Bruselj, 20.12.2017

COM(2017) 815 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Prvo poročilo na podlagi mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti

{SWD(2017) 480 final}


I. Uvod

Liberalizacija vizumskega režima je eno najmočnejših orodij Unije pri olajševanju medosebnih stikov in krepitvi povezav med državljani tretjih držav in Unije. To poročilo se nanaša na dolžnost Komisije, da nadzoruje redno izpolnjevanje zahtev v zvezi z liberalizacijo vizumskega režima v tretjih državah ter o tem vsaj enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 1a(2b) Uredbe (ES) št. 539/2001 1 in izjavo Komisije z dne 17. februarja 2017 2 .

Ocenjevanje meril za liberalizacijo vizumskega režima se uporablja za države, ki so uspešno končale dialoge o liberalizaciji vizumskega režima v skladu z ustreznimi akcijskimi in časovnimi načrti, tj. države Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva. Poročilo je osredotočeno na posebna področja 3 , opredeljena za vsako državo, za katera se šteje, da so na njih potrebni nadaljnje spremljanje in ukrepi za zagotovitev nadaljevanja in trajnosti napredka, doseženega v okviru postopka liberalizacije vizumskega režima. Zato to poročilo ne zajema meril in zavez, ki se nemoteno izvajajo. Komisija podrobno poroča o splošnejšem stanju na področju notranjih zadev in pravosodja, ki sta prav tako pomembna za izvajanje zavez glede liberalizacije vizumskega režima, v okviru širitvenega paketa za države Zahodnega Balkana 4 , za države vzhodnega partnerstva pa v okviru izvajanja zadevnih pridružitvenih sporazumov. Ocenjevalno obdobje za to poročilo se začne na datum sprejetja zadnjih ustreznih poročil: za države Zahodnega Balkana je to peto poročilo o mehanizmu za spremljanje liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti, ki je bilo sprejeto februarja 2015 5 , za države vzhodnega partnerstva pa so to končna poročila o napredku na področju liberalizacije vizumskega režima, ki so bila sprejeta decembra 2013 za Republiko Moldavijo 6 ter decembra 2015 za Ukrajino in Gruzijo.

Statistični del poročila se nanaša na države članice in pridružene države, in sicer 26 držav članic, ki uporabljajo Uredbo (ES) št. 539/2001, ter štiri pridružene schengenske države (v nadaljnjem besedilu: območje Schengen+) 7 . Ocena posebnih področij temelji predvsem na: informacijah, ki jih Eurostatu zagotovijo območje Schengen+ in agencije EU (Europol, eu-LISA, Evropski azilni podporni urad (EASO), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (EBCGA)), ter izmenjavi informacij med Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in državami, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti.

Poročilu je priložen delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje podrobnejše informacije o razvoju, ugotovljenem za posamezna področja.

II. Ocena posebnih področij v skladu z merili za liberalizacijo vizumskega režima

II.1 Zahodni Balkan

Albanija

Nezakonite migracije, vključno s ponovnim sprejemom

Kar zadeva izzive, povezane z nezakonitimi migracijami, se je med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 število zavrnitev vstopa precej povečalo, medtem ko se je število nezakonitih prebivanj nekoliko zmanjšalo. Čeprav albanski državljani v EU še vedno vložijo absolutno največje število prošenj za azil od vseh držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, se je to število v prvi polovici leta 2017 zmanjšalo za 28 % v primerjavi z drugo polovico prejšnjega leta (s 17 165 na 12 440). Med letoma 2015 in 2016 se je število zavrnitev vstopa povečalo za 91 % (s 15 835 na 30 305), medtem ko se je število nezakonitih prebivanj zmanjšalo za 30 % (s 47 755 na 33 445), število prošenj za azil pa se je zmanjšalo za 54 % (s 66 715 na 30 840). Stopnja ugodno rešenih prošenj za azil je nizka (1,84 % leta 2015, leta 2016 pa 2,61 %). Med letoma 2015 in 2016 se je število odločb o vrnitvi zmanjšalo za 19 % z 39 310 na 31 975. Ponovni sprejem deluje dobro, pri čemer država hitro izpolni zahteve držav članic za ponovni sprejem, stopnja vračanja pa se je med letoma 2015 in 2016 precej povečala, in sicer s 86 % na 129 %.

Albanija je v zadnjih mesecih sprejela številne ukrepe za obravnavo neutemeljenih prošenj za azil, ki so jih vložili albanski državljani, vendar se mora izvajanje nemoteno nadaljevati. Albanija je dosegla začetne rezultate pri izvajanju akcijskega načrta proti nezakonitim migracijam, ki je osredotočen na operativno sodelovanje pri upravljanju nezakonitih migracij, identifikaciji in zaščiti mladoletnikov brez spremstva ter boju proti ponarejanju listin. Albanija je okrepila izmenjavo informacij z državami članicami o prepovedih vstopa na schengensko območje. Poleg tega je okrepila kontrole dokumentov na nekaterih mejnih prehodih, vključno z letališčem Rinas, vendar bi morala nadzor izboljšati na vseh mejnih prehodih.

Albanija je tudi okrepila operativno sodelovanje z državami članicami, ki so jih nezakonite migracije najbolj prizadele. Nedavna praksa Albanije, pri kateri se s potniki na mejnih prehodih opravijo razgovori ob izstopu, je učinkovit, a začasen ukrep, ki bi ga bilo treba izvajati tako, da se pri tem spoštujejo temeljne pravice potnikov. Albanija je sprejela tudi ukrepe za povečanje svoje zmogljivosti za gostovanje prosilcev za azil z izgradnjo novega odprtega centra v Babrruju, pa tudi za izboljšanje pogojev za sprejem na meji z Grčijo.

 

Javni red in varnost

Albansko govoreče organizirane kriminalne združbe so posebno dejavne pri številnih različnih kriminalnih dejavnostih v EU. Te združbe se običajno ukvarjajo z več nedovoljenimi dejavnostmi, kot so nedovoljen promet s prepovedanimi drogami (predvsem konopljo, kokainom in heroinom), tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi, organizirana kazniva dejanja zoper lastnino, izsiljevanje in prisiljenje.

Albanija je sprejela ukrepe, da bi izboljšala učinkovitost kazenskega pregona pri boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu. Zasegi prepovedanih drog, zlasti konoplje, so se med letoma 2015 in 2017 precej povečali, ugotovljeno pa je bilo, da se je v sezoni pridelovanja leta 2017 pridelava konoplje precej zmanjšala. 

Na splošno se merila za liberalizacijo vizumskega režima še naprej izpolnjujejo. Pričakuje se dodatno izboljšanje izvajanja, zlasti za obravnavo izzivov, povezanih z nezakonitimi migracijami. Obravnavati je treba naslednja področja:

·izboljšanje nadzora meja, tudi z razgovori ob izstopu na mejnih prehodih, izvedenih tako, da se pri tem v celoti spoštujejo temeljne pravice potnikov;

·nadaljevanje učinkovitega izvajanja sporazuma o ponovnem sprejemu, po potrebi s sklenitvijo protokolov o izvajanju z dodatnimi državami članicami;

·nadaljevanje izvajanja ukrepov, o katerih so bili sklenjeni dvostranski dogovori z državami članicami, za zmanjšanje tokov nezakonitih migracij;

·organiziranje odmevne akcije za obveščanje o pravicah in obveznostih na področju potovanja brez vizumov, usmerjene na območja, ki so posebno prizadeta zaradi nezakonitih migracij;

·povečanje pomoči ranljivim skupinam prebivalstva, za katere je verjetneje, da nezakonito zapustijo državo, da bi se okrepilo njihovo dolgoročno socialno-ekonomsko vključevanje, tudi z zagotavljanjem podpore za ponovno vključevanje oseb iz Albanije, ki se vračajo;

·dodatno izboljšanje učinkovitosti kazenskega pregona pri boju proti trgovini z ljudmi, tihotapljenju migrantov, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami ter organiziranim kaznivim dejanjem zoper lastnino;

·okrepitev preiskovanja in kazenskega pregona organiziranih kriminalnih združb, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami in tihotapljenjem migrantov;

·napotitev uradnika za zvezo Europola bo dodatno prispevala k okrepljenemu sodelovanju pri boju proti organiziranemu kriminalu.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Nezakonite migracije, vključno s ponovnim sprejemom

Kar zadeva izzive, povezane z nezakonitimi migracijami, se med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 število zavrnitev vstopa ni spremenilo, medtem ko se je število nezakonitih prebivanj povečalo. V enakem obdobju se je število prošenj za azil, ki so jih vložili državljani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v EU, zmanjšalo za 28 % (s 5 240 na 3 755). Med letoma 2015 in 2016 se je število zavrnitev vstopa zmanjšalo za 2 % (z 2 555 na 2 495), medtem ko se je število nezakonitih prebivanj zmanjšalo za 13 % (s 5 265 na 4 595), število prošenj za azil pa se je zmanjšalo za 44 % (s 16 110 na 9 100). Stopnja ugodno rešenih prošenj za azil je nizka (1,34 % leta 2015, leta 2016 pa 0,80 %). Med letoma 2015 in 2016 se je število odločb o vrnitvi povečalo za 6,8 % s 5 700 na 6 085.

Ponovni sprejem deluje dobro, pri čemer država hitro izpolni zahteve držav članic EU za ponovni sprejem ter je imela leta 2016 zelo dobro, 127-odstotno stopnjo vračanja. Protokoli o izvajanju so bili vzpostavljeni s petimi državami članicami, predvidoma pa bo kmalu izvedenih še šest takih instrumentov. Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je začela pogajanja s Komisijo za napotitev članov skupine EBCGA na njeno ozemlje. Poleg tega je spremenila svoj zakon o tujcih, da bi ga uskladila s standardi EU o zakonitih migracijah.

Javni red in varnost

Kar zadeva organizirani kriminal, se organizirane kriminalne združbe iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije ukvarjajo z nedovoljenim prometom z drogami in njihovim razpečevanjem, zlasti heroina. Država je še naprej izvor nedovoljene trgovine z arheološkimi predmeti ter verskimi in kulturnimi dobrinami v EU. Nekatere kriminalne združbe se ukvarjajo tudi s korupcijo na področju športa, predvsem z goljufijami pri stavah. Tveganje predstavljajo tudi tuji teroristični bojevniki, ki se vračajo čez ozemlje Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije.

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija je razvila svojo oceno ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala ter regionalno oceno s Srbijo in Črno goro. Kar zadeva kazenski pregon, so prizadevanja za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami privedla do povečanja zasegov drog, zlasti konoplje in sintetičnih drog, ter razbitja več skupin, ki so se ukvarjale z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami. Imenovan je bil nacionalni koordinator za nadzor nad prizadevanji za boj proti terorizmu. Izboljšala sta se sodelovanje na področju kazenskega pregona s partnericami Zahodnega Balkana, Italijo in Slovenijo ter operativno sodelovanje z Europolom. Kljub veljavnemu sporazumu o sodelovanju z Eurojustom je sodelovanje zelo omejeno, nova kontaktna točka pa ni bila imenovana.

Na splošno se merila za liberalizacijo vizumskega režima še naprej izpolnjujejo. Pričakuje se dodatno izboljšanje izvajanja. Obravnavati je treba naslednja področja:

·nadaljevanje učinkovitega izvajanja sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, po potrebi s sklenitvijo protokolov o izvajanju z dodatnimi državami članicami EU;

·okrepitev nadzora meja na način, pri katerem se v celoti spoštujejo temeljne pravice potnikov;

·organiziranje odmevne akcije za obveščanje o pravicah in obveznostih na področju potovanja brez vizumov, usmerjene na območja, ki so posebno prizadeta zaradi nezakonitih migracij;

·povečanje pomoči ranljivim skupinam prebivalstva, da bi se okrepilo njihovo dolgoročno socialno-ekonomsko vključevanje;

·izboljšanje učinkovitosti kazenskega pregona pri boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, predvsem heroinom, nedovoljeni trgovini z arheološkimi predmeti ter korupciji na področju športa, pa tudi drugim nezakonitim dejavnostim;

·okrepitev preiskovanja in kazenskega pregona organiziranih kriminalnih združb, zlasti tistih, ki se ukvarjajo z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami;

·hitro imenovanje kontaktne točke za Eurojust in zagotovitev popolnega izvajanja veljavnega sporazuma o sodelovanju.

Bosna in Hercegovina 

Nezakonite migracije, vključno s ponovnim sprejemom

 
Kar zadeva izzive, povezane z nezakonitimi migracijami, se trendi v zvezi z zavrnitvijo vstopa in nezakonitim prebivanjem med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 niso spremenili. Trend v zvezi s prošnjami za azil, ki so jih državljani Bosne in Hercegovine vložili v EU, kaže 38-odstotno zmanjšanje med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 (z 2 340 na 1 440). Številke v zvezi z zavrnitvijo vstopa so bile stabilne že med letoma 2015 in 2016 (5 185 primerov leta 2015 v primerjavi s 5 150 leta 2016), tako kot številke v zvezi z nezakonitim prebivanjem (3 585 primerov leta 2015 v primerjavi s 3 645 leta 2016). Število prošenj za azil se je že med letoma 2015 in 2016 zmanjšalo za 51 % (z 9 100 na 4 495). Stopnja ugodno rešenih prošenj za azil je bila 3,50 % leta 2015, leta 2016 pa 4,20 %. Med letoma 2015 in 2016 se je število odločb o vrnitvi zmanjšalo za 10 % (s 5 675 na 5 080). V tem obdobju je bila stopnja vračanja stabilna in je znašala približno 73 %. Sodelovanje z državami članicami pri ponovnem sprejemu poteka nemoteno in je zadovoljivo, pri čemer je treba prizadevanja ohranjati.

Bosna in Hercegovina je marca 2016 sprejela strategijo in akcijski načrt o migracijah in azilu za obdobje 2016–2020, da bi izboljšala svoj strateški okvir za upravljanje migracij. Februarja 2016 je začel veljati nov zakon o azilu, da bi se nacionalna azilna politika dodatno uskladila z mednarodnimi standardi in pravnim redom EU, predvsem v zvezi s pravicami, ki jih imajo prosilci za azil in upravičenci do mednarodne zaščite, do dela, izobraževanja, socialne varnosti in zdravstvene oskrbe, združitve družin in načela nevračanja.

Javni red in varnost

 
Kar zadeva organizirani kriminal, so državljani Bosne in Hercegovine med najpogosteje navedenimi v zvezi z organiziranimi kaznivimi dejanji zoper lastnino v EU. Organizirane kriminalne združbe iz države se ukvarjajo s krajami na domu, nasilnimi vlomi in goljufivimi posli, pa tudi s trgovino z ljudmi in nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami po zahodnobalkanski poti. Država je tudi ciljna država za vozila, ukradena v različnih državah članicah. V Bosni in Hercegovini so še naprej precejšnje zaloge orožja, ki pomenijo tveganje za nedovoljen promet s strelnim orožjem.

Avgusta 2016 je bil podpisan sporazum o operativnem sodelovanju z Europolom, da bi se državo podprlo pri preprečevanju organiziranega kriminala, terorizma in drugih oblik mednarodnega kriminala ter boju proti njim. Za tem je bil maja 2017 podpisan sporazum o napotitvi uradnika za zvezo na sedež Europola. Zdaj se izvaja delo v zvezi z določitvijo nacionalne kontaktne točke za Europol. Ukrepe za obravnavo trgovine z ljudmi je treba okrepiti. Še vedno je treba razviti celovit, večdisciplinarni in na žrtve osredotočen pristop k tej trgovini, poleg tega pa je treba izboljšati identifikacijo žrtev.

Na splošno se merila za liberalizacijo vizumskega režima še naprej izpolnjujejo. Pričakuje se dodatno izboljšanje izvajanja. Obravnavati je treba naslednja področja:

·nadaljevanje učinkovitega izvajanja sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Bosno in Hercegovino, po potrebi s sklenitvijo protokolov o izvajanju s preostalimi državami članicami EU; dodatno pozornost je treba nameniti spoštovanju rokov in izboljšanju postopka identifikacije;

·okrepitev nadzora meja na način, pri katerem se v celoti spoštujejo temeljne pravice potnikov;

·organiziranje odmevne akcije za obveščanje o pravicah in obveznostih na področju potovanja brez vizumov, usmerjene na območja, ki so posebno prizadeta zaradi nezakonitih migracij;

·povečanje pomoči ranljivim skupinam prebivalstva, da bi se okrepilo njihovo dolgoročno socialno-ekonomsko vključevanje;

·potrebna so dodatna prizadevanja za obravnavo trgovine z ljudmi;

·povečati je treba uporabo finančnih preiskav v primerih korupcije in organiziranega kriminala.

Črna gora 

Nezakonite migracije, vključno s ponovnim sprejemom

Kar zadeva izzive, povezane z nezakonitimi migracijami, trendi v zvezi z zavrnitvijo vstopa med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 kažejo rahlo povečanje, v zvezi z nezakonitim prebivanjem pa precejšnje povečanje. Vendar so številke v absolutnem smislu še naprej majhne. Trend v zvezi s prošnjami za azil, ki so jih državljani Črne gore vložili v EU, kaže 36-odstotno zmanjšanje med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 (s 795 na 510). Med letoma 2015 in 2016 se je število zavrnitev vstopa zmanjšalo za 13 % s 385 na 335, število nezakonitih prebivanj pa za 26 % s 770 na 570. Skupno število prošenj za azil se je med letoma 2015 in 2016 precej zmanjšalo (s 4 115 na 1 830 oziroma za 56 %). Stopnja ugodno rešenih prošenj za azil je nizka (1,63 % leta 2015, leta 2016 pa 1,75 %). Med letoma 2015 in 2016 se število odločb o vrnitvi za državljane Črne gore ni znatno spremenilo (1 565 leta 2015 in 1 500 leta 2016). Države članice EU so poročale o zelo dobrem sodelovanju pri ponovnem sprejemu, leta 2016 pa je stopnja vračanja v Črno goro znašala 160 %, kar je največ od vseh tretjih držav, ki koristijo brezvizumski režim po izpolnitvi meril za liberalizacijo vizumskega režima. Po drugi strani je stopnja ugodno rešenih zahtev za ponovni sprejem, ki jih izdajo države članice EU v zvezi z državljani tretjih držav, še naprej nizka.

Leta 2016 je bila sprejeta strategija za ponovno vključevanje oseb, ki se vrnejo v skladu s sporazumi o ponovnem sprejemu, za obdobje 2016–2020. S sprejetjem strategije za integrirano upravljanje migracij za obdobje 2017–2020 je bil vzpostavljen splošen strateški okvir, napredek pa je bil narejen tudi pri usklajevanju s pravnim redom EU na tem področju. Izvajanje te strategije spremlja medresorska delovna skupina, ustanovljena avgusta 2017.

Javni red in varnost

 
Kar zadeva organizirani kriminal, je Črna gora središče nedovoljene trgovine z nezakonitimi tobačnimi izdelki v EU. Organizirane kriminalne združbe iz države so dejavne predvsem na področju nedovoljenega prometa s kokainom. Znane so tudi po pranju in ponovnem vlaganju premoženjskih koristi, pridobljenih s hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom.

Črna gora je dodatno okrepila svojo institucionalno ureditev za boj proti organiziranemu kriminalu. V skladu z načrti ima posebna policijska enota zdaj zapolnjenih 20 položajev, vendar je še vedno treba dodatno povečati število zaposlenih, da bi se izpolnile potrebe. V zadnjih letih je Črna gora sprejela svojo oceno ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, na podlagi katere določa prednostne naloge na področju varnosti. Sprejete so bile spremembe kazenskega zakonika, na podlagi katerih se lahko izvaja Protokol proti tihotapljenju migrantov, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Junija je začel veljati operativni sporazum z Eurojustom, septembra pa je bil imenovan tožilec za zvezo pri Eurojustu.

Na splošno se merila za liberalizacijo vizumskega režima še naprej izpolnjujejo. Pričakuje se dodatno izboljšanje izvajanja. Obravnavati je treba naslednja področja:

·nadaljevanje učinkovitega izvajanja sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Črno goro, po potrebi s sklenitvijo protokolov o izvajanju z državami članicami EU;

·organiziranje odmevne akcije za obveščanje o pravicah in obveznostih na področju potovanja brez vizumov, usmerjene na območja, ki so posebno prizadeta zaradi nezakonitih migracij;

·nadaljnji razvoj rezultatov na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji;

·povečanje pomoči ranljivim skupinam prebivalstva, da bi se okrepilo njihovo dolgoročno socialno-ekonomsko vključevanje.

Srbija 

Nezakonite migracije, vključno s ponovnim sprejemom

Kar zadeva izzive, povezane z nezakonitimi migracijami, trenda v zvezi z zavrnitvijo vstopa in nezakonitim prebivanjem med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 kažeta rahlo povečanje. Število prošenj za azil, ki so jih državljani Srbije vložili v EU, se je med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 precej zmanjšalo, in sicer za 41 % (s 7 140 na 4 225). Število državljanov Srbije, ki jim je bil zavrnjen vstop, je leta 2016 znašalo 7 910, približno enako kot leta 2015, ko je bilo sporočenih 7 850 primerov. Število nezakonitih prebivanj se je med letoma 2015 in 2016 zmanjšalo za 19 % (s 13 785 na 11 180). Število prošenj za azil se je že med letoma 2015 in 2016 precej zmanjšalo, in sicer za 55 % (s 30 325 na 13 515). Stopnja ugodno rešenih prošenj za azil je nizka (1,86 % leta 2015, leta 2016 pa 1,95 %). Število odločb o vrnitvi za državljane Srbije se je med letoma 2015 in 2016 zmanjšalo za 7 % s 14 985 na 13 870. Srbija zelo dobro sodeluje pri ponovnem sprejemu svojih državljanov, pri čemer je stopnja vračanja leta 2015 znašala 86,65 %, leta 2016 pa 89,04 %. Ponovni sprejem državljanov tretjih držav vzbuja skrbi (zlasti kar zadeva ponovni sprejem iz Bolgarije, Madžarske in Romunije). Srbija se je 3. oktobra 2017 v okviru Skupnega odbora za ponovni sprejem zavezala, da bo v celoti izvedla določbe o državljanih tretjih držav iz sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Srbijo. V naslednjih mesecih se bo izvajalo pozorno spremljanje. Nedavna odločitev Srbije o odobritvi potovanja brez vizumov državljanom Irana je skrb vzbujajoča in zahteva pozorno spremljanje.

Srbija je ob koncu leta 2016 spremenila svoj načrt za odziv na povečano število migrantov tako, da je z njim zajela obdobje do decembra 2017. Februarja 2017 je Srbija začela delo v zvezi z novo strategijo in akcijskim načrtom za boj proti nezakonitim migracijam za obdobje 2017–2020. Sprejetje novega zakona o azilu je bilo odloženo, prav tako pa še ni bil sprejet novi zakon o tujcih. Srbija stalno spremlja trende v zvezi s številom prosilcev za azil in oseb v postopku vračanja na podlagi sporazumov o ponovnem sprejemu, tudi s posodabljanjem statističnih podatkov in oblikovanjem migracijskih profilov. Srbija si prizadeva podpreti ponovno vključevanje oseb, ki se vračajo, tudi na ravni lokalnih skupnosti. Poleg tega finančno podpira organizacije civilne družbe pri izvajanju akcij za obveščanje o postopkih ponovnega sprejema in tveganjih zlorabe brezvizumskega režima, tudi takih, ki so usmerjene v posebne segmente prebivalstva, pri katerih je nezakonita zapustitev države verjetnejša.

Javni red in varnost

Kar zadeva organizirani kriminal, so državljani Srbije med najpogosteje navedenimi v zvezi z organiziranimi kaznivimi dejanji zoper lastnino v EU, zlasti v Belgiji, Franciji, Nemčiji in Italiji. Poleg tega so državljani Srbije med najpogostejšimi žrtvami trgovine z ljudmi iz Zahodnega Balkana. Po navedbah so storilci kaznivih dejanj iz Srbije vpleteni v nedovoljen promet s kokainom, ki poteka po zahodnobalkanski poti, nezakoniti tobačni izdelki pa se pogosto tihotapijo prek Srbije v EU. V Srbiji so še naprej precejšnje zaloge orožja, ki pomenijo tveganje za nedovoljen promet s strelnim orožjem.

Da bi se okrepil boj proti organiziranemu kriminalu, je z zakonom o organizaciji in pristojnosti vladnih organov pri zatiranju organiziranega kriminala, terorizma in korupcije (ki začne veljati marca 2018) predvidena ustanovitev posebnih organov za preiskovanje, pregon in odločanje o primerih na navedenih področjih. Srbija je okrepila sodelovanje z Europolom, marca 2017 pa je bil na sedež Europola napoten srbski uradnik za zvezo. Septembra 2017 je bil v Beograd napoten regionalni uradnik za zvezo EBCGA. Istega meseca je Srbija podpisala delovni dogovor s CEPOL. Nova strategija za finančne preiskave še ni bila sprejeta, poleg tega pa na splošno manjka proaktiven pristop k finančnim preiskavam. Leta 2016 je bila ustanovljena stalna delovna skupina za vprašanje tihotapljenja ljudi. Avgusta 2017 je bila skupaj s spremnim akcijskim načrtom sprejeta nova strategija za preprečevanje in zatiranje trgovine z ljudmi za obdobje 2017–2022. Na podlagi te strategije mora Srbija sprejeti korake za proaktivno identifikacijo in ustrezno zaščito žrtev trgovine z ljudmi. Srbija še ni začela pogajanj o operativnem sporazumu z Eurojustom, saj nov zakon o varstvu podatkov v skladu s pravnim redom EU še ni bil sprejet.    

Na splošno se merila za liberalizacijo vizumskega režima še naprej izpolnjujejo. Pričakuje se dodatno izboljšanje izvajanja. Obravnavati je treba naslednja področja:

·nadaljevanje učinkovitega izvajanja sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Srbijo, po potrebi s sklenitvijo protokolov o izvajanju z državami članicami EU; dodatno pozornost je treba nameniti ponovnemu sprejemu državljanov tretjih držav;

·organiziranje odmevne akcije za obveščanje o pravicah in obveznostih na področju potovanja brez vizumov, usmerjene na območja, ki so posebno prizadeta zaradi nezakonitih migracij;

·nadaljevanje krepitve obveščevalno vodenih preiskav, da bi se razvili trajnostni rezultati na področju pravnomočnih obsodb in razbijanja mrež, ki sodelujejo pri organiziranem kriminalu, pranju denarja, tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi;

·povečanje pomoči ranljivim skupinam prebivalstva, da bi se okrepilo njihovo dolgoročno socialno-ekonomsko vključevanje.

II.2 Vzhodno partnerstvo

Moldavija

Nezakonite migracije, vključno s ponovnim sprejemom

Kar zadeva izzive, povezane z nezakonitimi migracijami, se je število zavrnitev vstopa med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 rahlo povečalo, število nezakonitih prebivanj pa se je zmanjšalo. Število prošenj za azil, ki so jih državljani Moldavije vložili v EU, je doseglo vrhunec spomladi leta 2016, trend v zvezi s prošnjami za azil med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 pa kaže precejšnje zmanjšanje, in sicer za 58 % (s 1 730 na 720). Število zavrnitev vstopa na mejah se je med letoma 2015 in 2016 povečalo za 71 % (z 2 725 na 4 660), v enakem obdobju pa se je močno povečalo tudi število nezakonitih prebivanj, in sicer za 89 % (s 4 050 na 7 660). Med letoma 2015 in 2016 se je število prošenj za azil močno povečalo, in sicer za 99 % (s 1 850 na 3 675). Stopnja ugodno rešenih prošenj za azil je bila 10,81 % leta 2015, leta 2016 pa se je zmanjšala na 2,07 %. Med letoma 2015 in 2016 se je število odločb o vrnitvi za državljane Moldavije precej povečalo, in sicer za 178 % (s 1 810 na 5 035). Stopnja vračanja se je med letoma 2015 in 2016 zmanjšala s 67,13 % na 48,16 %. Države članice EU zelo cenijo kakovost sodelovanja pri ponovnem sprejemu, ki jo dokazuje tudi visoka stopnja pozitivnih odgovorov na prošnje za ponovni sprejem. Na zadnjem sestanku Skupnega odbora za ponovni sprejem 6. oktobra 2017 je bilo sodelovanje z Moldavijo ocenjeno kot na splošno pozitivno.

Na področju upravljanja migracij Moldavija izvaja akcijski načrt za obdobje 2016–2020, da bi izvedla nacionalno strategijo o migracijah in azilu za obdobje 2011–2020. V okviru projektov, kot je informacijska platforma NEXUS, ki je dostopna na spletu ter vključuje pisarne v različnih mestih Moldavije in pisarno v Parizu, se državljanom Moldavije zagotavljajo informacije o koristih in tveganjih različnih vidikov migracije.

Javni red in varnost

Organizirane kriminalne združbe iz Moldavije so dejavne zlasti v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Latviji in na Poljskem, še vedno pa se ukvarjajo predvsem z različnimi oblikami organiziranega kriminala, kot so organizirana kazniva dejanja zoper lastnino, nedovoljena trgovina s tobakom, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami (trgovina s heroinom povzroča velike skrbi), goljufije na področju trošarin, zlorabe kreditnih kartic in pranje denarja. Predvsem rusko govoreče organizirane kriminalne združbe izkoriščajo Moldavijo kot državo tranzita za pranje denarja in njegov vnos v EU. Moldavija je še naprej država izvora trgovine z ljudmi. Da bi izboljšala pravosodno sodelovanje, je sredi leta 2014 podpisala sporazum z Eurojustom, ki je začel veljati oktobra 2016. Sodelovanje na področju kazenskega pregona je bilo okrepljeno s podpisom sporazuma z Europolom decembra 2014.

Moldavija je od končnega poročila o liberalizaciji vizumskega režima sprejela zakone za okrepitev institucionalnega okvira za boj proti korupciji (zlasti korupciji na visoki ravni) in pranju denarja. Vendar so pri izvajanju nastale velike zamude. Še naprej ostajajo skrbi v zvezi s političnim vplivom na boj proti korupciji in pranju denarja. Poskusi oslabitve protikorupcijskega okvira (kot sta tako imenovana „zakon o liberalizaciji kapitala“ in „poslovni sveženj“, ki sta med drugim namenjena spremembi institucionalne ureditve protikorupcijskih organov) negativno vplivajo na verodostojnost politične volje za boj proti korupciji. Čeprav je bila v zadnjem poročilu o liberalizaciji vizumskega režima predvidena ustanovitev urada za odvzem premoženjske koristi, je bil urad ustanovljen šele leta 2017, njegove pristojnosti pa so zdaj omejene na primere korupcije in pranja denarja. Zamude pri izvajanju zakona o nacionalnem organu za integriteto so povzročile zastoj pri preverjanju prijav premoženjskega stanja in nasprotij interesov od avgusta 2016. Napredek v zvezi z zakonodajo o preprečevanju pranja denarja (za uskladitev s četrto direktivo EU o preprečevanju pranja denarja) ni bil dosežen. 

Na splošno se merila za liberalizacijo vizumskega režima še naprej izpolnjujejo. Vendar bi lahko bilo izpolnjevanje meril za boj proti korupciji in preprečevanje pranja denarja ogroženo, če se nemudoma ne sprejmejo ukrepi za zagotovitev rednega in trajnostnega izvajanja. Obravnavati je treba naslednja področja:

·okrepitev boja proti organiziranemu kriminalu s sprejetjem nove zakonodaje o preprečevanju pranja denarja;

·zagotovitev popolne neodvisnosti, učinkovitosti in uspešnosti specializiranih protikorupcijskih institucij. Zagotovitev, da prihodnji pravni okvir tako imenovanega „poslovnega svežnja“ ne bo negativno vplival na boj proti korupciji in preiskovanje bančnih goljufij;

·prednostna zagotovitev delovanja nacionalnega organa za integriteto z imenovanjem višjega vodstva in inšpektorjev;

·zagotovitev pravilnega delovanja agencije za odvzem premoženjske koristi z zagotovitvijo dostopa do vseh potrebnih informacij (vključno s podatkovnimi zbirkami), dodelitvijo ustreznega proračuna in števila zaposlenih ter širitvijo področja delovanja agencije na premoženjsko korist, pridobljeno z vsemi vrstami kaznivih dejanj;

·okrepitev prizadevanj za dosego rezultatov v boju proti korupciji na visoki ravni;

·okrepitev ciljno usmerjenih akcij za obveščanje, namenjenih pojasnitvi pravic in obveznosti, ki jih vključuje potovanje brez vizumov.

Gruzija

 

Integrirano upravljanje meja, upravljanje migracij in azil

Kar zadeva izzive, povezane z nezakonitimi migracijami, se trenda v zvezi z nezakonitim prebivanjem in zavrnitvijo vstopa med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 nista spremenila. Podatki o prošnjah za azil, ki so jih državljani Gruzije vložili v EU, kažejo, da se število prošenj za azil od druge polovice leta 2016 (4 750) do sredine leta 2017 (4 630) ni dodatno povečalo. Med letoma 2015 in 2016 se je število zavrnitev vstopa zmanjšalo za 39 % (s 1 330 na 810), število nezakonitih prebivanj pa za 3 % (s 5 405 na 5 240); število prošenj za azil se je povečalo za 7,2 % (z 8 110 leta 2015 na 8 700 leta 2016). Med prvo in drugo polovico leta 2016 je bilo zabeleženo 22-odstotno povečanje (s 3 905 na 4 750). Stopnja ugodno rešenih prošenj za azil je ostala skoraj nespremenjena (6,62 % leta 2015, leta 2016 pa 6,48 %). Med letoma 2015 in 2016 se je število državljanov Gruzije, ki jim je bila odrejena zapustitev, zmanjšalo za 12 % s 6 415 na 5 635, medtem ko se je stopnja vračanja v enakem obdobju povečala s 45,13 % na 55,90 %. Čeprav je stopnja vračanja še naprej razmeroma nizka, države članice ocenjujejo sodelovanje pri ponovnem sprejemu kot zelo dobro, gruzijski organi pa so odobrili veliko večino zahtev za ponovni sprejem, vloženih leta 2016.

Gruzija je dosegla dodaten napredek pri izvajanju migracijske strategije za obdobje 2016–2020 in njenega akcijskega načrta , med drugim pri vzpostavitvi enotnega sistema za analiziranje migracij (ki se je začel preskušati oktobra 2016), enotnega sistema za analizo tveganja in groženj na mejah, določitvi metodologije za analizo tveganja na področju migracij ter posodabljanju migracijskega profila za leto 2015, s tem pa je nadaljevala trajnostno izvajanje meril za liberalizacijo vizumskega režima. Gruzija izvaja tri faze akcij in usposabljanj v zvezi s pravili potovanja brez vizumov na nacionalni ravni ter spremlja potovanja na schengensko območje.

Kar zadeva azilni postopek, precejšnje število prošenj za azil v Gruziji, ki so bile zavrnjene zaradi nacionalne varnosti v prvi polovici leta 2017 8 , povzroča skrbi, to vprašanje pa je bilo izpostavljeno v tretjem in četrtem poročilu o napredku Gruzije pri izvajanju akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima 9 ter ga je treba obravnavati.

Javni red in varnost

Od zadnjega poročila o liberalizaciji vizumskega režima so organizirane kriminalne združbe iz Gruzije še naprej med najpogosteje navedenimi združbami iz držav nečlanic EU, ki se ukvarjajo s hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom v EU. Organizirane kriminalne združbe iz Gruzije so izredno mobilne, ukvarjajo se predvsem z organiziranimi kaznivimi dejanji zoper lastnino (zlasti organizirani vlomi in kraje), dejavne pa so zlasti v Franciji, Grčiji, Nemčiji, Italiji in Španiji. Te združbe pomenijo posebno grožnjo za EU, saj se njihove dejavnosti pogosto označujejo kot kriminaliteta nizke intenzivnosti, vendar se njihov nadzor nad trgi kriminalne dejavnosti postopoma povečuje in sodelujejo z drugimi organiziranimi kriminalnimi združbami iz držav nečlanic EU. Gruzija je še naprej država tranzita za različno nezakonito blago, s katerim se trguje v EU, zlasti droge. Gruzija se čedalje pogosteje uporablja za pranje nezakonitih premoženjskih koristi, ki jih organizirane kriminalne združbe pridobijo s kaznivimi dejanji v EU in zunaj nje, ter postaja država tranzita za oprane premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji.

Gruzija je zagotovila redno izpolnjevanje ter dokazala resno zavezanost preprečevanju organiziranega kriminala in boju proti njemu. Okrepila je sodelovanje na mednarodni ravni. Prizadevanja je treba ohranjati in uskladiti, zlasti na strani izvrševanja. Nacionalne strategije in akcijski načrti, pa tudi zakonodaja se redno posodabljajo. Nova nacionalna strategija za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2017–2020 in akcijski načrt za obdobje 2017–2018 sta osredotočena na naslednja ključna področja: organizirane kriminalne združbe („tatovi, ki spoštujejo kriminalni kodeks“), droge, kibernetska kriminaliteta, sodobna policijska dejavnost in mednarodno sodelovanje. V prihodnjih mesecih je treba zagotoviti njuno pravočasno in učinkovito izvedbo. Reforme policije, ki so se začele leta 2015 v zvezi z obveščevalno vodeno in v skupnost usmerjeno policijsko dejavnostjo, napredujejo, prav tako vzpostavljanje enotnega sistema za analizo kaznivih dejanj. So ključnega pomena za razumevanje in analizo kaznivih dejavnosti ter ciljno usmerjene ukrepe kazenskega pregona in kazenskega pravosodja. V ključne države članice so bili napoteni policijski atašeji, sklepajo pa se tudi novi sporazumi o kazenskem pregonu. Gruzija je aprila 2017 podpisala sporazum o operativnem in strateškem sodelovanju z Europolom, ki je začel veljati julija 2017. Izvajajo se koraki za pogajanja o sporazumu o sodelovanju z Eurojustom, ki se bodo predvidoma začela januarja 2018.

Čeprav ima Gruzija na splošno dobre rezultate pri izvajanju protikorupcijskih reform, bi bilo treba posebno pozornost nameniti učinkovitemu izvajanju mehanizma za preverjanje prijav premoženjskega stanja, ki je bil uveden januarja 2017.

Na splošno se merila za liberalizacijo vizumskega režima še naprej izpolnjujejo. Pričakuje se dodatno izboljšanje izvajanja. Obravnavati je treba naslednja področja:

·nadaljevanje akcij v zvezi s pravili potovanja brez vizumov, dokončanje sistemov za analiziranje migracij in analizo tveganj ter okrepitev prizadevanj za obravnavo temeljnih vzrokov migracije;

·prednostna operacionalizacija sporazuma o sodelovanju, sklenjenega z Europolom, in sklenitev sporazuma o sodelovanju z Eurojustom;

·prednostno dokončanje reforme v zvezi z obveščevalno vodeno policijsko dejavnostjo in vzpostavitve enotnega sistema za analizo kaznivih dejanj;

·nadaljevanje in dodatna okrepitev čezmejnega sodelovanja na področju kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja;

·okrepitev prizadevanj za izvrševanje zakonodaje o preprečevanju pranja denarja, izsleditev, zamrznitev in zaplembo sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, tudi zunaj meja. Določitev nacionalnega urada za odvzem premoženjske koristi. Uskladitev zakonodaje s četrto direktivo EU o preprečevanju pranja denarja;

·sprejetje sprememb protidiskriminacijske zakonodaje za zagotovitev njenega učinkovitega izvajanja.

Ukrajina

Integrirano upravljanje meja, upravljanje migracij in azil

Kar zadeva izzive, povezane z nezakonitimi migracijami, trenda v zvezi z nezakonitim prebivanjem in zavrnitvijo vstopa med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017 kažeta rahlo zmanjšanje. Število prošenj za azil, ki so jih državljani Ukrajine vložili v EU med drugo polovico leta 2016 in prvo polovico leta 2017, izraža stabilen trend (5 435 v primerjavi s 5 380). Med letoma 2015 in 2016 se je število zavrnitev vstopa rahlo zmanjšalo, in sicer za 5 % (s 23 795 na 22 495), število nezakonitih prebivanj pa se je povečalo za 26 % (s 23 480 na 29 565). Med letoma 2015 in 2016 se je število prošenj za azil precej zmanjšalo, in sicer za 44 % (z 22 100 na 12 460). Stopnja ugodno rešenih prošenj za azil je bila 30,12 % leta 2015, leta 2016 pa 24,61 %. Med letoma 2015 in 2016 se je število državljanov Ukrajine, ki jim je bila odrejena zapustitev, povečalo z 19 200 na 26 865, medtem ko se je stopnja vračanja v enakem obdobju povečala s 76,41 % na 82,58 %. Sodelovanje z Ukrajino pri ponovnem sprejemu je še naprej zelo dobro, kot dokazujejo kvalitativne ocene EU in držav članic.

Kar zadeva upravljanje migracij, je bila 12. julija 2017 sprejeta državna migracijska politika Ukrajine do leta 2025. V obdobju 2015–2017 so se izvajale ciljno usmerjene nacionalne preprečevalne dejavnosti za spremljanje izvajanja zakonodaje o migracijah. Ukrajina je maja 2017 začela izvajati akcijo za obveščanje na nacionalni ravni, v okviru katere se pojasnjujejo pravice in obveznosti brezvizumskega režima.

Javni red in varnost

Kar zadeva organizirani kriminal, je Ukrajina še naprej država tranzita za različno nezakonito blago, s katerim se trguje v EU. Nedovoljen promet z velikimi količinami heroina poteka po kavkaški poti med drugimi državami vzhodnega partnerstva ter prek Ukrajine v EU. Organizirane kriminalne združbe iz Ukrajine se ukvarjajo z goljufijami na področju trošarin, zlasti s proizvodnjo in tihotapljenjem nezakonitih tobačnih izdelkov v EU. Storilci kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete iz Ukrajine uporabljajo zelo napredne metode. Kar zadeva nedovoljen promet s strelnim orožjem, je Ukrajina potencialna država izvora nedovoljenega prometa s strelnim orožjem v EU, čeprav se zdi, da je stopnja dejavnosti v okviru tega prometa zdaj nizka. Nekdanja enota nacionalne policije za preiskovanje organiziranega kriminala je bila ukinjena leta 2015, načrtov za njeno nadomestitev pa ni.

Ukrajina je ratificirala sporazum z Europolom o operativnem in strateškem sodelovanju. Septembra 2017 je začel veljati sporazum z Eurojustom o sodelovanju pri boju proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu. Parlament je oktobra 2017 naredil prvi korak za vzpostavitev sistema kibernetske varnosti s sprejetjem zakona o kibernetski varnosti, da bi začel oblikovati nacionalno politiko na tem področju in vzpostavil pogoje za zagotovitev kibernetske varnosti informacijske infrastrukture države. 

Od končnega poročila o liberalizaciji vizumskega režima je bil dosežen napredek pri izvajanju protikorupcijske reforme, zlasti v zvezi z učinkovitim delovanjem novega nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU) in specializiranega protikorupcijskega urada javnega tožilstva (SAP), vendar trajnost reform še naprej predstavlja izziv. Ključni prednostni nalogi bi morali biti ohranjanje in krepitev neodvisnosti in učinkovitega delovanja uradov NABU in SAP ter nacionalne agencije za preprečevanje korupcije (NAPC). Nedavni dogodki, kot sta uvedba kratkih rokov za preiskave pred sojenjem ter javno razkritje tajnih preiskav urada NABU, ki jih je konec novembra razkril urad generalnega tožilca, resno ogrožajo sposobnost urada NABU za učinkovito izvajanje preiskav ter zaupanje javnosti v protikorupcijske institucije. Osnutek zakona, ki je bil na začetku decembra 2017 predstavljen v parlamentu in bi neutemeljeno olajšal razrešitev vodij protikorupcijskih institucij, je še vedno registriran, čeprav zdaj ni na dnevnem redu. Poleg tega resne skrbi povzroča pomanjkanje obsodb v zadevah, za katere sta pristojna urada NABU in SAP. Vzpostavitev neodvisnega specializiranega višjega protikorupcijskega sodišča v popolnem skladu z mnenjem Beneške komisije bi prispevala k odpravljanju teh pomanjkljivosti.

Kar zadeva urad NAPC, je po uspešnem začetku delovanja sistema za elektronske prijave septembra 2016 učinkovito preverjanje teh prijav močno ovirano. Skrbi se nanašajo na upravljanje agencije, obremenilen regulativni okvir, dejstvo, da programska oprema za avtomatizirano preverjanje ni bila nameščena, odsotnost neposrednega in avtomatskega dostopa do ustreznih podatkovnih zbirk in registrov ter vztrajno pomanjkanje sodelovanja drugih državnih institucij. Nedavni primer prijavitelja nepravilnosti zoper vodstvo urada NAPC vzbuja dodatne skrbi glede verodostojnosti institucije in njene sposobnosti za doseganje rezultatov.

Dodatno skrb povzročajo čedalje večji pritiski na civilno družbo, tudi s kazenskimi preiskavami in fizičnimi napadi. Poleg tega resne skrbi povzročajo zakonodajne spremembe, uvedene marca 2017, v skladu s katerimi morajo protikorupcijski aktivisti predložiti prijave premoženjskega stanja.

Na splošno se merila za liberalizacijo vizumskega režima še naprej izpolnjujejo. Vendar je treba glede na nedavni razvoj dogodkov sprejeti takojšnje ukrepe za zagotovitev popolnega izvajanja in trajnosti preteklih reform, zlasti v zvezi z merilom za boj proti korupciji. Obravnavati je treba naslednja področja:

·okrepitev sodelovanja z ustreznimi agencijami EU za preprečevanje tveganj, ki jih povzročajo nezakonite migracije;

·okrepitev ciljno usmerjenih akcij za obveščanje, namenjenih pojasnitvi pravic in obveznosti, ki jih vključuje potovanje brez vizumov;

·zagotovitev neodvisnosti, učinkovitosti in trajnosti protikorupcijskega institucionalnega okvira, zlasti z ustanovitvijo neodvisnega in specializiranega višjega protikorupcijskega sodišča v skladu z mnenjem Beneške komisije in ukrajinsko zakonodajo. Vzporedno s tem je treba zagotoviti in okrepiti neodvisnost in zmogljivost uradov NABU in SAP ter tako obrniti sedanje trende, ki ogrožajo njuno delo;

·nujno povrnitev verodostojnosti urada NAPC in vzpostavitev učinkovitega sistema preverjanja prijav premoženjskega stanja, med drugim s programsko opremo za avtomatsko preverjanje z neposrednim in avtomatskim dostopom do državnih podatkovnih zbirk in registrov;

·razveljavitev sprememb, v skladu s katerimi se področje uporabe obveznosti prijave premoženjskega stanja razširi na prijavitelje iz civilne družbe, ter zagotovitev, da lahko civilna družba opravlja svojo vlogo brez neutemeljenih ovir in vmešavanja;

·okrepitev prizadevanj za boj proti organiziranemu kriminalu, med drugim z dodelitvijo ustreznih virov in strokovnega znanja za nacionalno policijo, jasno razmejitvijo pristojnosti in izboljšanjem sodelovanja med agencijami za kazenski pregon.

III. Sklepne ugotovitve

V skladu s členom 1a(2b) Uredbe (ES) št. 539/2001, na podlagi katerega mora Komisija nadzorovati redno izpolnjevanje zahtev v zvezi z liberalizacijo vizumskega režima v tretjih državah ter poročati o tem, Komisija na podlagi analize, predstavljene v tem poročilu in priloženem delovnem dokumentu služb Komisije, meni, da so zahteve za zadevne države v zvezi z liberalizacijo vizumskega režima še naprej izpolnjene. V poročilu so opredeljeni nadaljnji ukrepi, ki bi jih bilo treba sprejeti na posebnih področjih, da bi se ohranilo redno in trajnostno izvajanje. Poleg tega je treba zagotoviti nadaljevanje izvajanja vseh drugih meril.

Države Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva, zlasti Albanija, so še naprej sprejemale ukrepe za obravnavo še vedno prisotnih izzivov, povezanih z nezakonitimi migracijami. Ti ukrepi že prinašajo rezultate. Sodelovanje pri ponovnem sprejemu se nemoteno nadaljuje za vse države Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, stopnje vračanja pa so na splošno visoke.

Kar zadeva preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu, so organizirane kriminalne združbe iz teh držav kljub stalnim prizadevanjem še vedno dejavne na področju nedovoljenega prometa s strelnim orožjem, kaznivih dejanj zoper lastnino in nedovoljene trgovine z različnim nezakonitim blagom (zlasti drogami in tobakom), pranja denarja, trgovine z ljudmi, tihotapljenja migrantov in kibernetske kriminalitete v državah članicah EU. Prizadevanja v zvezi s tem je treba okrepiti.

Kar zadeva preprečevanje korupcije in pranja denarja ter boj proti njima, mora Moldavija nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev rednega izvajanja merila in trajnosti reform. Glede na nedavni razvoj dogodkov, mora tudi Ukrajina nemudoma sprejeti ukrepe, da bi zaščitila protikorupcijske ukrepe, uvedene s prejšnjimi reformami, ter omogočila nadaljnji napredek.

Izvajanje meril za liberalizacijo vizumskega režima je stalni proces, ki se izvaja. Redne seje pododbora za pravosodje, svobodo in varnost, dialogi med EU in državami, za katere velja liberalizacija vizumskega režima, po potrebi tudi državami Zahodnega Balkana, pogajanja o pristopu k EU ter sestanki višjih uradnikov zagotavljajo ustrezen okvir za nadaljnjo razpravo o teh zadevah. Komisija bo Evropskemu parlamentu in Svetu o rednem izpolnjevanju zahtev v zvezi z liberalizacijo vizumskega režima v tretjih državah znova poročala leta 2018.

(1)

     Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. marca 2017 (UL L 61, 8.3.2017, str. 1).

(2)

      http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6290-2017-ADD-1/sl/pdf .

(3)

   Posebna področja so opredeljena v skladu z zadevnimi akcijskimi načrti za liberalizacijo vizumskega režima za posamezne države. Merila so razdeljena v štiri „sklope“ tehnično pomembnih vprašanj: (1) varnost dokumentov, vključno z biometričnimi podatki; (2) integrirano upravljanje meja, upravljanje migracij in azil; (3) javni red in varnost; (4) zunanji odnosi in temeljne pravice. V tem poročilu je poudarek na naslednjih posebnih področjih (povezanih s sklopoma 2 in 3): Albanija (nezakonite migracije, kazenski pregon), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (organizirani kriminal, kazenski pregon), Bosna in Hercegovina (nezakonite migracije, organizirani kriminal), Črna gora (nezakonite migracije, organizirani kriminal), Srbija (nezakonite migracije, organizirani kriminal), Moldavija (nezakonite migracije, preprečevanje korupcije, pranje denarja), Gruzija (nezakonite migracije, azil, organizirani kriminal, preprečevanje korupcije, preprečevanje diskriminacije), Ukrajina (nezakonite migracije, preprečevanje korupcije, organizirani kriminal). Poleg tega Komisija še naprej pozorno spremlja izvajanje meril v zvezi s sklopom 1 in sklopom 4, zlasti kar zadeva preprečevanje diskriminacije in stanje ranljivih skupin prebivalstva, predvsem ukrepe za vključevanje Romov.

(4)

     Nazadnje posodobljen novembra 2016.

(5)

     V skladu z izjavo Komisije z dne 8. novembra 2010: http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/d-mk/dv/1027_12/1027_12en.pdf . 

(6)

     V nadaljnjem besedilu: Moldavija.

(7)

     Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska in Švedska, pa tudi Švica, Norveška, Lihtenštajn in Islandija.

(8)

     Med januarjem in junijem 2017 je bilo 26 % vseh odločb negativnih zaradi nacionalne varnosti. V letih 2016 in 2015 je ta delež znašal 5 % oziroma 4 % (vir: UNHCR).

(9)

     COM(2015) 199 final/SWD(2015) 103 final, sprejeta 8. maja 2015, ter COM(2015) 684 final/SWD(2015) 299 final, sprejeta 18. decembra 2015.