Bruselj, 18.10.2017

COM(2017) 610 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt za okrepitev pripravljenosti na kemična, biološka, radiološka in jedrska varnostna tveganja


UVOD: NOVE GROŽNJE

EU se trenutno sooča z vrsto terorističnih groženj in nasilnih napadov, ki jih povzročajo tako skupine, organizirane v mreže, in posamezniki. V EU so napade z veliko žrtvami poskušali izvesti tako teroristične skupine kot tudi radikalizirani posamezniki, njihov cilj pa je bil doseči kar največje število žrtev ter psihološko in gospodarsko vplivati na družbo.

Teroristične organizacije v Evropi niso uporabile kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih (KBRJ) agensov. Kljub temu obstajajo verodostojni namigi o morebitnih namerah terorističnih skupin, da pridobijo KBRJ materiale ali orožja ter razvijejo znanje in sposobnost za njihovo uporabo 1 . Daiš je uporabil kemično orožje v Siriji in Iraku in ocenjuje se, da ima zmogljivosti 2 za proizvodnjo in uporabo tega orožja. Manjši incidenti so pokazali, da Daiš zanimajo inovacije in razvoj biološkega in radiološkega orožja 3 . Treba bi bilo opozoriti, da se pojem KBRJ sicer uporablja v tem celotnem dokumentu, vendar je verjetnost, da bi nedržavni akter izvedel napad z jedrskim orožjem manjša od tega, da bi to storil s kemičnimi, biološkimi ali radiološkimi sredstvi.

Pri tem je treba imeti v mislih tehnološki razvoj, ki bi ga lahko teroristi zlorabili. Daiš je uporabil brezpilotne zrakoplovne sisteme (UAS), bodisi za nadzor in vodenje bodisi za izvedbo napadov z eksplozivi 4 .

Potencialni KBRJ napadi so pomemben del teroristične propagande, saj džihadistični mediji izražajo namere, da bodo izvedli KBRJ napade, in na raznih platformah družbenih medijev objavljajo morebitne taktike za napade in njihove cilje 5 . KBRJ grožnje je potrdil Varnostni svet Združenih narodov 6 in izrazil zaskrbljenost zaradi novih nevarnosti širjenja orožja, vključno z uporabo s strani nedržavnih akterjev.

To pomeni, da je še bolj pomembno, da Evropska unija v prihodnjih letih okrepi svojo odpornost in pripravljenost na obvladovanje KBRJ groženj.

POTREBA PO VEČJEM SODELOVANJU V EU

Zaradi teh novih groženj je treba pregledati ranljivosti in preveriti našo obrambo pred možnimi terorističnimi napadi, ki vključujejo KBRJ materiale. Do zdaj je prevladovalo mnenje, da je uresničitev KBRJ groženj malo verjetna, vendar pri tem obstajajo tveganja nastanka močnih učinkov. KBRJ napad lahko celo v majhnem obsegu pomembno vpliva na družbe in gospodarstva, proti katerim je uperjen, njegove posledice pa so velike in trajne motnje ter vsesplošen strah in negotovost. Človeški davek in finančni stroški, povezani z napadi, ki vključujejo na primer napad z radiološko disperzivno napravo (znano tudi kot umazana bomba) 7 ali vraničnim prisadom z uporabo brezpilotnih zrakoplovnih sistemov, so lahko izjemno visoki.

Krepitev odpornosti proti KBRJ grožnjam v smislu preprečevanja, pripravljenosti in odziva zahteva znatne naložbe s strani držav članic. Zato je potrebno tesnejše sodelovanje na ravni EU, da bi se lahko države članice učile druga od druge, združevale strokovno znanje, izkušnje in sredstva ter izkoriščale čezmejne sinergije. Celovita ocena varnostne politike EU 8 poudarja, da je treba okrepiti sodelovanje na ravni EU na podlagi boljšega razumevanja KBRJ grožnje in združevanja sredstev, da se doseže boljša pripravljenost na morebitne KBRJ napade.

Direktiva o boju proti terorizmu 9 prvič vključuje določbe o vseh vidikih KBRJ terorizma. Državam članicam nalaga obveznosti v zvezi z odzivom na teroristični napad, vključno z obveznostjo zagotavljanja zdravstvene oskrbe vsem žrtvam. Pobude, ki se predlagajo v tem sporočilu, bodo pomagale državam članicam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti oskrbe žrtev v primeru napada, izvedenega s KBRJ materiali.

Cilj tega akcijskega načrta je izboljšati evropsko sodelovanje za okrepitev KBRJ varnosti s poudarkom na preprečevanju KBRJ groženj in terorističnih napadov ter pripravljenosti in odzivanju nanje. Ukrepi iz tega sporočila bodo podprli države članice pri zaščiti državljanov in infrastrukture. Veliko predlaganih ukrepov temelji na pristopu, ki vključuje vse grožnje in bodo prispevali tudi k izboljšanju pripravljenosti na vse KBRJ incidente velikih razsežnosti, ki niso povezani s terorizmom.

NADGRADNJA AKCIJSKEGA NAČRTA NA PODROČJU KBRJ VARNOSTI 2010–2015

Ta akcijski načrt temelji na prizadevanjih, ki so se v EU začela z akcijskim načrtom na področju KBRJ varnosti 2010–2015 10 . Obravnava vrzeli, ugotovljene pri njegovem izvajanju in upošteva nove grožnje. Akcijski načrt 2010–2015 je na ravni EU omogočil boljše razumevanje groženj, povečal izmenjavanje informacij (razvoj glosarja CBRN-E in vključitev KBRJ incidentov v Evropski sistem podatkov o bombah) in privedel do dosežkov, kot je razvoj infrastrukture EU za usposabljanje (Evropski center za usposabljanje na področju jedrske varnosti – EUSECTRA). Tudi na področju bioloških sredstev je prišlo do pomembnega premika v zakonodaji s sprejetjem Sklepa 1082/2013/EU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje, ki vsebuje določbe za izboljšanje načrtovanja pripravljenosti in odzivanja v EU.

Države članice, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje o izvajanju akcijskega načrta 2010–2015, so poročale o številnih dejavnostih na nacionalni ravni, vključno z usposabljanji in vajami. Poročale so tudi o nekaterih težavah pri usklajevanju različnih akterjev. Zainteresirane strani so na primer poudarile potrebo po nadaljnjem poglabljanju znanja o KBRJ tveganjih, spodbujanju medsektorskega sodelovanja in nadaljnjem vlaganju v usposabljanje in vaje 11 . Zagotavljanje čezmejnega/medsektorskega usposabljanja in vaj, ki bi jih bilo v idealnem primeru treba organizirati na strukturiran način na podlagi vnaprej dogovorjenih učnih načrtov, je bilo opredeljeno kot eno od področij, na katerem lahko EU omogoči dodano vrednost. Države članice so prav tako izpostavile nezadostno izmenjavo informacij o KBRJ incidentih, grožnjah, opremi in tehnologijah, razvitih za spopadanje s temi grožnjami. Poudarile so tudi, da je treba razvijati sodelovanje z drugimi partnerji, ki niso zajeti v prejšnjem akcijskem načrtu na področju KBRJ varnosti, kot so vojska in ključne tretje države.

OBLIKOVANJE BOLJ OSREDOTOČENEGA IN USKLAJENEGA PRISTOPA

Ta novi akcijski načrt izhaja iz teh dosežkov in uporablja ciljno usmerjen pristop v skladu z agendo EU KBRJ-E 2012, v kateri je Svet pozval Komisijo, naj razvije bolj osredotočeno politiko, ki bo obravnavala izbrano število ključnih prednostnih nalog z jasno dodano vrednostjo EU in konkretnimi rezultati.

Akcijski načrt je priložnost za države članice, da okrepijo svojo pripravljenost na nove grožnje s prostovoljnim sodelovanjem v vrsti pobud, predlaganih v akcijskem načrtu.

Ta akcijski načrt temelji na trdnem prepričanju, da je za obvladovanje KBRJ tveganj potreben horizontalen pristop, ki zajema različna področja in akterje, kot so kazenski pregon, obvladovanje izrednih razmer, zaščita kritične infrastrukture in javnih prostorov, javno zdravje in zasebni sektor. Nekateri od predlaganih ukrepov bodo prispevali tudi k večji odpornosti kritične infrastrukture v EU, zlasti kar zadeva jedrske elektrarne in kemijske obrate.

Jasno je tudi, da je treba okrepiti ukrepe za notranjo in zunanjo varnost, prizadevanja pa osredotočiti zlasti v okviru pobude KBRJ centrov odličnosti EU. Ena od glavnih prednostnih nalog bo zagotoviti varnost meja in zmogljivosti za odkrivanje nedovoljenega vstopa KBRJ materialov. Carinski uradniki imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti zunanje meje in dobavne verige. Prilagoditev sistemov o informacijah o tovoru je bistvenega pomena za krepitev spremljanja mednarodnih dobavnih verig in njihovih kontrol, ki temeljijo na oceni tveganja, da se zagotovi, da KBRJ materiali ne vstopajo nezakonito v EU. Potrebni so tudi ukrepi za okrepitev kontrol pri trgovini z blagom z dvojno rabo pri izvozu. Sodelovanje in usklajevanje s strateškimi in regionalnimi partnerji EU je bistvenega pomena, poleg tega si je treba prizadevati za doseganje sinergij z vsemi ustreznimi zainteresiranimi stranmi, tudi z vojaškimi akterji, EDA-o in Natom, pa tudi z zasebnim sektorjem.

Zato ima akcijski načrt naslednje štiri cilje:

(1) zmanjšanje dostopnosti KBRJ materialov;

(2) zagotoviti zanesljivejšo pripravljenost na KBRJ varnostne incidente in odzivanje nanje;

(3) vzpostavitev močnejših notranjih in zunanjih povezav na področju KBRJ varnosti s ključnimi regionalnimi in mednarodnimi partnerji EU; in

(4) poglobitev znanja o KBRJ tveganjih.

Z nadaljevanjem dela na področju vseh teh stebrov lahko EU zagotovi trdnejši okvir za zmanjšanje grožnje KBRJ napadov, okrepitev varnostnih ukrepov, povečanje odpornosti ter pripravo za učinkovit odziv v primeru napada.

Predlagani ukrepi bodo podprti z mobilizacijo sredstev iz različnih obstoječih instrumentov Komisije, vključno s programom Obzorje 2020, Skladom za notranjo varnost – policija in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, ali široke palete instrumentov zunanjega financiranja (npr. instrument za razvojno sodelovanje, evropski instrument sosedstva, instrument za prispevanje k stabilnosti in miru).

CILJ 1: ZMANJŠANJE DOSTOPNOSTI KBRJ MATERIALOV

Sposobnost teroristov za izvedbo KBRJ napadov je odvisna od dostopnosti agensov, snovi in materialov, potrebnih za KBRJ orožje. Podobno kot pri delu, ki je bilo že opravljeno na področju eksplozivov in strelnega orožja, mora EU bolje nadzirati dostop do KBRJ materialov visokega tveganja in optimizirati našo sposobnost za odkrivanje takih materialov v najzgodnejši možni fazi z omejevanjem ali nadzorom dostopa. Prav tako je treba obravnavati pomembno vprašanje notranjih groženj za kritično infrastrukturo in objekte, ki imajo v lasti KBRJ materiale. Poleg tega je jasno, kakor priznavajo države članice, da je treba dodatno izboljšati izmenjavo informacij o KBRJ materialih, vključno z grožnjami in varnostnimi incidenti, kot so kraje ali promet s takšnimi materiali. To se lahko doseže s čim učinkovitejšo uporabo obstoječih orodij in sistemov za izmenjavo informacij.

Komisija zato določa naslednje prednostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Zaveza

Ukrep

Želeni rezultat in časovni okvir

1.1

Optimizacija izmenjave informacij o KBRJ materialih

Države članice naj bolj sistematično vključujejo tehnične informacije o KBRJ orožju in incidentih v Evropski sistem podatkov o bombah 12 , ki ga upravlja Europol. Razmisliti bi bilo treba, ali bi se lahko vzpostavil sistem poročanja po vzoru tistega, ki je vzpostavljen na področju predhodnih sestavin za eksplozive.

Boljša uporaba drugih orodij za izmenjavo informacij, kot je podatkovna zbirka o nesrečah in nedovoljenem prometu 13 (Incident and Trafficking Database) pri MAAE 14 .

Raziskovanje povezav z drugimi informacijskimi sistemi, kot je DUeS, tj. elektronski sistem za dvojno rabo 15 , ki vsebujejo informacije o blagu in osebah, pri katerih obstaja sum „škodljivega“ trgovanja.

Europol naj redno poroča svetovalni skupini EU za KBRJ varnost o uporabi Evropskega sistema podatkov o bombah (z letom 2018). Komisija naj si z državami članicami EU prizadeva za boljšo izmenjavo informacij prek Evropskega sistema podatkov o bombah.

Europol naj opravi pregled informacijskih sistemov, potreb in morebitnih pomanjkljivosti pri izmenjavi informacij do sredine leta 2018.

1.2

Okrepitev carinskih kontrol, ki temeljijo na oceni tveganja, za prestrezanje nevarnih KBRJ materialov na mejah

Izboljšati informacije o tovoru iz trgovine in okrepiti zmogljivosti za odkrivanje carinskih organov v sodelovanju z drugimi agencijami za spremljanje mednarodnih dobavnih verig za odkrivanje in nadzor nedovoljenega vstopa KBRJ materialov.

Ozaveščati carinske organe in organe kazenskega pregona o KBRJ grožnji, izboljšati sodelovanje med agencijami in izmenjevati informacije med carinskimi organi in drugimi organi v skladu s strategijo in akcijskim načrtom EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju (COM(2014) 527).

Sporazum z državami članicami (sredi leta 2018) za oblikovanje skupnega odložišča informacij o tovoru.

Projektna skupina na področju carine za tehnologijo za odkrivanje naj razišče zmogljivosti za odkrivanje bioloških in kemičnih materialov v mednarodnih dobavnih verigah.
Poročilo do sredine leta 2018.

Razširitev radiološkega/jedrskega usposabljanja za organe kazenskega pregona, carinske uradnike in druge najbolj izpostavljene uslužbence v okviru izobraževalnega centra EUSECTRA 16 .

1.3

Okrepitev kontrol pri izvozu EU

Preprečiti zunanjim akterjem (državnim in nedržavnim), da bi dostopali do blaga z dvojno rabo / KBRJ blaga prek trgovine.

Posodobitev seznamov EU s KBRJ materiali visokega tveganja v letu 2018 in ocena obsega in narave tehničnih vzajemnih vplivov med KBRJ blagom in blagom z dvojno rabo.

1.4

Obravnavanje notranjih groženj

Izmenjati dobre prakse na področju temeljitega preverjanja in preverjanja dovoljenj objektov, ki imajo v lasti KBRJ materiale, kot so biološki laboratoriji ali jedrski objekti.

Pregled obstoječih praks temeljitega preverjanja naj bi se zaključil do konca leta 2017.

CILJ 2: ZAGOTOVITI ZANESLJIVEJŠO PRIPRAVLJENOST NA KBRJ VARNOSTNE INCIDENTE IN ODZIVANJE NANJE

Operativna pripravljenost je ključnega pomena, da se učinkovito ublažita učinek KBRJ napada ali incidenta. Ker so KBRJ grožnje po naravi čezmejne in nadnacionalne, lahko sodelovanje EU prinese dodano vrednost s spodbujanjem dejavnosti gradnje zmogljivosti v EU, kot je čezmejno sodelovanje na področju usposabljanja, vaj in odzivanja, omogočanjem medsebojne pomoči, usmerjanjem, spodbujanjem minimalnih standardov po vsej Uniji in po potrebi financiranjem nadnacionalnih projektov na tem področju.

Komisija je že organizirala številna usposabljanja in vaje na ravni EU s poudarkom na medsektorskem sodelovanju v primeru KBRJ napadov. Vaja ARETE 2014 se je na primer osredotočila na sodelovanje med organi kazenskega pregona in organi civilne zaščite v primeru kompleksne situacije, ki vključuje kemijsko grožnjo in terorizem ter jemanje talcev. Poleg tega je Komisija financirala vrsto usposabljanj, organiziranih v sodelovanju z organi držav članic, o medsektorskem odzivu na radiološki napad z umazano bombo. Te pobude so dopolnile vaje, organizirane na področju civilne zaščite, in usposabljanja, ki sta jih organizirala Europol in CEPOL.

Nadaljnji ukrepi bodo temeljili na teh izkušnjah in združili različne pobude s področja pripravljenosti in odzivanja v usklajen program, s čimer se bo državam članicam omogočilo kar največ priložnosti za usposabljanje in vaje ter izboljšala usklajenost v pristopih držav članic.

Dodatni ukrepi, ki spodbujajo sodelovanje med več agencijami, bodo oblikovani na podlagi delavnice EU o sodelovanju tistih, ki se prvi odzovejo na kraju nesreče po terorističnih napadih, ki je potekala oktobra 2017. V primeru velikega KBRJ incidenta se bo moralo odzvati več zainteresiranih strani, vključno z zasebnimi akterji, npr. ko je treba zagotoviti, da so na voljo zdravstveni protiukrepi.

Komisija zato določa naslednje prednostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Zaveza

Ukrep

Želeni rezultat in časovni okvir

2.1

Okrepitev pripravljenosti in odzivanja EU na KBRJ grožnje z medsektorskim usposabljanjem in vajami

Komisija bo v sodelovanju z državami članicami okrepila usposabljanje in vaje za tiste, ki se prvi odzovejo, iz organov kazenskega pregona, civilne zaščite, zdravstvenih struktur in po potrebi mejnih in carinskih organov in vojaških partnerjev. Usposabljanje in vaje se bodo izvajali prek obstoječih finančnih instrumentov in operativnih orodij, zlasti prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, Cepola in Sklada za notranjo varnost – policija.

Spodbujal se bo razvoj skupnega učnega načrta EU na področju KBRJ varnosti v tesnem sodelovanju s strokovnjaki držav članic EU.

Pregled obstoječih dejavnosti usposabljanja EU do januarja 2018.

Svetovalna skupina EU naj preuči dodatne potrebe do drugega četrtletja 2018.

Uvajanje novih usposabljanj in vaj z začetkom v četrtem četrtletju leta 2018.

Izvajanje dodatnih vaj na ravni EU (podobnih vaji ARETE iz leta 2014) v letu 2019.

2.2

Okrepitev zmogljivosti EU za odzivanje na področju KBRJ incidentov v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite

Da bi države članice in Komisija zagotavljale boljšo podporo državam članicam v primeru velikega KBRJ incidenta, bodo še naprej krepile obstoječe evropske zmogljivosti za nujni odziv in mehanizem Unije na področju civilne zaščite, vključno z zdravstveno enoto EU. Spodbujanje držav članic, naj še naprej krepijo evropske zmogljivosti za nujni odziv na področju KBRJ zmogljivosti.

Podpora državam članicam pri postopku registracije in potrjevanja KBRJ modulov in drugih zmogljivosti v evropske zmogljivosti za nujni odziv.

Pregled začetnih ciljev zmogljivosti na področju KBRJ nesreč.

Preskus medsektorske pripravljenosti in odzivanja na pandemije.

Ocena vrzeli na področju odzivanja na KBRJ nesreče v letu 2018.

Prilagoditev nepovratnih sredstev za registracijo/potrjevanje modulov.

Medsektorske simulacijske vaje za načrtovanje neprekinjenega poslovanja med pandemijo (2018).

Delavnice o pripravljenosti in izvajanju Mednarodnega zdravstvenega pravilnika ter o dobrih praksah glede pregleda ob vstopu in izstopu. Načrtovane za obdobje 2017–2018.

2.3

Izvedba analize vrzeli pri odkrivanju KBRJ materialov

Komisija bo v tesnem sodelovanju s svetovalno skupino za KBRJ varnost proučila, v kolikšni meri lahko obstoječa oprema za odkrivanje odkrije KBRJ materiale. Rezultati bodo vključeni v dejavnosti skupin za odkrivanje in v delo na področju standardizacije.

Začetno poročilo o analizi vrzeli s priporočili naj bi bilo pripravljeno do tretjega četrtletja 2018.

2.4

Izboljšanje zgodnjega opozarjanja in odzivanja ter izmenjave informacij o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje 17  

Preoblikovanje sistema zgodnjega opozarjanja in odzivanja, da se izboljša spremljanje razmer in obvladovanje incidentov v primeru resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje in se sistem zgodnjega opozarjanja in odzivanja poveže z drugimi sistemi EU za hitro opozarjanje in obveščanje.

Nova platforma naj bi bila končana do sredine leta 2018.

2.5

Krepitev pripravljenosti laboratorijev v EU pred resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje.

Zagotoviti hitro identifikacijo in opredelitev ter mehanizme hitre izmenjave vzorcev; zagotoviti podporo za manj opremljene države članice.

2015–2018

Izvedejo države članice s podporo Komisije v okviru skupnega ukrepa EMERGE 18 o učinkovitem odzivanju na zelo nevarne in nove patogene na ravni EU.

2.6

Izboljšanje pripravljenosti držav članic na čezmejne nevarnosti za zdravje

Izboljšati pripravljenosti držav članic na čezmejne nevarnosti za zdravje prek skupnega javnega naročanja zdravstvenih protiukrepov (na podlagi člena 5 Sklepa št. 1082/2013/EU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje).

Okrepiti pripravljenost in ukrepe na krajih vnosa (prečkanje po zraku, morju in zemlji).

Države članice in Komisija naj razvijejo skupno vizijo na ravni EU, kako bi se lahko izboljšala precepljenost v EU, in začnejo izvajati ukrepe za povečanje preskrbe s cepivom in upravljanje zalog, okrepitev interoperabilnosti in interakcije informacijskih sistemov v zvezi s cepljenjem, izboljšanje zaupanja v cepiva in odpravo pomislekov v zvezi z njimi ter povečanje učinkovitosti raziskav in razvoja na področju cepiv na ravni EU.

Skupno javno naročanje cepiv z zadevnimi državami članicami; 2018 (priprave potekajo)

2017–2020 (pripravlja se skupni ukrep)

2017–2020 (pripravlja se skupni ukrep)

2.7

Izboljšanje ozaveščenosti, pripravljenosti in odzivanja na biološke nevarnosti, vključno z novimi grožnjami

Okrepiti medsektorsko ozaveščenost o bioloških nevarnostih v EU v primeru naključnih ali namernih izpustov prek usposabljanja, kot je skupni tečaj Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Europola o „Medsektorski ozaveščenosti o bioloških nevarnostih in njihovem zmanjševanju“ za službe za izredne razmere na področju zdravja, organe kazenskega pregona in civilne zaščite.

Podpreti države članice pri njihovem boju proti bioterorizmu, vključno z oblikovanjem nacionalnih strategij za pripravljenost za vprašanja bioterorizma s pomočjo razvoja priročnika o grožnjah bioterorizma, osredočenega na EU, ki se pripravi v sodelovanju z mrežo strokovnjakov iz držav članic.

ECDC bo državam članicam pomagal pri ozaveščanju in izmenjavi dobrih praks glede biologije „naredi sam“, vključno z amaterskim eksperimentiranjem, uporabo bioloških agensov in tehnik genske tehnologije izven laboratorijskega okolja s strani neusposobljenih posameznikov, ter tveganji, povezanimi z biološko varnostjo in zaščito 19 .

Naslednji tečaj bo izveden v drugem četrtletju leta 2018 (dodatna srečanja bodo organizirana po potrebi)

Razvoj priročnika do tretjega četrtletja leta 2018

Gradivo za ozaveščanje o tveganjih, povezanih z novimi biotehnologijami

Ta dejavnost se bo začela v tretjem četrtletju leta 2017 in se bo nadaljevala v četrtem četrtletju leta 2017 in prvem četrtletju leta 2018.

2.8

Skupina KBRJ strokovnjakov držav članic za odkrivanje

Razširiti skupino strokovnjakov za odkrivanje eksplozivov 20 na KBRJ strokovnjake, da se državam članicam pomaga npr. pri zagotavljanju varnosti na množičnih prireditvah. Dejavnosti skupine za odkrivanje bodo med drugim temeljile na smernicah, oblikovanih za varovanje javnih prostorov.

Usposabljanje za skupino strokovnjakov za odkrivanje – tretje četrtletje leta 2018, da bi ti lahko postali operativni leta 2019.

2.9

Okrepitev zmogljivosti in mrež za jedrsko varnost

Spodbujati polno uporabo Evropskega centra za usposabljanje na področju jedrske varnosti (EUSECTRA) za skupna usposabljanja na področju odkrivanja radioloških in jedrskih materialov.

Druga faza kampanje carinskega usposabljanja v centru EUSECTRA naj bi se začela v četrtem četrtletju leta 2017.

 

2.10

Okrepitev sodelovanja na področju jedrske forenzike

Obseg in celovitost jedrskih forenzičnih zmogljivosti sta po državah članicah zelo različna, pri čemer lahko le nekaj držav članic izvede poglobljeno preiskavo jedrskega in radioaktivnega materiala. Večina držav članic ima na voljo le temeljne zmogljivostih, ki jih dopolnjujejo bolj napredne, ki jih med drugim ponuja Skupno raziskovalno središče Komisije.

Komisija bo nadalje razvijala pravni okvir (sporazumi z državami članicami) za uporabo teh služb Komisije in zagotavljanje splošnega in naprednega usposabljanja za države članice na tem področju.

Razvoj pravnega okvira za uporabo zmogljivosti služb Komisije na področju jedrske forenzike – do konca leta 2018.

CILJ 3: VZPOSTAVITEV MOČNEJŠIH NOTRANJIH IN ZUNANJIH POVEZAV TER VEČJA ANGAŽIRANOST NA PODROČJU KBRJ VARNOSTI S KLJUČNIMI REGIONALNIMI IN MEDNARODNIMI PARTNERJI EU



KBRJ grožnje lahko nastajajo znotraj in zunaj Unije. Dejavnosti zunaj Unije in vzpostavljanje močnejših partnerstev in tesnejših notranjih in zunanjih varnostnih povezav so sestavni del strategije EU na področju boja proti terorizmu in KBRJ tveganj. Poziv k bolj „povezani Uniji“ na področju notranjih in zunanjih razsežnosti varnostnih politik je ključna prednostna naloga v globalni strategiji EU 21 in v okviru skupne izjave EU in Nata iz leta 2016.

KBRJ varnost je treba vključiti v zunanje delovanje EU prek razvijanja zmogljivosti v tretjih državah (zlasti v sosednjih državah), krepitve sodelovanja s strateškimi partnerji in specializiranimi mednarodnimi organizacijami, kot so Interpol, MAAE in OPCW, na podlagi obnovljene zaveze Varnostnega sveta ZN, da se teroristom prepreči pridobitev orožja za množično uničevanje. Prav tako je treba razviti tesnejše povezave med dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru KBRJ centrov odličnosti EU. Pri tem bi bilo treba dati prednost državam sosedstva EU.

Komisija zato določa naslednje prednostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti v tesnem sodelovanju z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi.

Zaveza

Ukrep

Želeni rezultat in časovni okvir

3.1

Razvoj sodelovanja na področju KBRJ varnosti s ključnimi mednarodnimi partnerji, tudi v okviru dialogov o boju proti terorizmu in varnosti.

Poglobiti sodelovanje s strateškimi partnerji, ki imajo izkušnje na področju KBRJ varnosti:

(1) izmenjava informacij o KBRJ grožnjah in tveganjih;

(2) izmenjava dobrih praks;

(3) skupna usposabljanja ali vaje.

Redno razpravljati o KBRJ varnosti v okviru dialogov o boju proti terorizmu in varnosti z zadevnimi tretjimi državami, da se opredelijo morebitni ukrepi za sodelovanje in gradnjo zmogljivosti.

Organizacija delavnice o varnosti radioaktivnih virov z Združenimi državami Amerike v okviru obstoječega dialoga o KBRJ varnosti – drugo četrtletje 2018.

Delavnica EU in ZDA o skupnih kazenskih in epidemioloških preiskavah – četrto četrtletje leta 2018.

Povabilo strateškim partnerjem na posebna srečanja svetovalne skupine za KBRJ varnost, kadar je to primerno.

3.2

Razvoj sodelovanja z Natom o vprašanjih, povezanih s KBRJ varnostjo.

Prizadevati si za tesnejše sodelovanje z Natom v zvezi s tretjimi državami, zlasti na področjih:

(1) izmenjave informacij;

(2) gradnje zmogljivosti;

(3) usposabljanja;

(4) vaj.

Razviti sinergije z Natom o tem, kako bi lahko razvoj obrambnih zmogljivosti, med drugim na področju brezpilotnih zračnih vozil in kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih (KBRJ) orožij, koristil boju proti terorizmu.

V sodelovanju s KBRJ centrom odličnosti, ki ima akreditacijo Nata, oblikovati prilagojene module usposabljanja za partnerje KBRJ centra odličnosti EU.

Delavnica EU in Nata – prvo/drugo četrtletje leta 2018.

Skupna usposabljanja, npr. v KBRJ centru odličnosti, ki ima akreditacijo Nata (četrto četrtletje leta 2017), in predvidena v letih 2018, 2019 in 2020.

Leta 2018 na podlagi spoznanj iz prvih krogov skupnih usposabljanj.

3.

Razvoj sodelovanja s specializiranimi mednarodnimi organizacijami

ESZD in Komisija bosta sodelovali s specializiranimi večstranskimi organizacijami (Interpol, MAAE, OPCW 22 , BWC ISU 23 , UNODA 24 ), da bi se izmenjevale dobre prakse in dosegle sinergije, zlasti na področju izmenjave informacij in gradnje zmogljivosti v tretjih državah.

Redno vabilo tem organizacijam na srečanja svetovalne skupine za KBRJ varnost ter na usposabljanja in vaje.

CILJ 4: POGLOBITEV ZNANJA O KBRJ TVEGANJIH

KBRJ varnost je tehnično zapleteno in hitro razvijajoče se področje, ki ga je treba pozorno spremljati. Trenutno so strokovno znanje in izkušnje na področju varnosti KBRJ v Evropski uniji porazdeljeni neenakomerno ter razdrobljeni po veliko različnih vladnih, akademskih in zasebnih akterjih. Potreben je okvir za celotno EU, da se združijo relevantni akterji, vzpostavijo partnerstva med temi sektorji, skupaj ugotovijo nadaljnje potrebe in izkoristijo prednosti raziskav EU.

4.1 Vzpostavitev mreže EU na področju KBRJ varnosti 

Da bi se izboljšalo usklajevanje na ravni EU, bo mreža EU na področju KBRJ varnosti združila vse KBRJ akterje na strateški (oblikovanje politik) in operativni ravni, da se odpravi razdrobljenost prizadevanj. Združila bo države članice, institucije EU in zadevne agencije ter po potrebi ključne mednarodne partnerje in zasebni sektor. Mreža bo temeljila na treh stebrih: 1) svetovalni skupini, ki bo združevala vse koordinatorje držav članic za KBRJ varnost, 2.) podporni mreži, sestavljeni iz obstoječih KBRJ centrov po vsej EU in 3) KBRJ vozlišču znanja v Evropskem centru za boj proti terorizmu (European Counter-Terrorism Centre – ECTC) v okviru Europola.

Njeni cilji bodo (1) ohranjati celovito in aktualizirano razumevanje KBRJ tveganj, ki nastajajo znotraj in zunaj EU, in podpirati oblikovanje politik in pobud za odpravo ugotovljenih vrzeli; (2) razvijati sodelovanje in usklajevanje na operativni ravni (npr. izmenjava informacij in dobrih praks) ter (3) spodbujati civilno-vojaško sodelovanje na področjih, ki so koristna za obe strani.

Zaveza

Ukrep

Želeni rezultat in časovni okvir

4.1.1

Vzpostavitev posebne svetovalne skupine za KBRJ varnost v EU

Države članice naj imenujejo nacionalne koordinatorje na področju KBRJ varnosti, ki bodo primarne kontaktne točke v državah članicah za izvajanje akcijskega načrta EU na področju KBRJ varnosti.

Komisija bo na podlagi izkušenj s prejšnjo svetovalno skupino za KBRJ varnost, ki je bila vzpostavljena v okviru akcijskega načrta 2010–2015 z mandatom za nadzor njegovega izvajanja, vzpostavila novo posebno svetovalno skupino na področju KBRJ varnosti v EU za namene sedanjega akcijskega načrta, ki bo združevala koordinatorje držav članic na področju KBRJ varnosti, Komisijo in zadevne agencije EU, Evropsko službo za zunanje delovanje in druge relevantne javne in zasebne zainteresirane strani na področju KBRJ varnosti, ki bo:

(1) redno pregledovala in analizirala razvoj na področju KBRJ groženj in tveganj (v sodelovanju s centrom INTCEN in Europolom);

(2) opredelila vrzeli na področju ukrepov za preprečevanje KBRJ groženj, njihovo odkrivanje ter pripravljenost in odzivanje nanje ter svetovala glede novih političnih pobud za odpravo teh vrzeli;

(3) pregledala obstoječe strokovne centre in opredelila ureditve sodelovanja za spodbujanje sinergij in dopolnjevanja.

Seznam koordinatorjev v vseh državah članicah do decembra 2017.

Prvo srečanje svetovalne skupine do januarja 2018 in zatem periodično (2–3 srečanja letno).

Prva analiza vrzeli do aprila 2018, ki se redno pregleduje.

Redna in sistematična izmenjava dobrih praks glede ugotovljenih tveganj in vrzeli.

Prvi pregled obstoječih strokovnih centrov do maja 2018.

4.1.2

Vzpostavitev podporne mreže EU na področju KBRJ varnosti

Na operativni ravni bo podporna mreža EU na področju KBRJ varnosti, ki bo sestavljena iz obstoječih strokovnih centrov in mrež na področju KBRJ varnosti, svetovalno skupino za KBRJ varnost podpirala pri:

(1) razvoju strokovne podporne strukture EU (v tesnem sodelovanju z Europolom), ki lahko državam članicam in institucijam EU daje smernice in jim svetuje tudi v zvezi s tehničnimi in znanstvenimi vprašanji o KBRJ varnosti, tudi med incidenti;

(2) spodbujanju opredeljevanja in razširjanja dobrih praks in pridobljenih izkušenj;

(3) izmenjavi strokovnega znanja in izkušenj ter stikih s KBRJ centri odličnosti v Evropi in zunaj nje.

Zainteresirane države članice bodo pozvane, naj do decembra 2017 opredelijo strukture, ki bi lahko bile vključene v podporno mrežo EU na področju KBRJ varnosti.

Komisija objavi razpis za zbiranje predlogov projektov na področju KBRJ varnosti v okviru Sklada za notranjo varnost – policija do oktobra 2017 25 .

Popolnoma operativna mreža do poletja 2018.

4.1.3

Europol (ECTC) za razvoj vozlišča znanja za KBRJ varnost

Europol (ECTC) naj razvije svojo obstoječo KBRJ ekipo v vozlišče znanja za podporo organov kazenskega pregona na področju KBRJ varnosti, vključno z orožjem in grožnjami:

(1) zagotavljanje analitičnih produktov o KBRJ grožnjah in incidentih;

(2) spodbujanje sodelovanja in izmenjave informacij (zlasti v okviru Evropskega sistema podatkov o bombah in mrež, kot je Evropska mreža za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev 26 ) med organi kazenskega pregona ter drugimi akterji (vključno z vojsko), pa tudi s svojo mrežo mednarodnih partnerjev;

(3) organizacija usposabljanja (v sodelovanju s CEPOL-om);

(4) zagotavljanje operativne podpore in uporaba strokovnega znanja na področju KBRJ varnosti v podporo preiskave KBRJ incidentov.

Optimizacija uporabe obstoječih zmogljivosti Europola, da se okrepi skupno znanje o KBRJ grožnjah.

Sistematična izmenjava informacij, relevantnih za KBRJ varnost, prek Evropskega sistema podatkov o bombah.

Uporaba strokovnega znanja in izkušenj na področju KBRJ varnosti za pomoč pri preiskavah.

4.2 Izkoriščanje prednosti raziskav EU na področju varnosti

Boljše izkoriščanje raziskav EU na področju varnosti prek dejavnosti razširjanja rezultatov raziskav, pa tudi z zagotavljanjem, da raziskovalne dejavnosti ustrezajo operativnim potrebam na področju KBRJ varnosti. Komisija bo razširila preskušanje opreme, spodbudila usklajevanje standardov in podprla razvoj skupnih zmogljivosti prek svoje razširjene skupine strokovnjakov za odkrivanje.

Zaveza

Ukrep

Želeni rezultat in časovni okvir

4.2.1

Podpora razširjanja in upoštevanja rezultatov raziskav

Nadaljnji razvoj platforme skupnosti uporabnikov za zaščitene, varne in odporne družbe, ki združuje raziskovalce, oblikovalce politike, predstavnike industrije/MSP in zainteresirane strani iz prakse, vključno s tistimi, ki se prvi odzovejo, da se omogoči prenos rezultatov raziskav v praktične ukrepe.

Izboljšanje razširjanja rezultatov raziskav in spodbujanje izmenjav informacij, da se okrepi dialog med različnimi akterji na področju KBRJ varnosti in zagotovijo redne posodobitve o raziskovalnih rezultatih, tudi v okviru svetovalne skupine EU za KBRJ varnost in njene podporne mreže.

Načrt za leto 2018 v zvezi s platformo skupnosti uporabnikov naj bi bil predstavljen novembra 2017 in naj bi zajemal 18 tematskih delavnic, ki naj bi vključevale šest tem, povezanih s KBRJ varnostjo, kot sta kemijske nevarnosti ali varnost vode in zanesljiva preskrba z njo. Na delavnicah bodo predstavljene vsakoletne najnovejše informacije o tekočih raziskavah in dejavnostih za gradnjo zmogljivosti ter opredeljene prihodnje prednostne naloge.

Poročilo o pregledu projektov programa Obzorje 2020, ki zajema razpise iz obdobja 2014–2016, ki naj bi se zaključili do decembra 2017.

Redna objava rezultatov raziskovalnih projektov na področju KBRJ varnosti prek mreže EU na področju KBRJ varnosti.

4.2.2

Opredelitev nadaljnjih potreb po raziskavah in obravnavanje novih KBRJ groženj

Zagotoviti, da se raziskovalni projekti osredotočajo na potrebe končnih uporabnikov na področju KBRJ varnosti.

Prednostno obravnavati raziskovalna prizadevanja, da:

(1) se zagotovijo rešitve, kako zmanjšati nove KBRJ grožnje, kot so brezpilotni zrakoplovni sistemi ali biohekanje;

(2) države članice okrepijo zmogljivosti za zmanjševanje tveganja nesreč, od pripravljenosti na nesreče, njihovega spremljanja do odzivanja nanje in sanacije.

Stalen dialog v različnih forumih EU, kot je svetovalna skupina za KBRJ varnost, novi ukrepi na podlagi razpisa iz leta 2017 v okviru programa Obzorje 2020.

Novi KBRJ projekti, izbrani na podlagi razpisa iz leta 2017, se bodo začeli v prvem četrtletju leta 2018.

Razpis za zbiranje predlogov za KBRJ varnost v drugem četrtletju leta 2018.

4.2.3

Spodbujanje usklajevanja prek standardizacije in certificiranja proizvodov in sistemov na področju KBRJ varnosti

Razširiti sedanje preskušanje opreme za odkrivanje na področju KBRJ varnosti, da se predlagajo področja za standardizacijo. To bo tudi pripomoglo k obveščanju zainteresiranih strani iz prakse o zmogljivosti opreme in zagotavljanju usposabljanja za skupino strokovnjakov za odkrivanje.

Nadaljevati prednormativne raziskovalne dejavnosti v okviru Komisijine Evropske referenčne mreže za varovanje kritične infrastrukture 27 , da se razvijejo sporazumi o delavnicah Evropskega odbora za standardizacijo 28 ; opredeliti KBRJ področja, za katera bi bilo mogoče zadolžiti Evropski odbor za standardizacijo, in začetek novih razpisov v podporo standardizaciji na področju KBRJ varnosti v okviru programa Obzorje 2020.

Povečanje zmogljivosti za preskušanje zmogljivosti opreme za odkrivanje na področju KBRJ varnosti v državah članicah in opredelitev potreb po standardizaciji, za katere bi se lahko zadolžil Evropski odbor za standardizacijo, do konca leta 2018.

Razpisi za raziskave, povezane s standardizacijo, v drugem četrtletju leta 2018 in drugem četrtletju leta 2019.

ZAKLJUČEK

Zaradi novih groženj mora Evropa združiti vire ter strokovno znanje in izkušnje, da bi razvila inovativne, trajnostne in učinkovite rešitve. Prizadevanja za sodelovanje v celotni EU, kakor so opisana v tem akcijskem načrtu, lahko pomenijo znatne koristi na področju varnosti in prinesejo konkretne rezultate.

Predlogi, predstavljeni v tem sporočilu, bodo pripomogli k bolj učinkovitemu in osredotočenemu sodelovanju na ravni EU na področju varstva pred kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi grožnjami ter pripravljenosti in odzivanja nanje. Komisija spodbuja države članice, da izkoristijo različne možnosti, opisane v tem sporočilu, ter poziva Evropski parlament in Svet, naj potrdita ta akcijski načrt in se aktivno vključita v njegovo izvajanje v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Komisija bo napredek ocenila najpozneje po dveh letih.

(1)  Europol, Terrorism Situation and Trend report (Poročilo o stanju in trendih v zvezi s terorizmom) (TE-SAT) 2017, str. 16, na voljo na: www.europol.europa.eu/sites/default/files/documents/tesat2017.pdf . Glej tudi izjave generalnega direktorja Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW): www.globaltimes.cn/content/1044644.shtml .
(2)  Interpol – Assessment of ISIL chemical weapons threats outside of Iraq and Syria (Interpol – ocena groženj, da bi ISIL uporabila kemično orožje zunaj Iraka in Sirije), 7. februarja 2017.
(3)  Leta 2016 je bil v Maroku prestrežen napad, ki ga je celica Daiš pripravljala z rudimentarnim biološkim orožjem. Interpol – Biological Threats and Incidents Pose Increasing Threat to Critical Infrastructure and Public Health (Interpol – grožnje uporabe biološkega orožja in z njim povezani incidenti pomenijo vse večjo grožnjo za kritično infrastrukturo in javno zdravje); 24. oktober 2016. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil visoki uradnik za jedrsko energijo v Evropi pod nadzorom teroristov, povezanih z napadi v Parizu in Bruslju. Europol, TE-SAT 2016; stran 14. Secrétariat général de la défense et de la sécurité nationale (France), Chocs futurs - Etude prospective à l'horizon 2030 (Generalni sekretar za obrambo in nacionalno varnost (Francija), Prihodnji pretresi – prospektivna študija za obdobje do leta 2030), maj 2017, str. 88: http://www.sgdsn.gouv.fr/
(4)  Grožnja terorističnih napadov z uporabo brezpilotnih zrakoplovnih sistemov je obravnavana v akcijskem načrtu za izboljšanje varovanja javnih prostorov – COM(2017) xxx.
(5)  Europol, TE-SAT 2017; stran 16.
(6)  Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov S/RES/2325 (2016) z dne 14. decembra 2016.
(7)  Glej na primer Winterfeldt, Detlof and Rosoff, Heather, „A Risk and Economic Analysis of Dirty Bomb Attacks on the Ports of Los Angeles and Long Beach“ (Analiza tveganja in ekonomska analiza napada z umazano bombo na pristanišča v Los Angelesu in Long Beachu) (2007). Oddelek „Published Articles & Papers“. Dokument 39. http://research.create.usc.edu/published_papers/39 . Avtorji so ocenili posledice napada z umazano bombo na pristanišče v Los Angelesu. Poleg stroškov dekontaminacije naj bi na primer učinek zaprtja pristanišča in z njim povezanih podjetij znašal do 100 milijard EUR ( https://pdfs.semanticscholar.org/5cc0/3b4436d06165aac72041315c824fbef44d5b.pd f).
(8) COM(2017) 407, SWD(2017) 278 final z dne 26. julija 2017.
(9) UL L 88, 31.3.2017, str. 6.
(10)  Svet Evropske unije, dokument 15505/1/09 REV 1, ki ga je Svet sprejel decembra 2009 z namenom okrepitve KBRJ varnosti po vsej EU.
(11)  Državam članicam so bila kot del tega pregleda postavljena tudi posebna vprašanja glede prihodnjih prednostnih področij za sodelovanje.
(12)  Evropski sistem podatkov o bombah je platforma IT, ki državam članicam omogoča, da izmenjujejo aktualne in relevantne informacije ter obveščevalne podatke v zvezi z eksplozivi in KBRJ materiali in z njimi povezanimi incidenti. Ker zahteva višjo raven varne povezave, je Europol ustvaril dodatno spletno Europolovo platformo za strokovnjake, na kateri lahko uporabniki medsebojno komunicirajo in sodelujejo v virtualnih skupnostih.
(13)  Podatkovna zbirka o nesrečah in nedovoljenem prometu je informacijski sistem Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) za incidente, ki vključujejo nedovoljeni promet in druge nedovoljene dejavnosti in dogodke, ki vključujejo jedrske in druge radioaktivne materiale, ki niso pod regulativnim nadzorom.
(14)  MAAE (Mednarodna agencija za atomsko energijo).
(15)  Elektronski sistem za dvojno rabo (DUeS) je varen elektronski sistem za izmenjavo informacij med državami članicami, ki ga gosti Komisija. Polno deluje od leta 2012 in njegov cilj je izboljšati izmenjave zavrnitev blaga z dvojno rabo med državami članicami EU. Najpomembnejše obdelane informacije vključujejo opis blaga v postopku zavrnitve in strani, ki pri tem sodelujejo, kot so države članice, izvoznik, deklarant, prejemnik in končni uporabnik. 
(16)  Evropski center za usposabljanje na področju jedrske varnosti je bil ustanovljen za obravnavo vprašanj kraje radioaktivnih materialov, ki bi bila lahko povezana s kriminalom in terorističnimi dejanji. Omogoča praktično usposabljanje z uporabo pravega jedrskega materiala za najbolj izpostavljene uradnike, vodje usposabljanja in druge strokovnjake s tega področja. Center se nahaja v Skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije v Karlsruheju in Ispri.
(17)  Kakor je opredeljeno v členu 2 Sklepa št. 1082/2013/EU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje: 1. nevarnosti biološkega izvora (nalezljive bolezni; protimikrobna odpornost in bolnišnične okužbe, povezane z nalezljivimi boleznimi (v nadaljnjem besedilu: povezani posebni zdravstveni problemi); biotoksini ali druga škodljiva biološka sredstva, ki niso povezana z nalezljivimi boleznimi;) 2. nevarnosti kemičnega izvora; 3. nevarnosti okoljskega izvora; 4. nevarnosti neznanega izvora; 5. dogodki, ki lahko pomenijo izredne razmere mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom, če spadajo v eno od kategorij nevarnosti iz točk od (a) do (d).
(18)   http://www.emerge.rki.eu/Emerge/EN/Home/Homepage_node.html .
(19)  Komercialno dostopni biološki kompleti „naredi sam“ uporabniku omogočajo, da ustvari gensko spremenjene mikroorganizme. Napredek na tem področju lahko privede do namernega napada ali naključne kontaminacije s spremenjenimi virusi ali bakterijami. Glej tudi: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Rapid Risk Assessment: Risk related to the use of ‘do-it-yourself’ CRISPR-associated gene engineering kit contaminated with pathogenic bacteria (Hitra ocena tveganja: tveganje, povezano z uporabo kompleta „naredi sam“ za gensko tehnologijo CRISPR, kontaminiranega s patogenimi bakterijami), https://ecdc.europa.eu/en/publications-data/rapid-risk-assessment-risk-related-use-do-it-yourself-crispr-associated-gene .
(20)  Skupina je bila uvedena z akcijskim načrtom EU za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in eksplozivi ter njihovi uporabi iz leta 2015 (COM(2015) 624 final), da bi se državam članicam zagotovila operativna podpora na področju odkrivanja eksplozivov.
(21)

22    Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa. Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. http://eeas.europa.eu/archives/docs/top_stories/pdf/eugs_review_web.pdf.

(22)  Organizacija za prepoved kemičnega orožja („Organisation for the Prohibition of Chemical Weapons“)
(23)  Konvencija o biološkem orožju – Enota za podporo izvajanju („Biological Weapons Convention – Implementation Support Unit“).
(24)  Urad Združenih narodov za razorožitev („United Nations Office for Disarmament Affairs“).
(25)  Razpis za zbiranje predlogov bo podprl izvajanje tega akcijskega načrta, akcijskega načrta EU za varovanje javnih prostorov in Priporočilo Komisije o izvajanju Uredbe št. 98/2013. Razpis lahko – med drugim – podpre razvoj strokovne podporne strukture EU ali regionalnih mrež, ki bodo pozneje del podporne mreže.
(26)  Evropska mreža za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev („European Explosive Ordnance Disposal Network“ – EEODN) je mreža bombnih tehnikov in strokovnjakov s področja KBRJ varnosti, ki jo upravlja Europol. Mreža omogoča svojim članom izmenjavo dobrih praks in pridobljenih izkušenj, pa tudi udeležbo na skupnih usposabljanjih. Evropska mreža za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev organizira letne konference, ki vključujejo usposabljanje.
(27)   Evropska referenčna mreža za varovanje kritične infrastrukture (ERNCIP) je projekt, ki ga sofinancira Komisija in usklajuje Skupno raziskovalno središče, njegov namen pa je zagotavljanje okvira, v katerem bi eksperimentalne zmogljivosti in laboratoriji izmenjevali strokovno znanje in izkušnje, da bi se uskladili protokoli za preskušanje po vsej Evropi, kar bi pomenilo boljše varovanje kritičnih infrastruktur pred vsemi vrstami groženj in nevarnosti ter oblikovanje enotnega trga za varnostne rešitve. S KBRJ grožnjami se ukvarjajo tri delovne skupine: kemična in biološka tveganja za pitno vodo; odkrivanje kemičnih in bioloških agensov v zraku v zaprtih prostorih ter radiološke in jedrske grožnje za kritično infrastrukturo.
(28)  Evropski odbor za standardizacijo (CEN – European Committee for Standardisation).