Bruselj,20.11.2017

COM(2017) 678 draft

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

FMT:Font=Microsoft Sans SerifAkcijski načrt EU za obdobje 2017–2019/FMT
FMT:Font=Microsoft Sans SerifSpoprijemanje z razliko v plačah med spoloma/FMT


1.Razlika v plačah med spoloma v EU

Razlika v plačah med spoloma stagnira zaradi ...

Enakost spolov je ena od temeljnih vrednot Evropske unije, vendar ni uresničena. Ženske v EU na vseh področjih gospodarstva v povprečju zaslužijo več kot 16 % manj na uro kot moški. Ta razlika v plačah med spoloma v zadnjih petih letih stagnira. Pri sedanji stopnji sprememb bo razlika odpravljena šele ob prehodu v naslednje tisočletje. Nedavna stagnacija sproža vprašanja o potrebi po krepitvi in prilagoditvi sedanjih pobud: neenakosti spolov na trgu dela so bile zajezene, vendar ne izbrisane 1 .

... prevladujoče segregacije na trgu dela

Segregacija obstaja v sektorjih in poklicih: večina evropskih delavcev ima sodelavce večinoma istega spola 2 in v sektorjih, kjer dela več žensk, so delavci pogosto plačani slabše kot v sektorjih, kjer dela več moških 3 . Čeprav je bilo več pobud uspešnih pri spodbujanju vstopa žensk v sektorje, kjer prevladujejo moški, kot sta naravoslovje in tehnologija, pa se stopnja segregacije v poklicih in sektorjih na splošno skoraj ni spremenila 4 . Poleg tega v skoraj vseh sektorjih velja, da moški pogosteje napredujejo na nadzorne ali vodstvene položaje, posledica tega pa je, da je med izvršnimi direktorji manj kot 5 % žensk. Ta navpična segregacija je razlog za znatni delež razlike v plačah med spoloma 5 .

... vztrajnih stereotipov, ki jih poganjajo neustrezne politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja

Stereotipi o vlogah moških in žensk v družbi ostajajo, s tem pa tudi stereotipi o tem, ali bi morali biti na trgu dela ali doma. To je eden od temeljnih vzrokov razlike v plačah med spoloma. Moški v povprečju porabijo veliko manj časa kot ženske za skrb za otroke ali oskrbovane sorodnike, ženske pa tega časa ne morejo porabiti za plačano delo ali pridobivanje izkušenj, ki bi jim pomagale v celotnem obdobju njihovega delovnega življenja 6 . Politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja lahko, če so dobro zasnovane, pripomorejo k zmanjšanju razlike v plačah med spoloma. Naložbe v uradne ustanove za oskrbo in v ustrezne dopuste v zvezi z družino za ženske in moške prispevajo k zmanjšanju razlike v plačah med spoloma, saj zmanjšajo motnje in prekinitve na poklicni poti in v zaposlitvi žensk. Prožne ureditve dela (vključno z gibljivim delovnim časom, skrajšanim delovnim časom in delom na daljavo) bi morale biti bolje ovrednotene za ženske in moške, ne pa da so obravnavane kot strošek za delodajalce, ki zaposlene pogosto kaznujejo z nižjim plačilom 7 .

... in diskriminacije, ki jo omogoča pomanjkanje preglednosti

V skoraj vseh poklicih so moški v povprečju plačani bolje kot ženske. Diskriminacija pri plačilu še prevladuje: ženska je lahko za popolnoma enako delo plačana slabše kot moški; in delo, ki ga običajno opravljajo ženske, je plačano manj kot delo, ki ga običajno opravljajo moški, tudi če je enake vrednosti. Poleg tega je zaradi tajnosti glede ravni plačil še težje zaznati primere diskriminacije. Večina Evropejcev (69 %) se zaveda obstoja razlike v plačah med spoloma v gospodarstvu, vendar pa zaposleni menijo, da v njihovem podjetju te razlike ni, medtem ko tretjina zaposlenih ne ve, kakšno plačo imajo njihovi sodelavci. Evropejci bi podprli več preglednosti pri delu: skoraj dve tretjini bi bili za objavo povprečne plače glede na spol in glede na vrsto dela, ki se izplačuje v organizaciji ali podjetju, kjer delajo 8 .

Skoraj polovici delavcev je misel na pogajanja o svoji plači dejansko neprijetna in ta delež je večji med ženskami kot med moškimi. Štejejo pa tudi okoliščine: ženske se pogajajo toliko kot moški, kadar je izrecno navedeno, da se je o plači mogoče pogajati in da je torej pogajanje ustrezno vedenje. Organizacija dela ter zasnova pridobivanja novih delavcev in plačnih politik dejansko lahko močno vplivata: če sta dobro zastavljeni lahko uravnotežita nezavedne predsodke o moških in ženskah, kar preprečuje dvojna merila, zaradi katerih se ženske in moški nagrajujejo različno.

Obseg razlike v plačah med spoloma v gospodarstvu je odvisen tudi od institucij, ki določajo plače. Medsektorske minimalne plače in mehanizmi za določanje plač lahko prispevajo k zvišanju plač v nižje plačanih sektorjih, s čimer se zmanjša razlika v plačah med spoloma 9 . 

Iz trenutnega stanja izhaja potreba po razmisleku o daljnosežnejših ukrepih na ravni EU. Taki ukrepi bi prispevali k spodbujanju delovnih mest in rasti v EU ter k bolj poštenemu enotnemu trgu na področju zaposlovanja. To sporočilo vsebuje akcijski načrt za nadaljnje spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma ter za zagotovitev, da se načelo enakega plačila za ženske in moške uporablja v celoti.

2.Prednostne naloge politike

Odprava razlike v plači med spoloma ostaja pomemben cilj v okviru splošnega cilja doseganja enakosti spolov 10 in uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja iz Agende ZN 2030. Poleg tega prispeva k nadaljnjem razvoju evropskega stebra socialnih pravic [Parlament, Svet in Komisija so ga razglasili 17. novembra na socialnem vrhu za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu], zlasti načela 2 o zagotavljanju enakosti spolov na vseh področjih in načela 3 o enakih možnostih.

Iz tega razloga ima Komisija to vprašanje za politično prednostno nalogo 11 . Ta akcijski načrt si prizadeva za nadaljnjo preslikavo te zaveze za odpravo razlike v plačah med spoloma v seznam ključnih, konkretnih ukrepov.

Akcijski načrt zajema širok in skladen nabor dejavnosti za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma z vseh mogočih vidikov, namesto osredotočanja na en sam dejavnik ali vzrok. Te dejavnosti bodo vzajemno krepile druga drugo.

Opredeljenih je bilo osem glavnih poti ukrepanja:

1: izboljšanje izvajanja načela enakega plačila;

2: spoprijemanje s segregacijo v poklicih in sektorjih;

3: odpravljanje steklenega stropa – pobude za spoprijemanje z navpično segregacijo;

4: spoprijemanje z nižjimi plačili zaradi oskrbe;

5: boljše vrednotenje znanj in spretnosti, prizadevanj ter odgovornosti žensk;

6: spoprijemanje z meglo – razkrivanje neenakosti in stereotipov;

7: opozarjanje na razliko v plačah med spoloma in obveščanje o njej;

8: krepitev partnerstev za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma.

Za učinkovitost bodo potrebne sinergije med ukrepi, ki jih bodo sprejele ključne zainteresirane strani na evropski, nacionalni in korporativni ravni.

Ukrep 1: izboljšanje izvajanja načela enakega plačila

Komisija bo ocenila potrebo po nadaljnjih pravnih ukrepih za izboljšanje izvajanja načela ter bo še naprej spremljala in izvajala obstoječe pravice EU.

Pogodba o delovanju Evropske unije določa načelo enakega plačila v členu 157. Člen 4 preoblikovane direktive o enakosti spolov (2006/54/ES) vzpostavlja načelo enakega plačila tako, da določa, da je glede vseh vidikov in pogojev plačila prepovedana neposredna ali posredna diskriminacija zaradi spola za enako delo ali za delo enake vrednosti.

Leta 2013 je Komisija sprejela poročilo o izvajanju preoblikovane direktive o enakosti spolov 12 . Poročilo navaja stanje izvajanja direktive na terenu, vključno z vprašanjem enakega plačila.

Leta 2014 je Komisija sprejela priporočilo o preglednosti plačil 13 , ki z naborom dejanskih ukrepov za izboljšanje preglednosti plačil spodbuja bolj učinkovito uporabo zakonodaje o enakem plačilu 14 . Države članice so v priporočilu pozvane, naj izberejo in izvedejo vsaj enega od zgoraj navedenih ukrepov ob upoštevanju svojih okoliščin.

Komisija je poleg tega akcijskega načrta sprejela tudi ocenjevalno poročilo o izvajanju priporočila o preglednosti. Poročilo obravnava nadaljnje ukrepe, ki so jih sprejele države članice, in ponuja pregled obstoječih nacionalnih ukrepov 15 . Iz ocene nacionalnih ukrepov, ki so jih sporočile države članice, izhaja, da trenutni nacionalni ukrepi na področju preglednosti ne zadoščajo in sami po sebi niso učinkoviti.

Iz obeh poročil, o izvajanju preoblikovane direktive o enakosti spolov in o izvajanju priporočila o preglednosti, je razvidna potreba po vzdrževanju sedanjega pravnega okvira in izboljšanju njegovega izvajanja.

Komisija bo zlasti:

·ocenila možnost ciljnih sprememb preoblikovane direktive o enakosti spolov, za kar bo proučila:

okakšne so potrebe in možnosti, da nekateri ali vsi ukrepi glede preglednosti plačil, predvideni v priporočilu iz leta 2013, postanejo zavezujoči, kot na primer:

-upravičenost zaposlenih zahtevati informacije o ravneh plačil;

-redno poročanje delodajalcev o plačah po kategorijah zaposlenih ali delovnem mestu;

-pojasnitev pojma dela enake vrednosti;

oizboljšanje sankcij in odškodnin žrtvam s proučitvijo potrebe po uvedbi ukrepov, kot so 16 :

-minimalne sankcije v primeru kršitev načela enakega plačila in

-minimalni standardi glede odškodnine, s katero bi bil žrtvi povrnjen položaj, v katerem bi bila, če bi bilo načelo enakega plačila upoštevano;

ozagotavljanje enakosti spolov v poklicnih pokojninskih shemah, da se preoblikovana direktiva o enakosti spolov uskladi s sodno prakso Sodišča Evropske unije: direktiva omogoča različno obravnavo žensk in moških glede poklicnih pokojnin zaradi njihove različne statistične pričakovane življenjske dobe, zaradi česar ženske prejmejo nižjo mesečno pokojnino na podlagi dejstva, da v povprečju živijo dlje (kar prispeva k razliki v pokojninah med spoloma); Sodišče Evropske unije je tako prakso označilo kot diskriminatorno in jo glede državnih pokojnin prepovedalo 17 leta 2014, glede zasebnih pokojnin (zavarovalnih pogodb) pa leta 2011 18 ;

okrepitev vloge organov za enakost pri izvrševanju, na primer:

-z zagotavljanjem, da lahko organi za enakost dejansko v celoti opravljajo svojo vlogo, predvsem s spremljanjem in izvrševanjem pravil, ki se uporabljajo;

-s pojasnitvijo zahtev iz direktive in/ali določitvijo horizontalnih standardov za organe za enakost, ki bodo v skladu z njihovo vlogo spremljanja, zlasti glede njihove neodvisnosti, učinkovitosti in pristojnosti 19 ;

·še naprej ocenjevala, ali se pravni red EU v različnih državah članicah EU izvaja pravilno, in spremljala, kako se načelo enakega plačila uporablja v praksi; ob neskladnosti pa bo nadaljevala postopke za ugotavljanje kršitev zoper zadevne države članice zaradi neizvrševanja obveznosti do EU;

·v letu 2019 sprejela poročilo o sprejetih nacionalnih ukrepih na podlagi člena 157(4) PDEU, ki zagotavljajo posebne prednosti, s katerimi se nezadostno zastopanemu spolu olajša izvajanje poklicnih dejavnosti ali prepreči prikrajšanost na poklicni poti oziroma zagotovi nadomestilo zanjo;

·še naprej sodelovala z mrežo organov za enakost (EQUINET), svetovalnim odborom za enake možnosti žensk in moških ter skupino na visoki ravni za vključevanje načela enakosti spolov, da se okrepi izvrševanje načela enakega plačila v državah članicah.

Ukrep 2: spoprijemanje s segregacijo v poklicih in sektorjih

Komisija bo podpirala prakse, ki na zgodnji stopnji izobraževanja in poklicnega življenja obravnavajo stereotipe, zaradi katerih se ženske in moški zaposlujejo na različnih področjih. Komisija bo podpirala podjetja in druge delodajalce, ki si prizadevajo, da bi zagotovili enako plačilo ter pritegnili in zadržali premalo zastopani spol.

Segregacija po sektorjih je eden od glavnih vzrokov razlike v plačah med spoloma.

Zastopanost moških in žensk se med gospodarskimi sektorji razlikuje. Ženske so v nekaterih gospodarskih sektorjih manj zastopane, na primer v gradbeništvu, proizvodnji, prometu, naravoslovju in IKT 20 . Pač pa se moški redko zaposlujejo v ključnih sektorjih za prihodnost evropske družbe in gospodarstva, kot so izobraževanje, oskrba in zdravstvena oskrba.

Sektor IKT v zadnjih desetih letih raste in pričakuje se, da bo še naprej ustvarjal nova delovna mesta. Kljub temu pa ženske predstavljajo le približno 16 % od skoraj 8 milijonov ljudi, ki delajo v IKT. V sektorjih inženirstva in znanosti je razlika med spoloma v mlajši generaciji še zaznavna: čeprav so leta 2014 ženske predstavljale 46 % vseh doktorandov v EU, je bil njihov delež med doktorandi inženirstva, proizvodnje in gradbeništva le 28 % in le 21 % na področju računalništva. Nasprotno pa moški predstavljajo le 33 % doktorandov na področju poučevanja.

Več žensk v sektorju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike 21 bi do leta 2050 prispevalo k temu, da bi se BDP v EU na prebivalca povečal za stopnjo med 2,2 in 3,0 %. To bi se lahko oprlo na nove trende, kot je zanimanje deklet za kodiranje ali pojav zagonskih podjetij, ki jih vodijo ženske.

Ker se poklicne in študijske odločitve sprejemajo precej zgodaj v življenju in so pogosto nepovratne, spoprijemanje s segregacijo na trgu dela zahteva ukrepanje na ravni izobraževanja. Iz podatkov PISA 22 izhaja, da spolni stereotipi še vedno prevladujejo, kar povzroča razlike v samozavesti in udejstvovanju na različnih področjih. Na voljo je nekaj dobrih praks o spoprijemanju s segregacijo v izobraževanju in na trgu dela. Na tem področju so potrebni vzajemno učenje in dokazi o tem, kaj deluje.

Komisija (si) bo zlasti:

podpirala transnacionalne projekte za spoprijemanje s stereotipi in segregacijo v izobraževanju, usposabljanju in na trgu dela, s poudarkom na poskusih, ki dajejo trdne dokaze. Podpora bo na voljo prek programa za pravice, enakost in državljanstvo (REC) za obdobje 2014–2020. To dopolnjuje podporo, ki je državam članicam zagotovljena prek ESS in programa Erasmus+ ;

·organizirala konferenco za pregled stanja (v letu 2018) in zaključno konferenco (v letu 2019) o rezultatih projektov za spoprijemanje s stereotipi in segregacijo 23 v sodelovanju s ključnimi zainteresiranimi stranmi, predvsem predstavniki šol, ponudniki usposabljanj, univerzami, javnimi službami za zaposlovanje in ponudniki poklicnega usmerjanja. Namen konferenc je poudariti najbolj obetavne izkušnje ter jih nadalje razširiti med širok krog zainteresiranih strani in nacionalnih vlad;

·spodbudila podjetja k redni izmenjavi dobrih praks, ki vodijo v odpravo spolne segregacije, in še naprej omogočala delovanje platforme EU za listine o raznovrstnosti 24 ;

·še naprej financirala lokalne projekte, ki ovračajo stereotipe ter ki jih vodijo skupnosti za izobraževanje in usposabljanje prek programa Erasmus+ ;

·izvajala posamezne pobude v različnih sektorjih za odpravo stereotipov o znanju, spretnostih, sposobnostih in vlogah žensk in moških, kot so:

-nadaljnje spodbude podjetjem, naj se pridružijo veliki koaliciji za digitalne spretnosti in znanja ter delovna mesta 25 , in zlasti povabilo podjetjem, naj več žensk in deklet opremijo z digitalnimi spretnostmi in znanjem ter jih spodbudijo k študiju IKT in poklicni poti na tem področju; sredstva EU bodo na voljo organizacijam in podjetjem za nadaljnjo izmenjavo dobrih praks na področju spolno zaznamovanih inovacij, raznolikosti in vključenosti ter uravnoteženega vodenja;

-objava in proučitev ustreznega nadaljevanja študije iz jeseni 2017 o ženskah v digitalni dobi (Women in Digital Age), ki ponuja pregled gibanj na tem področju;

-zagotavljanje orodij za spodbujanje institucionalnih sprememb, ki lahko spodbudijo enakost poklicnih poti na področju znanosti (kot je orodje za enakost spolov na univerzah in raziskovalnih inštitutih (GEAR), ki ga je razvil Evropski inštitut za enakost spolov) ter nadaljnje redno spremljanje ključnih gibanj na področju naravoslovja in raziskav v She Figures, poglavitni publikaciji Komisije na tem področju;

-nadaljnje poudarjanje dosežkov žensk v znanosti z organizacijo nagrade EU za inovatorke;

-vzpostavitev platforme EU za spremembo, da se izboljšajo zaposlenost žensk in enake možnosti v prometnem sektorju 26 ter objava študije o gospodarskih koristih od višje zaposlenosti žensk v prometu v letu 2018; potem ko bodo rezultati razširjeni na čim več mestih, bodo na voljo dobre prakse iz navedenega sektorja, drugi sektorji pa bodo lahko izvedli podobne naloge;

-    podpora vzajemnemu učenju med državami članicami na področju poklicnih poti učiteljev in vodij šol za obravnavo neravnovesja med spoloma na področju poučevanja 27 ; to bo izvedeno na podlagi programa izobraževanje in usposabljanje 2020 z nizom strokovnih seminarjev in povezano z evropskim sektorskim socialnim dialogom na področju izobraževanja 28 ;

-podpora zbiranju podatkov o plačah učiteljev, ki ga izvaja Eurydice 29 v sodelovanju z OECD in spodbujanje držav članic k ukrepanju za odpravo nezadostnih plačil v tem sektorju.

Ukrep 3: odpravljanje steklenega stropa – spoprijemanje z navpično segregacijo

Komisija bo podpirala prakse, ki izboljšujejo uravnoteženo zastopanost spolov pri postopkih odločanja in na položajih odločanja v vseh sektorjih.

V vseh sektorjih in poklicih je manj verjetno, da bodo ženske napredovale in pridobile vodstvene odgovornosti. Zato so potrebni ukrepi za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju in za zagotovitev enakosti spolov na vseh ravneh 30 .

Komisija (si)bo zlasti:

·prizadevala za sprejetje svojega predloga direktive o izboljšanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi. Predlog določa količinske cilje držav članic in poudarja pomen upravnih odborov, ki vzpostavljajo pregledna merila za izbor kandidatov;

·spremljala izvajanje politik uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih največjih družb v EU, ki kotirajo na borzi, v smislu Direktive 2014/95/EU o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin; spremljanje smernic Komisije za nefinančno poročanje, zlasti s preučevanjem, v kolikšnem obsegu največja podjetja obravnavajo uravnoteženo zastopanost spolov v svojih politikah o raznolikosti 31 ;

·prek programa za pravice, enakost in državljanstvo nadaljevala financiranje projektov vlad, socialnih partnerjev, podjetij, nevladnih organizacij in univerz, katerih cilj je izboljšati uravnoteženo zastopanost spolov na vodstvenih položajih na vseh ravneh 32 ;

·sodelovala v dialogih s socialnimi partnerji za spodbujanje ukrepov za izboljšanje uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju, ter sprožila in izvedla projekte, katerih cilj je izboljšati uravnoteženo zastopanost spolov na položajih odločanja;

·spodbudila vlade k sprejetju strategij, ki zajemajo konkretne ukrepe za boljšo zastopanost nezadostno zastopanega spola pri odločanju;

·sodelovala v dialogih s sektorskimi regulativnimi organi za sprejetje ukrepov, ki izboljšujejo uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju;

·izvedla pobudo za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (glej ukrep 4), ki podpira boljše usklajevanje in delitev obveznosti oskrbe med ženskami in moškimi, s čimer bi ženske spodbudili, da bi se potegovale za na višje položaje.

Ukrep 4: spoprijemanje z nižjimi plačili zaradi oskrbe

Komisija bo podpirala ekonomsko opolnomočenje žensk s spodbujanjem politik usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja.

Danes mlade ženske zapuščajo šolo z boljšimi kvalifikacijami kot mladi moški, vendar v desetih državah članicah že pred svojim 34. letom zaslužijo 10 % manj kot moški 33 . Ta razlika se s starostjo povečuje, zlasti kot posledica tako imenovane kazni za materinstvo 34 . Ženske zapuščajo trg dela, da lahko skrbijo za otroke in/ali oskrbovane družinske člane, če pa povsem ne zapustijo trga dela, ob vrnitvi zaradi usklajevanja z družinskimi obveznostmi pogosto sprejmejo delovna mesta, za katera je potrebna nižja kvalifikacija. Politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja so predpogoj za izboljšanje ekonomskega opolnomočanja žensk, saj dobro usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja izboljšuje možnosti žensk na trgu dela in odpravlja ovire dostopa do zaposlitve 35 .

Komisija je v okviru evropskega stebra socialnih pravic sprejela pobudo za izboljšanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev in oskrbovalcev, da se posodobi sedanji pravni okvir EU za vrste dopustov iz družinskih razlogov in prožne ureditve dela ter razvije celovit okvir politike za izboljšanje zasnove vrst dopustov iz družinskih razlogov in prožnih ureditev dela, izboljša kakovost, cenovna dostopnost in dostopnost uradnih storitev oskrbe ter obravnavajo ekonomski odvračilni dejavniki za prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu. Cilj pobude je spoprijeti se z nezadostno zastopanostjo žensk na trgu dela z boljšo delitvijo obveznosti oskrbe med moškimi in ženskami, da bi se zmanjšali tveganje, da ženske slabše napredujejo na svoji poklicni poti, ter obravnavali stereotipi, ki delodajalce odvračajo od zaposlovanja žensk in/ali njihovega napredovanja. To bi moralo imeti pozitiven učinek na spoprijemanje z navpično spolno segregacijo na trgu dela in moralo bi omejiti razloge, zaradi katerih ženske same izberejo nižje plačane sektorje ali ravni delovnih mest, za katere trenutno menijo, da jim omogočajo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ter ki so pogosto slabše plačani (kot na primer družinske zdravnice, učiteljice ali delavke v lokalnih organih).

Komisija (si) bo zlasti:

·prizadevala, da sozakonodajalca hitro sprejmeta direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev 36 ,

·zagotovila hitro izvajanje nezakonodajnih ukrepov, navedenih v sporočilu 37 .

Ukrep 5: boljše vrednotenje znanj in spretnosti, prizadevanj ter odgovornosti žensk

Segregacija v poklicih in sektorjih prevladuje in te razmere se zgolj počasi spreminjajo 38 . Kratko- in srednjeročno so potrebni tudi ukrepi za izboljšanje plač v poklicih, kjer prevladujejo ženske, kot priznanje znanja in spretnosti, prizadevanj ter odgovornosti v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske.

Komisija si bo zlasti:

·prizadevala za boljše priznavanje znanja in spretnosti v vseh sektorjih, tudi v tistih, v katerih prevladujejo ženske, in sicer na podlagi novega programa znanj in spretnosti 39 . Orodja 40 , ki so bila razvita v okviru navedenega programa (o kvalifikacijah, znanju in spretnostih ter vrednotenju priložnostnega učenja), so nevtralna glede na spol in bodo prispevala h kar najboljšemu izkoristku tega znanja in spretnosti ter k izboljšanju preglednosti kvalifikacij. Pri izvajanju novega programa znanj in spretnosti bo vprašanjem spola namenjena posebna pozornost. Organizirane bodo zlasti dejavnosti vzajemnega učenja s ključnimi zainteresiranimi stranmi o tem, kako lahko priznanje in vrednotenje znanja in spretnosti spodbuja enakost spolov 41 ;

·še naprej prizadevala ozaveščati o pomenu sistemov delovnih mest, ki so nevtralni glede na spol, da se v praksi zagotovi enako plačilo. Komisija bo leta 2018 objavila in široko razširila posodobljen priročnik o sistemih ocenjevanja in razvrstitve delovnih mest, nevtralnih glede na spol 42 .

Ukrep 6: spoprijemanje z meglo – razkrivanje neenakosti in stereotipov

Komisija bo še naprej zbirala in zagotavljala ustrezne podatke o obstoječi razliki v plačah med spoloma ter o njenih posledicah na dohodke in pokojnine.

Za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma in predložitev ustreznih ukrepov je potrebno ustrezno poznavanje težav na tem področju in njihovega obsega. Komisija si zato stalno prizadeva zagotoviti ustrezne podatke o še vedno prisotni razliki v plačah med spoloma ter o njenih posledicah za posameznike, gospodarstva in družbe 43 ter razširiti relevantne študije 44 .

Komisija bo zlasti:

·še naprej redno poročala o razvoju razlike v plačah, prihodkih in pokojninah med spoloma v Evropi prek:

-svojega letnega poročila o enakosti žensk in moških, objavljenega ob mednarodnem dnevu žena;

-podatkov o „prilagojeni“ razliki v plačah med spoloma 45 , ki sta jih skupaj razvila Komisija in Eurostat v letih 2017 in 2018, ter podatkov o „neprilagojeni“ razliki v plačah med spoloma, ki jih je razvila Komisija v pregledu socialnih kazalnikov 46 ;

-raziskave Eurobarometra o razliki v plačah med spoloma in preglednosti plačil, objavljene jeseni 2017;

-poročila o izvajanju enakega plačila, ki bo objavljeno s tem akcijskim načrtom;

·sprožila delo za boljšo oceno enakosti spolov v sodelovalnem gospodarstvu, saj iz podatkov iz Evrope in Združenih držav 47 izhaja, da vse več žensk vstopa v „gospodarstvo platform“. Ta trend lahko prispeva k večanju razlike v plačah med spoloma. Poseben modul na to temo bo vključen v Eurostatovo letno anketo o delovni sili;

·vključila namensko perspektivo spola v poročilo o ustreznosti pokojnin za leto 2018.

Ukrep 7: opozarjanje na razliko v plačah med spoloma in obveščanje o njej

Komisija bo aktivno sodelovala pri dejavnostih ozaveščanja o razliki v plačah med spoloma in zagotovila smernice v zvezi z načelom enakega plačila.

Razlika v plačah med spoloma se bo zmanjšala le s prizadevnim sodelovanjem vseh akterjev, tj. delavcev, podjetij in javnih organov. Informacije so ključnega pomena, da lahko žrtve diskriminacije uveljavijo svoje pravice, da lahko podjetja prilagodijo svoje prakse in politike ter da lahko javni organi sprejmejo potrebne spremljevalne ukrepe in/ali smernice.

Komisija bo zlasti:

·opozarjala na razliko v plačah med spoloma in njene temeljne vzroke, predvsem z obeležitvijo evropskega dneva enakega plačila;

·vsako leto posodobila in razširila posebno informativno gradivo in informativne preglede po državah glede razlike v plačah med spoloma;

·še naprej objavljala rezultate projektov, financiranih na podlagi programa EU PROGRESS, in sicer osmih transnacionalnih projektov , ki jih vodijo civilna družba in socialni partnerji za razumevanje razlike v plačah med spoloma in spoprijemanje z njo ter ki se osredotočajo na posamezne sektorje. Projekti vključujejo razvoj računala, ki podjetjem omogoča boljše razumevanje razlike v plačah med spoloma in spoprijemanje z njo (navdihnil ga je LOGIB);

·leta 2018 objavila in razširila posodobljen priročnik o sodni praksi v zvezi z načelom enakega plačila, ki bo temeljil na prilogi 48 poročila o izvajanju Direktive 2006/54/ES 49 , ki ponuja pregled prelomne sodne prakse;

·leta 2018 pripravila in razširila posodobljen priročnik o dobrih praksah, ki odražajo najnovejše ukrepe držav članic za zagotavljanje uporabe enakega plačila na terenu 50 .

Ukrep 8: krepitev partnerstev za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma

Komisija bo še naprej sodelovala s ključnimi akterji z namenom izmenjave dobrih praks, zagotavljanja financiranja in obravnavanja posledic razlike v plačah med spoloma prek procesa evropskega semestra.

Komisija podpira države članice, podjetja, civilno družbo in socialne partnerje prek financiranja in ukrepov za izmenjavo dobrih praks. Nedavni primeri zajemajo:

·posebno srečanje platforme EU za listine o raznovrstnosti o vključevanju načela enakosti spolov (junij 2016);

·seminar EU s partnerji iz več sektorjev in sektorskimi socialnimi partnerji (november 2016) in

·seminar vzajemnega učenja, ki je bil organiziran za razpravo o belgijski dobri praksi spodbujanja klasifikacije delovnih mest, ki je nevtralna glede na spol (oktober 2016).

Komisija tudi podpira prizadevanja držav članic za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma prek procesa evropskega semestra, tudi s priporočili državam članicam, naj obravnavajo to posebno vprašanje ali nekatere njegove temeljne vzroke, kot so pomanjkanje naložb v varstvo otrok ali davčni odvračilni dejavniki, ki prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu (predvsem ženske) odvračajo od tega, da bi delali ali delali več.

Leta 2017 je bila razlika v plačah med spoloma obravnavana v poročilih o devetih državah članicah 51 . Maja 2017 je Komisija izdala priporočila za posamezne države, ki so se osredotočala na naložbe v zmogljivosti za varstvo otrok in na davčne odvračilne dejavnike ter na druge ukrepe za obravnavo razlike v plačah med spoloma 52 .

Komisija bo zlasti:

·organizirala seminarje vzajemnega učenja za predstavnike vlad o razliki v plačah, dohodkih in pokojninah med spoloma ter njihovih temeljnih vzrokih. Osredotočali se bodo na konkretna orodja in pravne instrumente ter na izzive pri njihovem izvajanju;

·podpirala vzajemno učenje in usposabljanje med socialnimi partnerji, podjetji in drugimi zainteresiranimi stranmi za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma;

·zagotovila finančno podporo državam članicam, ki bodo pripravljene zmanjšati razliko v plačah med spoloma, prek omejenih razpisov za zbiranje predlogov na podlagi programa za pravice, enakost in državljanstvo (REC) za obdobje 2014–2020, in

·še naprej spremljala razliko v plačah med spoloma v okviru evropskega semestra ter se vključevala v dialog z ustreznimi državami članicami o ukrepih, potrebnih za odpravo te razlike.

(1) Magnitude and Impact Factors of the Gender Pay Gap in EU Countries Iz podatkov zlasti izhaja, da se lahko razlika v plačah med spoloma poveča s tem, ko na trg dela vstopa več žensk. Glej Boll, C.; Leppin J.; Rossen, A.; Wolf, A. (2016), (Obseg in dejavniki vpliva razlike v plačah med spoloma v državah EU), poročilo, ki ga je pripravila in financirala Evropska komisija, Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike. Poleg tega razvoj na trgu dela na splošno ni bil v prid delavcem z nizkimi plačami. V teh neugodnih trendih so ženske torej prisiljene „plavati proti toku“. Glej Blau, F., in Kahn, L. (1997), Swimming Upstream: Trends in the Gender Wage Differential in the 1980s (Plavanje proti toku: trendi plačne razlike med spoloma v osemdesetih letih dvajsetega stoletja), Journal of Labor Economics, zvezek 15, št. 1, 1. del (januar 1997), str. 1–42.
(2) Glej Burchell, B., Hardy, V., Rubery, J. in Smith, M. (2015), A new method to understand labour market segregation (Nova metoda za razumevanje segregacije na trgu dela), poročilo, ki ga je pripravila in financirala Evropska komisija – Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike: zgolj 18 % žensk in 15 % moških dela v mešanih poklicih (60–40 % moških in žensk).
(3) Boll in dr. (2016): segregacija v sektorjih prispeva k naraščanju razlike v plačah med spoloma v vseh državah. Učinek segregacije v poklicih je v različnih državah bolj heterogen: v več državah lahko segregacija v poklicih dejansko ščiti ženske.
(4) Glej indeks segregacije v poklicih in sektorjih, ki je vsako leto objavljen v poročilu Evropske komisije o enakosti žensk in moških.
(5) Glej Boll in dr. (2016):
(6) ES (2015), An ever closer union among the peoples of Europe? Rising inequalities in the EU and their social, economic and political impacts (Vse tesnejša zveza med narodi Evrope? Naraščanje neenakosti v EU ter njihovi družbeni, gospodarski in politični vplivi). Rezultati raziskave, ki jo je financirala EU. Generalni direktorat za raziskave in inovacije, str. 54–55.
(7) Goldin, C. (2014), A Grand Gender Convergence: Its Last Chapter (Veliko zbliževanje spolov: zadnje poglavje), American Economic Review, 104 (4):1091–1119.
(8) Eurobarometer 465.
(9) Domneva se na primer, da bo uvedba minimalne plače v Nemčiji zmanjšala razliko v plačah med spoloma za 2,5 odstotne točke. Ženske bi morale pridobiti tudi z nedavnim zvišanjem minimalne plače v nekaterih državah z najvišjo razliko v plačah med spoloma (Češka, Slovaška in Združeno kraljestvo).
(10) Je razlog za tretjino neenakosti v prihodkih med ženskami in moškimi v času delovnega življenja. Glej poročilo Komisije iz leta 2017 o enakosti žensk in moških ter Eurostat: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Gender_statistics.
(11) http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/documents/151203_strategic_engagement_en.pdf Odprava razlike med spoloma je eden od ciljev strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov za obdobje 2016–2019: .
(12)  Poročilo o izvajanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano), COM(2013) 861 final -- http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52013DC0861&qid=1509625251141&from=EN
(13)  Priporočilo Komisije z dne 7. marca 2014 o krepitvi načela enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo, COM(2014) 1405 final -- http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32014H0124&qid=1509625428190&from=EN .
(14)  Ti zajemajo: (i) dovolitev, da zaposleni pridobijo informacije o ravneh plačil, ki so razčlenjene po spolu in po kategorijah zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti; (ii) redno poročanje delodajalcev o plačnih strukturah po kategorijah zaposlenih ali položaju, razčlenjenih po spolu (le v velikih in srednjih podjetjih); (iii) preglede plačil v velikih podjetjih; in (iv) razpravo o vprašanjih enakega plačila na ustrezni ravni kolektivnih pogajanj.
(15) COM(2017) 671.
(16)  Preoblikovana direktiva o enakosti spolov od držav članic zahteva uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni. Vendar pa se sankcije, določene v nacionalnih zakonodajah držav članic, močno razlikujejo, kar povzroča neenako izvrševanje pravic na podlagi direktive.
(17)  V zadevi C-318/13, postopek, ki ga je sprožil X, z dne 3. septembra 2014, je Sodišče Evropske unije odločilo, da so različne dajatve na podlagi aktuarskih podatkov, ki so povezani s spolom, nesprejemljive v zakonsko določenih pokojninah socialne varnosti na podlagi Direktive 79/7/EGS.
(18) V zadevi C-236/09, Test Achats, je Sodišče Evropske unije 1. marca 2011 razveljavilo člen 5(2) direktive 2004/113/ES, ki je omogočal uporabo aktuarskih dejavnikov na podlagi spola v zavarovalnih pogodbah. Na podlagi sodbe so morale države članice do 21. decembra 2012 pripraviti enake premije in dajatve za oba spola.
(19)  Kot je bilo napovedano v njenem poročilu o oceni priporočila iz leta 2014.
(20) V sektorju gradbeništva ženske predstavljajo le 10 % delovne sile, v sektorju prometa 22 % in v proizvodnji 30 % (v primerjavi s 46 % v celotnem gospodarstvu).
(21)  Glej študijo EIGE o zmanjševanju razlik med spoloma na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike-- http://eige.europa.eu/gender-mainstreaming/policy-areas/economic-and-financial-affairs/economic-benefits-gender-equality/stem .0
(22)  OECD je odgovorna za program mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA), raziskave, ki poteka vsaka tri leta in vključuje petnajstletnike z vsega sveta. Raziskava iz leta 2015.
(23) Nepovratna sredstva za ukrepe v podporo transnacionalnim projektom za spodbujanje dobrih praks na področju spolnih vlog ter za preseganje spolnih stereotipov v izobraževanju, usposabljanju in na delovnem mestu (JUST/2015/RGEN/AG/ROLE). Glej: http://ec.europa.eu/justice/grants1/calls/2015_action_grants/just_2015_rgen_ag_role_en.htm .
(24)  Platforma za listine o raznovrstnosti na ravni EU je bila vzpostavljena leta 2010, financira pa jo Evropska komisija. Platformo trenutno tvori 18 listin o raznovrstnosti iz naslednjih držav: Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija in Švedska. http://ec.europa.eu/justice/discrimination/diversity/charters/index_en.htm Glej: .
(25)

Koalicija za digitalne spretnosti in znanja ter delovna mesta združuje države članice, podjetja, socialne partnerje, neprofitne organizacije in ponudnike izobraževanj, ki skušajo odpraviti primanjkljaj digitalnih spretnosti in znanja v Evropi .

(26)  Od decembra 2017 bodo lahko zainteresirane strani iz vseh prometnih sektorjev pokazale svoje dejanske ukrepe v korist zaposlovanju žensk in si izmenjale dobre prakse.
(27)  Krepitev poučevanja v Evropi, novi dokazi učiteljev, ki sta jih zbrala Eurydice in CRELL, junij 2015, dostopno na: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/policy/teaching-profession-practices_en.pdf .
(28) Podpora učiteljem in vodjem šol za odličnost v poučevanju in učenju, ki je del sporočila COM o razvoju šol in odličnem poučevanju za dober začetek v življenju (COM(2017) 248).
(29)   http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/index_en.php.
(30)  Iz podatkov iz oktobra 2016 na primer izhaja, da je delež žensk med člani upravnih odborov v največjih družbah, registriranih v državah članicah EU, ki kotirajo na borzah, še vedno manjši od ene četrtine (23,9 %). Leta 2015 je bilo županj in predsednic občinskih svetov za spoznanje več kot sedmina (15,1 %; poročilo iz leta 2017 o enakosti moških in žensk).
(31) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52017XC0705(01)&from=EN.  
(32)

Med letoma 2014 in 2016 je bilo za 23 projektov na to temo namenjenih 5 milijonov EUR.

(33) Eurostat, anketa o strukturi plač.
(34) Zaradi manjših dohodkov, večje koncentracije dela s krajšim delovnim časom in razlik na poklicni poti, povezanih z obveznostmi oskrbe, so številne ženske ekonomsko bolj odvisne od svojih partnerjev ali države, kar znatno prispeva k razlikam v plačah in pokojninah med spoloma. Posledica tega je višje tveganje izpostavljenosti revščini in socialni izključenosti žensk, negativni vplivi pa segajo tudi na otroke in družine (glej Sporočilo Komisije COM(2017) 252, Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja).
(35)  Oláh, S., Hobson, B, in Carlson, L. (2017), Changing families and sustainable societies: Policy contexts and diversity over the life course and across generations (Spreminjajoče se družine in trajnostne družbe: ozadje politik in raznolikost v življenjskem obdobju in čez več generacij), projekt iz 7. OP FamiliesAndSocieties (GA 320116).
(36)  Predlog direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter razveljavitvi Direktive Sveta 2010/18/EU (COM(2017) 253 final).
(37) COM(2017) 252.
(38) Nedavne raziskave potrjujejo, da spolna segregacija v sektorjih na trgu dela znatno prispeva k razliki v plačah med spoloma v vseh državah EU: ženske vstopajo v sorazmerno nizko plačane sektorje. Segregacija v sektorjih se zelo počasi razvija (poročilo iz leta 2017 o enakosti žensk in moških v EU).
(39) Novi program znanj in spretnosti za Evropo: Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016) 381 final).
(40)  V zadnjih desetih letih so bili razviti evropsko sodelovanje in orodja za spodbujanje preglednosti znanj in spretnosti: i) evropsko ogrodje kvalifikacij; ii) večjezična evropska klasifikacija spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO); iii) priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja.
(41)  Ključne zainteresirane strani so nacionalni organi za potrjevanje kvalifikacij, službe za obveščanje, svetovanje in usmerjanje ter organi, odgovorni za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja.
(42) Komisija je v svojem poročilu o izvajanju Direktive 2006/54/ES (COM(2013) 861 final z dne 6. decembra 2013) v prilogo vključila priročnik o sistemih ocenjevanja in razvrstitve delovnih mest, nevtralnih glede na spol (SWD(2013) 512 final z dne 6. decembra 2013).
(43)  Glej Bettio, F., in Ticci, E. (2017), Violence against women and economic independence (Nasilje nad ženskami in ekonomska neodvisnost).
(44)  Na primer poročilo o razmerah na področju preglednosti plačil v Evropi, ki ga je maja 2017 objavila evropska mreža pravnih strokovnjakov na področju enakosti spolov, ter študija o obsegu in dejavnikih vpliva razlike v plačah med spoloma v državah EU, ki jo je pripravil Generalni direktorat za pravosodje;
(45) Razliko v plačah med spoloma je mogoče pojasniti z več dejavniki: segregacijo, razlikami v šolanju, razlikami v izkušnjah itd. Preostalemu „nepojasnjenemu“ delu razlike v plačah med spoloma pravimo „prilagojena“ razlika v plačah med spoloma. Ta razčlenitev razlike v plačah med spoloma na prilagojeni in neprilagojeni del lahko oblikovalcem politik zagotovi nadaljnji vpogled.
(46)  Pregled socialnih kazalnikov je dostopen na:https://composite-indicators.jrc.ec.europa.eu/social-scoreboard/#.
(47)  Glej Krueger in Katz (2016): The Rise and Nature of Alternative Work Arrangements in the United States, 1995–2015 (Vzpon in narava alternativnih ureditev dela v Združenih državah, 1995–2015). Iz ameriških podatkov izhaja „opazno povečanje verjetnosti, da ženske delajo v okviru alternativne ureditve dela. Med letoma 2005 in 2015 se je delež žensk, zaposlenih v alternativnih ureditvah dela, več kot podvojil, saj se je z 8,3 % povečal na 17,0 %. Delež moških se ni toliko povečal, saj je narasel z 11,6 % na 14,7 %.“ Glej tudi: The situation of workers in the collaborative economy (Položaj delavcev v sodelovalnem gospodarstvu), poglobljena analiza, Evropski parlament za podatke EU.
(48) SWD(2013) 512 final z dne 6. decembra 2013.
(49) COM(2013) 861 final, z dne 6. decembra 2013.
(50) Izhaja iz SWD(2013) 512 final z dne 6. decembra 2013.
(51)  DE, EE, IE, ES, IT, AT, PL, RO, SK.
(52) Predvsem v EE.

Bruselj, 20.11.2017

COM(2017) 678 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Akcijski načrt EU za obdobje 2017–2019
Spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma


PRILOGA

Akcijski načrt EU za obdobje 2017–2019

Spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma

SEZNAM UKREPOV Z ROKI IN VKLJUČENIMI SUBJEKTI:

Ukrepi

Cilji/modalitete

Rok

Vključeni subjekti

Ukrep 1: izboljšanje izvajanja načela enakega plačila

(1) Ocena možnosti sprememb preoblikovane direktive o enakosti spolov 2006/54/ES

Dokazi o potrebi po vzdrževanju sedanjega pravnega okvira in izboljšanju njegovega izvajanja:

   krepitev vloge organov za enakost pri izvajanju

   izboljšanje sankcij in nadomestil žrtvam

• zagotavljanje enakosti spolov v poklicnih pokojninskih shemah

• zagotavljanje preglednosti plačil

Jesen 2018

Evropska komisija

(2) Sprejetje poročila o nacionalnih ukrepih sprejetih na podlagi člena 157(4) PDEU, da se zagotovijo posebne prednosti, s katerimi se nezadostno zastopanemu spolu olajša izvajanje poklicnih dejavnosti ali prepreči prikrajšanost na poklicni poti oziroma zagotovi nadomestilo zanjo

Obveznost na podlagi člena 31(2) preoblikovane direktive o enakosti spolov

2019

Evropska komisija

(3) Sodelovanje z mrežo organov za enakost (EQUINET), svetovalnim odborom za enake možnosti žensk in moških ter skupino na visoki ravni za vključevanje načela enakosti spolov

Okrepitev izvajanja načela enakega plačila v državah članicah

Poteka

Evropska komisija

EQUINET

Nacionalni organi

Ukrep 2: spoprijemanje s segregacijo v poklicih in sektorjih

(4) Podpora transnacionalnim projektom za spoprijemanje s stereotipi in segregacijo

- Program za pravice, enakost in državljanstvo (v nadaljnjem besedilu: program REC) za obdobje 2014–2020

- ESS

- Erasmus +

2014–2020

Evropska komisija

Države članice

(5) Organiziranje konferenc na podlagi rezultatov projektov, ki se spoprijemajo s stereotipi in segregacijo

- Konferenca za pregled stanja

- Zaključna konferenca

2018

2019

Evropska komisija

Nacionalni organi

Ključne zainteresirane strani

(6) Spodbujanje delovanja platforme EU za listine o raznovrstnosti in sprožitev redne izmenjave dobrih praks med družbami

- Vodi k odpravi spolne segregacije

Poteka

Evropska komisija

Nacionalni organi

Ključne zainteresirane strani

(7) Financiranje lokalnih projektov, ki ovračajo stereotipe ter ki jih vodijo skupnosti za izobraževanje in usposabljanje

- Erasmus +

Poteka

Evropska komisija

Nacionalni organi

Ključne zainteresirane strani

(8) Zagotavljanje orodij za spodbujanje institucionalnih sprememb, ki lahko spodbudijo enakost na področju poklicnih poti v znanosti in poudarijo dosežke žensk v znanosti z organizacijo nagrade EU za inovatorke

- Enakost spolov na univerzah in raziskovalnih inštitutih

Poteka

Evropska komisija

EIGE

(9) Vzpostavitev platforme EU za spremembo, da se zviša zaposlenost žensk in enake možnosti v prometnem sektorju

- Izmenjava dobrih praks in skrb za vidnost dejanskih ukrepov v korist zaposlenosti žensk v prometu

- Objava študije o gospodarskih koristih od višje zaposlenosti žensk v prometu

December 2017

2018

Evropska komisija

Nacionalni organi

Ključne zainteresirane strani

(10) Podpora vzajemnemu učenju med državami članicami o poklicnih poteh učiteljev in vodij šol; podpora zbiranju podatkov o plačah učiteljev in spodbujanje držav članic k ukrepanju za odpravo nezadostnih plačil v tem sektorju

- Izobraževanje in usposabljanje 2020

- Evropski sektorski socialni dialog v izobraževanju

- Eurydice v sodelovanju z OECD

Poteka

Poteka

Evropska komisija

Nacionalni organi

Ključne zainteresirane strani

Ukrep 3: odpravljanje steklenega stropa – spoprijemanje z navpično segregacijo

(11) Nadaljnja prizadevanja za sprejem Komisijinega predloga direktive o izboljšanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in spremljanje izvajanja politik uravnotežene zastopanosti spolov v upravnih odborih največjih družb v EU, ki kotirajo na borzi

- Prizadevanja za sprejetje predloga Komisije

Poteka

Evropska komisija

Svet

Evropski parlament

Nacionalni organi

(12) Financiranje projektov, katerih cilj je izboljšati uravnoteženo zastopanost spolov na gospodarskih položajih na vseh vodstvenih ravneh

- Program REC

Poteka

Evropska komisija

Nacionalni organi

Ključne zainteresirane strani

(13) Spodbujanje vlad k sprejetju strategij s konkretnimi ukrepi za zagotovitev boljše uravnotežene zastopanosti spolov pri odločanju ter sodelovanje v dialogu s socialnimi partnerji in sektorskimi regulativnimi organi za spodbujanje/sprejetje ustreznih ukrepov

- Nadaljnji dialog s socialnimi partnerji

-Izvajanje projektov, katerih cilj je izboljšati uravnoteženo zastopanost spolov na položajih odločanja

-Spodbujanje nacionalnih konkretnih ukrepov za boljšo zastopanost nezadostno zastopanega spola pri odločanju

-Podpora dialogu s sektorskimi regulativnimi organi in sodelovanje v dialogu z njimi

Poteka

Evropska komisija

Socialni partnerji

Nacionalni organi

Regulativni organi

Ukrep 4: spoprijemanje z nižjimi plačili zaradi oskrbe

(14) Izvajanje pobude za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

- Prizadevanje, da sozakonodajalca hitro sprejmeta direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev ter izvajanje nezakonodajnih ukrepov, predvidenih v sporočilu

Poteka

Evropska komisija

Svet

Evropski parlament

Ukrep 5: boljše vrednotenje znanj in spretnosti, prizadevanj ter odgovornosti žensk

(15) Prizadevanje za boljše priznavanje znanja in spretnosti v vseh sektorjih

- Novi program znanj in spretnosti

Poteka

Evropska komisija

Nacionalni organi

Ključne zainteresirane strani

(16) Ozaveščanje o sistemih klasifikacije, ki so nevtralni glede na spol

- Nadaljnje ozaveščanje o pomenu sistemov klasifikacije delovnih mest, ki so nevtralni glede na spol, da se zagotovi enako plačilo

- Objava in razširjanje posodobljenega priročnika o sistemih ocenjevanja in razvrstitve delovnih mest, nevtralnih glede na spol

Poteka

2018

Evropska komisija

Nacionalni organi

Ključne zainteresirane strani

Ukrep 6: spoprijemanje z meglo – razkrivanje neenakosti in stereotipov 

(17) Redno poročanje o razvoju razlike v plačah, prihodkih in pokojninah med spoloma v Evropi; vključitev perspektive spola v poročilo o ustreznosti pokojnin za leto 2018

- Letno poročilo o enakosti žensk in moških

- Podatki o „prilagojeni“ razliki v plačah med spoloma

- Eurobarometer o razliki v plačah med spoloma in preglednosti plačil

Mednarodni dan žensk

2017/2018

Evropski dan enakega plačila 2017

Evropska komisija

- Objava poročila o izvajanju enakega plačila

- Objava poročila o ustreznosti pokojnin za leto 2018

Evropski dan enakega plačila 2017

2018

(18) Sprožitev dela za boljšo oceno enakosti spolov v sodelovalnem gospodarstvu

- Ocena enakosti spolov v sodelovalnem gospodarstvu

2018

Evropska komisija

Ukrep 7: opozarjanje na razliko v plačah med spoloma in obveščanje o njej

(19) Ozaveščanje o razliki v plačah med spoloma

- Evropski dan enakega plačila

Vsako leto

Evropska komisija

(20) V letu 2018 objava in razširjanje posodobljenega priročnika o sodni praksi v zvezi z načelom enakega plačila

- Posodobitev in objava posodobljenega priročnika o sodni praksi Sodišča Evropske unije v zvezi z načelom enakega plačila

2018

Evropska komisija

(21) Priprava in razširjanje posodobljenega priročnika o dobrih praksah

- Priprava in široko razširjanje posodobljenega priročnika o dobrih praksah, ki odražajo najnovejše ukrepe držav članic za zagotavljanje uporabe enakega plačila

2018

Evropska komisija

Ukrep 8: nudenje pomoči – krepitev partnerstev za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma 

(22) Organiziranje seminarjev vzajemnega učenja o vprašanju razlike v plačah med spoloma, vključno s ciljno podporo socialnim partnerjem

- Nadaljnje organiziranje seminarjev vzajemnega učenja za predstavnike vlad o razliki v plačah, dohodkih in pokojninah med spoloma in njihovih temeljnih vzrokih

- Podpora vzajemnemu učenju in usposabljanju med socialnimi partnerji, družbami in drugimi zainteresiranimi stranmi za spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma

Poteka

Evropska komisija

Nacionalni organi

Socialni partnerji

Ključne zainteresirane strani

(23) Podpora finančni podpori državam članicam, ki so pripravljene zmanjšati razliko v plačah med spoloma

- Program REC 2014–2020

Poteka

Evropska komisija

Nacionalni organi

Ključne zainteresirane strani

(24) Nadaljnje spremljanje razlike v plačah med spoloma v okviru evropskega semestra

- Evropski semester

Poteka

Evropska komisija

Nacionalni organi