dokazujejo, da poslovni model socialnega gospodarstva temelji na sistemu vrednot in sodelovalnega upravljanja, zaradi česar je še posebej primeren za reševanje mnogih družbenih izzivov, opredeljenih v ciljih trajnostnega razvoja. Kakor je poudaril Evropski parlament, je „treba za večino socialnih težav najti rešitve na lokalni ravni, da bi se rešile konkretne okoliščine in težave“ (20). Izpostaviti je treba delo projektne skupine Združenih Narodov za socialno in solidarnostno gospodarstvo (UNTFSSE) pri spodbujanju socialnega in solidarnostnega gospodarstva na svetovni ravni ter pobude Cooperatives Europe in projekt ICA-EU o mednarodnem razvoju z zadrugami.

6.10

Zaradi močnih korenin v lokalnih skupnostih in prednostne naloge zadovoljevanja potreb ljudi se ta podjetja ne selijo, s čimer se učinkovito borijo proti upadanju števila prebivalcev na podeželju in prispevajo k razvoju prikrajšanih regij in občin (21). Odbor v zvezi s tem poudarja delo Svetovnega foruma socialnega gospodarstva (GSEF), ki se bo naslednjič sestal v EU (Bilbao, 2018).

6.11

Na ta način podjetniški model socialnega gospodarstva:

ustvarja bogastvo na podeželskih in manj razvitih območjih z oblikovanjem ekonomsko izvedljivih in trajnostnih podjetniških pobud in jih srednjeročno in dolgoročno podpira;

spodbuja in podpira podjetniške in izobraževalne zmogljivosti ter zmogljivosti poslovodenja socialno izključenih skupin in prebivalstva nasploh, tako da ustvarja programe sodelovanja na državni ravni;

oblikuje instrumente financiranja prek kreditnih in mikrokreditnih zadrug za zagotovitev dostopa do finančnih sredstev;

zagotavlja življenjske pogoje ranljivih skupin z izboljšanjem dostopa do hrane in osnovnih socialnih storitev, kot so zdravstvo, izobraževanje, stanovanja in čista voda;

omogoča zmanjšanje neformalnega dela s spodbujanjem kolektivnih podjetniških pobud, za katere so zadruge odličen instrument;

prispeva k trajnostni gospodarski rasti in tako zmanjšuje njene negativne okoljske vplive.

V Bruslju, 5. julija 2017

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS


(1)  Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014.

(2)  COM(2015) 614 final, 2.12.2015.

(3)  Raziskovalno mnenje EESO o vzpostavitvi finančnega ekosistema za socialna podjetja (UL C 13, 15.1.2016, str. 152).

(4)  Mnenje na lastno pobudo EESO Agenda 2030 – Evropska unija, ki si prizadeva za cilje trajnostnega razvoja na svetovni ravni (UL C 34, 2.2.2017, str. 58).

(5)  Mnenje na lastno pobudo EESO Agenda 2030 – Evropska unija, ki si prizadeva za cilje trajnostnega razvoja na svetovni ravni (UL C 34, 2.2.2017, str. 58).

(6)  Načela in vrednote, ki temeljijo na zadružnih načelih Mednarodnega združenja zadrug (ICA) (Manchester, 1995).

(7)  Med drugim mnenje na lastno pobudo EESO o različnih oblikah podjetij (UL C 318, 23.12.2009, str. 22).

(8)  Poročilo Monzón-Chaves centra CIRIEC, 2012.

(9)  Delovni dokument iz leta 2011 o socialni in solidarnostni ekonomiji kot skupni poti do dostojnega dela (Social and solidarity economy: our common road towards Decent Work).

(10)  Sporočilo Komisije z dne 14. septembra 2016 (COM(2016) 581 final).

(11)  JOIN(2017) 17 final, 4.5.2017 (Za nov zagon partnerstva med Afriko in EU)

(12)  COM(2015) 614 final, 2.12.2015.

(13)  Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014.

(14)  Raziskovalno mnenje EESO o vzpostavitvi finančnega ekosistema za socialna podjetja (UL C 13, 15.1.2016, str. 152).

(15)  ICA-MOD.

(16)  B. Fonteneau in P. Develtere, African Responses to the Crisis through the Social Economy.

(17)  ICA-MOD.

(18)  Idem.

(19)  Idem.

(20)  Poročilo Evropskega parlamenta o socialni ekonomiji (2008/2250(INI)).

(21)  COM(2004) 18 final, točka 4.3 (Spodbujanje zadrug v Evropi).