EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.9.2017
COM(2017) 468 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o potrebi po začasnem izvzetju izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, s področja uporabe členov 35 in 36 Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN
SVETU
o potrebi po začasnem izvzetju izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, s področja uporabe členov 35 in 36 Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov
1.UVOD
To poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: poročilo) ocenjuje potrebo po začasnem izvzetju izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, (exchange-traded derivatives, v nadaljnjem besedilu: instrumenti ETD) s področja uporabe členov 35 in 36 Uredbe (EU) št. 600/2014 o trgih finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: uredba MiFIR). Evropska komisija mora v skladu s členom 52(12) predložiti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o potrebi po začasnem izvzetju instrumentov ETD iz določb o nediskriminatornem dostopu do centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu CNS) in mest trgovanja iz členov 35 in 36 uredbe MiFIR za največ 30 mesecev od 3. januarja 2018.
Člen 52(12) uredbe MiFIR določa, da mora Evropska komisija pripraviti poročilo na podlagi ocene tveganja, ki jo pripravi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA), ob posvetovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (v nadaljnjem besedilu: ESRB), pri čemer upošteva tveganja za splošno stabilnost in pravilno delovanje finančnih trgov v vsej Uniji zaradi določb o prostem in nediskriminatornem dostopu v zvezi z instrumenti ETD. Komisija je julija 2015 pozvala ESMA, naj v sodelovanju z ESRB opravi to oceno tveganja. ESMA je na podlagi mnenja ESRB, objavljenega 9. februarja 2016 1 , oceno tveganja predložil 2 31. marca 2016.
Komisija je ESMA pozvala, naj v okviru ocene tveganja (i) opredeli morebitne dejavnike tveganja in oceni njihovo verjetnost ter obseg škodljivih učinkov na finančne sisteme, (ii) oceni obstoj sistemskega tveganja na podlagi dejavnikov tveganja, ki se lahko štejejo za specifične za ureditve dostopa v skladu z uredbo MiFIR, ter (iii) vključi podrobno kvalitativno in kvantitativno analizo, s katero bo utemeljila svoje argumente.
Komisija je seznanjena, da ESMA zaradi odsotnosti podatkov o operativnih ureditvah dostopa za instrumente ETD v skladu z uredbo MiFIR ni mogel opraviti kvantitativne ocene, kot jo je zahtevala Komisija.
2.PODROČJE UPORABE POROČILA
V uredbi MiFIR sta tako kot v Uredbi (EU) št. 648/2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC (v nadaljnjem besedilu: uredba EMIR) določena obveznost kliringa za instrumente ETD 3 ter nediskriminatoren in pregleden dostop do CNS in mest trgovanja za prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in instrumente ETD.
V uredbi EMIR je izvedeni finančni instrument OTC opredeljen kot pogodba o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se ne trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu 4 . Nasprotno je instrument ETD v uredbi MiFIR 5 opredeljen kot „izvedeni finančni instrument, s katerim se trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu“ in kot tak ne spada v opredelitev izvedenega finančnega instrumenta OTC, kot je opredeljen v uredbi EMIR.
Kadar se torej določbe o odprtem in nediskriminatornem dostopu iz uredbe MiFIR uporabljajo za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje vsaj na reguliranem trgu, se določbe o odprtem dostopu iz uredbe EMIR uporabljajo za izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje le zunaj organiziranega trga, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje v večstranskih sistemih trgovanja ali organiziranih sistemih trgovanja, če se z njimi sicer ne trguje na reguliranem trgu ali trgu tretje države, ki šteje za enakovrednega reguliranemu trgu.
V skladu s členom 52(12) uredbe MiFIR to poročilo zajema le instrumente ETD in torej ne vključuje prenosljivih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga in izvedenih finančnih instrumentov OTC.
3.DOLOČBE O NEDISKRIMINATORNEM DOSTOPU IZ UREDBE MiFIR
Cilj določb o odprtem in nediskriminatornem dostopu je okrepiti konkurenco med mesti trgovanja in CNS ter nazadnje znižati stroške končnih vlagateljev z onemogočanjem diskriminatornih praks, ki lahko obstajajo na ravni CNS in ravni mest trgovanja.
Člen 35 uredbe MiFIR določa, da CNS mestom trgovanja dovoli nediskriminatoren in pregleden dostop do kliringa poslov ne glede na mesto trgovanja, kjer se posel izvrši. V okviru tega je cilj odprtega in nediskriminatornega dostopa zagotoviti, da ima mesto trgovanja pravico do nedskriminatorne obravnave v smislu načina obravnave pogodb, s katerimi se trguje na njegovi platformi, kar zadeva (i) zahteve glede zavarovanja s premoženjem in pobota gospodarsko enakovrednih pogodb ter (ii) navzkrižnega kritja s povezanimi pogodbami, ki jih obračuna ista CNS. To bi moralo mestom trgovanja omogočiti, da se odločijo, katere CNS lahko izvedejo kliring poslov, izvršenih na njihovih platformah.
Hkrati člen 36 uredbe MiFIR določa, da mesto trgovanja na zahtevo CNS, ki želi opraviti kliring poslov na tem mestu trgovanja, dovoli nediskriminatoren in pregleden dostop do svojih podatkov o trgovanju.
Vendar je v uredbi MiFIR predvideno, da bi odprt dostop do CNS in mest trgovanja v nekaterih okoliščinah lahko pomenil tveganja in bi imel morebitne pomanjkljivosti, ki bi lahko pretehtale cilje politike v zvezi s krepitvijo konkurence. V zvezi s tem so v členih 35 in 36 uredbe MiFIR določeni pogoji, pod katerimi se dostop lahko zavrne. Pristojni organi za CNS in mesto trgovanja lahko torej zavrnejo dostop do določene CNS ali mesta trgovanja, če bi odobritev dostopa (i) ogrozila nemoteno in pravilno delovanje trga, zlasti zaradi drobitve likvidnosti, ali negativno vplivala na sistemsko tveganje ali (ii) če bi bil potreben dogovor o interoperabilnosti (za instrument ETD), razen če sta udeležena mesto trgovanja in CNS soglašala s to ureditvijo in če so tveganja, ki izhajajo iz te ureditve, zavarovana s premoženjem pri tretji osebi 6 . CNS in mesta trgovanja lahko dostop zavrnejo tudi, če bi povzročil znatno nepotrebno tveganje, ki ga ni mogoče obvladati, in sicer zaradi pričakovanega obsega poslov, operativnega tveganja in zapletenosti ter drugih dejavnikov, ki povzročajo znatna nepotrebna tveganja 7 .
Ti pogoji so podrobno opisani v regulativnem tehničnem standardu glede dostopa do kliringa, kar zadeva mesta trgovanja in centralne nasprotne stranke 8 , ki vključuje tudi pogoje, pod katerimi se odobrijo dostop, postopke obveščanja in druge zahteve 9 . V tehničnem standardu so nadalje opredeljene zlasti različne vrste tveganj, ki izhajajo iz pričakovanega obsega poslov, operativnega tveganja in zapletenosti ter drugih dejavnikov, ki povzročajo znatna nepotrebna tveganja (npr. nov proizvod, grožnja sposobnosti uspešnega poslovanja CNS ali mesta trgovanja, pravno tveganje ali nezdružljivost pravil o trgovanju in pravil o kliringu).
Poleg tega se z uredbo MiFIR uvajajo posebne določbe za ustrezno upoštevanje zapletenosti instrumentov ETD ter posledičnih izzivov, ki jih lahko prinaša odprt in nediskriminatoren dostop. Instrumenti ETD so zapleteni zlasti zaradi dolgih rokov dospelosti in učinkov finančnega vzvoda.
Mesto trgovanja ali CNS v primeru instrumentov ETD pošlje pisni odgovor v šestih mesecih in ne v treh mesecih kot pri drugih finančnih instrumentih, ter omogoči dostop v treh mesecih od zagotovitve pozitivnega odgovora na zahtevo po dostopu. Če pristojni organ, mesto trgovanja ali CNS zavrne dostop, pojasni vse razloge za svojo odločitev in obvesti zadevne pristojne organe.
V uredbi MiFIR je določena tudi prehodna ureditev za mesta trgovanja, ki ponujajo storitve trgovanja z instrumenti ETD, z letnim nominalnim zneskom trgovanja v višini 1 000 000 milijonov EUR 10 , pri čemer se lahko odločijo za 30-mesečno izvzetje (do 60-mesečno pod določenimi pogoji 11 ) iz določb o odprtem in nediskriminatornem dostopu od začetka uporabe uredbe MiFIR.
Komisija se lahko v skladu s členom 52(12) uredbe MiFIR in ob upoštevanju sklepov iz tega poročila odloči, da bo na podlagi ocene tveganja, ki jo ESMA pripravi ob posvetovanju z ESRB, izvzela instrumente ETD s področja uporabe členov 35 in 36 uredbe MiFIR za največ 30 mesecev. Člen 54(2) uredbe MiFIR določa, da lahko CNS ali mesto trgovanja, če se Komisija ne odloči za začasno izvzetje instrumentov ETD s področja uporabe členov 35 in 36 uredbe MiFIR, pri svojem pristojnem organu zaprosi za dovoljenje za uporabo prehodne ureditve. Pristojni organ lahko oceni tveganja zaradi uporabe odprtega in nediskriminatornega dostopa v zvezi z instrumenti ETD za pravilno delovanje ustrezne CNS ali mesta trgovanja, in lahko odloči, da se ustrezna CNS ali mesto trgovanja v prehodnem obdobju do 3. julija 2020 izvzame iz obveznosti dostopa.
4.TRŽNA STRUKTURA INSTRUMENTOV ETD
Navesti je treba, da je bila ocena tveganja, ki jo je opravil ESMA, objavljena aprila 2016, torej v zelo zgodnji fazi izvajanja ali pred izvajanjem novih regulativnih zahtev, katerih cilj je zagotoviti, da (i) se trgovanje z likvidnimi in standardiziranimi izvedenimi finančnimi instrumenti v največji možni meri izvaja na mestih trgovanja ter da (ii) se za zadevne izvedene finančne instrumente OTC in instrumente ETD zagotovi centralni kliring z namenom zmanjšanja sistemskega tveganja.
ESMA skupaj z ESRB meni, da se bo z uvedbo obveznosti trgovanja na mestu trgovanja v skladu s členom 28 uredbe MiFIR za izvedene finančne instrumente OTC, ki izpolnjujejo določene pogoje, predvidoma povečalo število izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestih trgovanja 12 in tudi na reguliranih trgih. Izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na reguliranih trgih, se bodo torej obravnavali kot instrumenti ETD, zato bo morala v skladu s členom 29 uredbe MiFIR kliring zanje opraviti CNS.
Po ugotovitvah ESMA evropski trg izvedenih finančnih instrumentov poteka predvsem izven organiziranega trga vrednostnih papirjev. Od konca junija 2016 je obseg svetovnega trga instrumentov ETD nekoliko presegel 10 % svetovnega trga izvedenih finančnih instrumentov, ki pa se od leta 2008 zmanjšuje 13 . Z vidika neporavnanega nominalnega zneska je trg instrumentov ETD sestavljen zlasti iz obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, kar je razdeljeno na 60 % opcij in 40 % terminskih poslov.
V oceni tveganja, ki jo je opravil ESMA, je poudarjeno tudi, da se je v zadnjih letih dosledno precej zmanjšal delež neporavnanega nominalnega zneska za instrumente ETD, za katere se izvaja dnevni kliring, s postopnim prehajanjem na instrumente z daljšo dospelostjo.
ESMA nadalje opisuje evropski trg instrumentov ETD kot močno koncentriran trg na ravni trgovanja in kliringa z vertikalno povezano tržno infrastrukturo, v okviru katere so prevladujoče strukture trgovanja in kliringa del istih povezanih skupin. Leta 2014 je tržni delež največje CNS z vidika števila trgovinskih poslov z instrumenti ETD, za katere je bil opravljen kliring, znašal 58 %, skupni tržni delež treh največjih CNS pa 90 %. Preostali tržni deleži so porazdeljeni med številnimi manjšimi udeleženci na trgu.
ESMA je pri ocenjevanju strukture trga na podlagi razreda sredstev ugotovil, da je trg še bolj koncentriran, pri čemer ena izmenjava zajema več kot 70 % lastniških instrumentov ETD v smislu vrednosti, s katero se trguje, druga pa približno 80 % instrumentov ETD na obveznice, še vedno v smislu vrednosti, s katero se trguje.
V primeru instrumentov ETD na blago, z izjemo instrumentov ETD na energijo, je situacija nekoliko drugačna, saj sta za trg instrumentov ETD na blago značilna visoka raven specializacije ter majhno prekrivanje mest trgovanja in CNS.
Hkrati se je s sedanjim izvajanjem obveznosti kliringa iz uredbe EMIR na trgu OTC za centralni kliring že zagotovil in se bo še naprej zagotavljal precejšen delež pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje izven organiziranega trga vrednostnih papirjev. Evropska komisija je na podlagi regulativnih tehničnih standardov ESMA v skladu z uredbo EMIR dejansko že sprejela delegirane akte za centralni kliring obrestnih zamenjav (denominiranih v UR, GBP, JPY, USD, NOK, PLN in SEK) in indeksov kreditnih zamenjav, denominiranih v EUR 14 , s čimer je kliring zagotovila za približno 70 % trga izvedenih finančnih instrumentov OTC v teh razredih 15 . Omeniti je tudi treba, da čeprav je ponudba za kliring zelo koncentrirana, storitve kliringa za obrestne zamenjave ponuja šest različnih CNS.
Komisija ugotavlja, da (i) obrestni izvedeni finančni instrumenti predstavljajo glavni delež trga instrumentov ETD, (ii) da bi se lahko z obveznostjo trgovanja iz uredbe MiFIR v opredelitev instrumentov ETD vključil del obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, (iii) se obveznost kliringa iz uredbe EMIR že uporablja za obrestne zamenjave in da (iv) je trg obrestnih izvedenih finančnih instrumentov kljub koncentraciji trga razdeljen med šest različnih CNS. Komisija se zato strinja s sklepnimi ugotovitvami ESMA, da so obrestni izvedeni finančni instrumenti pri ocenjevanju posledic izvajanja določb o odprtem in nediskriminatornem dostopu za instrumente ETD najpomembnejši razred sredstev.
5.OCENA TVEGANJA DOLOČB O ODPRTEM IN NEDISKRIMINATORNEM DOSTOPU ZA INSTRUMENTE ETD
Čeprav se določbe o odprtem dostopu iz uredbe MiFIR še ne izvajajo, ESMA poroča, da so nekatere CNS in mesta trgovanja EGP že razvili ter da uspešno uporabljajo ureditve dostopa za instrumente ETD ali izvedene finančne instrumente OTC 16 . Organ ESMA meni, da ureditve dostopa, ki jih uporabljajo tržne infrastrukture v skladu z določbami iz uredbe EMIR 17 , do zdaj niso povzročile opaznih sistemskih tveganj, in to kljub dejstvu, da so izvedeni finančni instrumenti OTC na splošno manj standardizirani in bolj zapleteni kot instrumenti ETD.
Vendar Evropska komisija v skladu z oceno ESMA meni, da lahko obstoječe ureditve dostopa za instrumente ETD načeloma še vedno povzročijo tveganja, ki bi lahko ogrozila nemoteno in pravilno delovanje trgov, ali negativno vplivala na sistemsko tveganje.
ESMA s tega vidika in ob upoštevanju makrobonitetne ocene tveganja ESRB poudarja več možnih tveganj, ki bi se lahko pojavila zaradi izvajanja določb o odprtem in nediskriminatornem dostopu za instrumente ETD v skladu z uredbo MiFIR.
5.1 Tveganje zaradi odprtega in nediskriminatornega dostopa na ravni CNS
Odprt in nediskriminatoren dostop do CNS bo mestom trgovanja omogočil kliring njihovih poslov pri CNS po njihovi izbiri. To je zlasti pomembno ob upoštevanju pričakovanega izvajanja obveznosti trgovanja, s katero bo veliko izvedenih finančnih instrumentov OTC vključenih v področje uporabe določb o odprtem in nediskriminatornem dostopu iz uredbe MiFIR ter jih bo morda spremljal vstop novih mest trgovanja brez dostopa do vertikalno povezanih CNS. Kot je ESMA navedel v svoji oceni tveganja, so stroški trgovanja in kliringa tesno povezani. Stroške trgovanja na mestu trgovanja skupaj s povezanimi stroški kliringa ocenijo udeleženci na trgu. Mesto trgovanja ne more biti konkurenčno, če ne more ponuditi privlačnih stroškov kliringa. Nova in nevertikalno integrirana mesta trgovanja brez teh določb ne bi mogla vstopiti na trg ter tako ne bi mogla spodbujati konkurenčnejšega in manj koncentriranega trga.
Tveganje koncentracije
Komisija se ob upoštevanju navedenih ciljev strinja z ESMA, da je eno od glavnih tveganj, ki so povezana z določbami o odprtem in nediskriminatornem dostopu za instrumente ETD, novo tveganje koncentracije („eno samo mesto napake“). V okviru tega scenarija tveganja bi lahko možnost, da mesta trgovanja sama izberejo CNS, povzročila situacijo, pri bi kateri CNS, ki je najprivlačnejša za določen instrument ETD ali razred sredstev, postala edino mesto centralnega kliringa. To se lahko zgodi tudi, kadar udeleženci na trgu, da bi čim bolj povečali učinkovitost pobota in zmanjšali zahteve glede zavarovanja s premoženjem, izberejo eno (največjo) CNS.
Vendar glede na konkurenco ter strukturo in dinamiko trga ta scenarij ni verjeten. ESMA poroča, da bi tako pomembno preusmeritev kliringa na eno CNS oviralo tveganje, da bi CNS vsem svojim klirinškim članom verjetno toliko povečala pristojbine za kliring, da za nasprotne stranke ne bi bila več privlačna. Poleg tega bi visoka raven koncentracije izpostavila finančni sistem enemu samemu mestu napake, kar bi lahko imelo sistemske posledice, udeleženci na trgu pa v primeru napake ne bi mogli učinkovito preusmeriti svojih pozicij k drugi CNS.
Komisija tudi potrjuje ugotovitve ESRB in ESMA, da je trg za kliring v EU že močno koncentriran, pri čemer se kliring za nekatere instrumente ETD ali razrede sredstev opravlja izključno ali predvsem pri eni CNS. Pričakovati je celo mogoče, da bi se lahko koncentracija neodvisno od izvajanja določb o odprtem in nediskriminatornem dostopu v prihodnje povečala zaradi „‚naravne‘ tržne rasti poslovanja CNS, kadar njene storitve uspešno izpolnjujejo želje udeležencev na trgu“ 18 .
Nasprotno pa je mogoče trditi, da se lahko obstoječa koncentracija pojasni z obstoječimi ovirami za vstop, ki naj bi se zmanjšale z določbami o odprtem in nediskriminatornem dostopu. Če lahko CNS zahtevajo dostop do mesta trgovanja v skladu z določbami o odprtem in nediskriminatornem dostopu iz uredbe MiFIR, to dejansko zmanjšuje ovire za vstop za nove CNS.
Komisija ugotavlja, da so v uredbah EMIR in MiFIR določeni zaščitni ukrepi za obravnavanje tega tveganja koncentracije. Prvič, CNS urejajo ustrezni pristojni organi v skladu z uredbo EMIR, ki določa organizacijska pravila, vodenje poslov, bonitetne standarde in makrobonitetna pravila za CNS. Drugič, pristojni organi so v skladu z uredbo MiFIR pooblaščeni, da zavrnejo dostop do CNS, če bi ogrozil nemoteno in pravilno delovanje trgov, negativno vplival na sistemsko tveganje ali če bi bil zanj potreben dogovor o interoperabilnosti.
Operativno tveganje
Druga pomembna skupina tveganj vključuje nepotrebno tveganje, ki ga CNS ne more obvladati zaradi pričakovanega obsega poslov na mestu trgovanja, operativnega tveganja in zapletenosti ter drugih dejavnikov, ki povzročajo znatna nepotrebna tveganja 19 . Organ ESMA meni, da bi ta tveganja z vplivanjem na klirinške člane drugih CNS lahko potencialno povečala sistemsko tveganje.
Poleg zahtev iz naslova IV uredbe EMIR glede organizacije in vodenja poslov ter bonitetnih zahtev uredba MiFIR v zvezi s tem omogoča, da CNS zavrne dostop, če potem, ko si je po najboljših močeh prizadevala obvladati tveganja, sklene, da so prisotna velika nepotrebna tveganja, ki jih ni mogoče obvladati 20 .
Komisija na podlagi navedenih premislekov meni, da bodo določbe o odprtem in nediskriminatornem dostopu do CNS za instrumente ETD iz uredbe MiFIR verjetno na splošno pozitivno vplivale na trg. Kar zadeva morebitna tveganja zaradi teh določb, ki jih ni mogoče spregledati, pa Komisija meni, da uredbi MiFIR in EMIR že določata učinkovite zaščitne ukrepe za ublažitev nepotrebnih operativnih tveganj za CNS ali povečanega sistemskega tveganja.
5.2 Tveganje zaradi odprtega in nediskriminatornega dostopa na ravni mesta trgovanja
Odprt in nediskriminatoren dostop do mest trgovanja omogoča CNS, da opravijo kliring trgovinskih poslov, sklenjenih na mestu trgovanja po njihovi izbiri. Poleg spodbujanja konkurenčnejšega okolja je cilj te določbe, da se trgovinskim članicam mesta trgovanja omogoči, da same izberejo CNS za izvršitev kliringa poslov, tudi kadar sta CNS in mesto trgovanja vertikalno povezana v isti skupini.
To je lahko zlasti ugodno za udeležence na trgu, ki želijo čim bolj povečati učinkovitost pobota in zmanjšati zahteve glede zavarovanja s premoženjem v zvezi z njihovimi pozicijami na različnih mestih trgovanja.
Poleg tega se Komisija z vidika finančne stabilnosti strinja z ESMA in uradom ESRB, da okolje z več CNS prispeva k zmanjšanju sistemskega tveganja, saj olajšuje njihovo nadomestljivost v primeru napake. Če je ena CNS, ki je povezana z mestom trgovanja, v težavah, lahko druga CNS, ki je povezana z istim mestom trgovanja, nadaljuje kliring trgovinskih poslov na tem mestu.
Tveganja, povezana z dogovori o interoperabilnosti
Člen 2 uredbe EMIR opredeljuje dogovor o interoperabilnosti kot dogovor med dvema ali več CNS, ki vključuje medsistemsko izvajanje transakcij. Cilj takih dogovorov je zagotoviti, da se lahko dve ali več CNS spopadejo z medsebojno izpostavljenostjo zaradi postopka, pri katerem pobotajo trgovinske posle svojih udeležencev prek povezanih CNS.
Brez dogovora o interoperabilnosti bi se morali člani s pozicijami na različnih CNS spopadati z neučinkovitim pobotom, večjimi potrebami glede zavarovanja s premoženjem in drobitvijo likvidnosti. S tem bi se zmanjšal interes udeležencev na trgu za okolje z več CNS. Kar zadeva sistemsko tveganje, organ ESMA v poročilih poudarja, da bi tak scenarij še bolj povečal procikličnost.
Medtem ko bi bila večina zgoraj opisanih tveganj odpravljena, če bi različne CNS, ki so povezane z mestom trgovanja, uporabljale dogovore o interoperabilnosti, je Komisija seznanjena z najpomembnejšim pomislekom ESRB glede tveganja, povezanega z morebitnim pomnoževanjem takih dogovorov o interoperabilnosti zaradi izvajanja odprtega in nediskriminatornega dostopa do instrumentov ETD. Dogovori o interoperabilnosti v skladu z uredbo EMIR se dejansko uporabljajo le za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga. Organ ESMA in odbor ESRB opozarjata tudi, da bi lahko njihova uporaba v zvezi z instrumenti ETD znatno povečala zapletenost in tveganje, ki sta značilna za izvedene finančne instrumente, in bi lahko škodljivo vplivala na splošno obvladovanje operativnega tveganja na ravni CNS.
Vendar Komisija meni, da uredba MiFIR uvaja zaščitne ukrepe za ustrezno ublažitev teh tveganj. Prvič, v skladu s členom 36(4)(a) pristojni organi zavrnejo dostop do CNS, če je za takšen dostop potreben dogovor o interoperabilnosti. Dogovor o interoperabilnosti se torej lahko sklene le med različnimi CNS ter če so CNS in mesto trgovanja soglašali s tem dogovorom. Drugič, če dogovor o interoperabilnosti ogroža nemoteno in pravilno delovanje trgov, pristojni organi zavrnejo dostop do mesta trgovanja.
Operativno tveganje
V uredbi MiFIR so predvidena tudi operativna tveganja, ki izhajajo iz zapletenosti pričakovanega obsega poslov, ter drugi dejavniki, ki povzročajo znatna nepotrebna tveganja.
V takem primeru lahko mesto trgovanja v skladu s členom 36(6) uredbe MiFIR in določbami, ki so podrobno opisane v regulativnih tehničnih standardih glede dostopa do kliringa, kar zadeva mesta trgovanja in centralne nasprotne stranke 21 , zavrne dostop.
6.SKLEPNE UGOTOVITVE
Komisija ugotavlja, da se določbe o odprtem in nediskriminatornem dostopu iz uredbe EMIR brez začasnih izvzetij že uporabljajo za izvedene finančne instrumente OTC, prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga. Glede na oceno ESMA se zdi, da te ureditve dostopa niso povzročile nobenega opaznega sistemskega tveganja. V zvezi s tem je treba omeniti, da so izvedeni finančni instrumenti OTC na splošno manj standardizirani in bolj zapleteni kot instrumenti ETD. Zato je mogoče pričakovati, da izvajanje določb o odprtem in nediskriminatornem dostopu iz uredbe MiFIR za instrumente ETD ne bo bolj zapleteno kot za izvedene finančne instrumente OTC.
Kljub temu lahko izvajanje odprtega in nediskriminatornega dostopa za instrumente ETD v skladu z uredbo MiFIR morebiti povzroči tveganja, ki bi lahko ogrozila nemoteno in pravilno delovanje trgov, ali negativno vpliva na sistemsko tveganje. Natančneje, v tem poročilu so predstavljena številna možna tveganja in zlasti tveganja v zvezi (i) s koncentracijo trgovalnih in klirinških dejavnosti v vertikalno povezanih skupinah ter (ii) z morebitnim pomnoževanjem dogovorov o interoperabilnosti, zaradi česar bi se znatno povečala stopnja zapletenosti splošnega obvladovanja tveganja interoperabilne CNS.
Komisija je proučila ta tveganja in meni, da obstoječi zakonodajni okvir, ki ga zagotavljata uredbi MiFIR in EMIR, ustrezno obravnava opredeljena morebitna tveganja. Poleg tega, da CNS urejajo ustrezni pristojni organi, uredba EMIR za CNS določa organizacijska pravila, vodenje poslov, bonitetne standarde in makrobonitetna pravila. Hkrati uredba MiFIR CNS, mestom trgovanja in ustreznim organom omogoča, da v primeru ogroženosti CNS, mesta trgovanja ali trga zavrnejo dostop do zadevne infrastrukture, kot je podrobno opisano v regulativnem tehničnem standardu glede dostopa do kliringa, kar zadeva mesta trgovanja in centralne nasprotne stranke.
Komisija na podlagi tega ugotavlja, da začasno izvzetje izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, s področja uporabe členov 35 in 36 uredbe MiFIR ni potrebno.
ESRB response to ESMA on the temporary exclusion of exchange-traded derivatives from Articles 35 and 36 of MiFIR (Odgovor odbora ESRB organu ESMA v zvezi z začasnim izvzetjem izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, iz členov 35 in 36 uredbe MiFIR), 9. februar 2016, https://www.esrb.europa.eu/pub/pdf/other/160210_ESRB_response.pdf?b34727f97ef6c1ef3a9fd58f3d67035e .
ESMA, Risk Assessment on the temporary exclusion of exchange-traded derivatives from Articles 35 and 36 MiFIR (Ocena tveganja o začasnem izvzetju izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, iz členov 35 in 36 uredbe MiFIR, v nadaljnjem besedilu: Ocena tveganja organa ESMA), 4. april 2016, https://www.esma.europa.eu/sites/default/files/library/2016-461_etd_final_report.pdf .
Člen 29(1) uredbe MiFIR.
Člen 2(7) uredbe EMIR.
Člen 2(32) uredbe MiFIR.
Členi 35(1), 35(4) in 36(4) uredbe MiFIR.
Člena 35(6)(a) in 36(6)(a) uredbe MiFIR.
Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/581 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede dostopa do kliringa, kar zadeva mesta trgovanja in centralne nasprotne stranke.
Glej pooblastilo organa ESMA v zvezi s pripravo osnutka regulativnih tehničnih standardov v skladu s členoma 35(6) in 36(6).
Člen 36(5) uredbe MiFIR.
V skladu s členom 36(5) uredbe MiFIR lahko mesto trgovanja, ki v prvih 30 mesecih obdobja izvzetja ne preseže praga za letni nominalni znesek trgovanja z instrumenti ETD v višini 1 000 000 milijonov EUR, to obdobje podaljša za nadaljnjih 30 mesecev.
Obveznost trgovanja iz člena 28 uredbe MiFIR se šteje za izpolnjeno, če je posel sklenjen na reguliranem trgu, pa tudi v večstranskih sistemih trgovanja in organiziranih sistemih trgovanja.
Glej preglednico 1 iz dokumenta Banke za mednarodne poravnave „Triennial Central Bank Survey – OTC derivatives positions at end-June 2016, Monetary and Economic Department“ (Triletna raziskava centralne banke – pozicije v izvedenih finančnih instrumentih OTC konec junija 2016, oddelek za monetarne in ekonomske zadeve) z dne 11. decembra 2016, http://www.bis.org/publ/otc_hy1612/triensurvstatannex.pdf .
Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2205 z dne 6. avgusta 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa; Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/592 z dne 1. marca 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa; Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/1178 z dne 10. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za obveznost kliringa.
Postopno izvajanje se je začelo 21. junija 2016; glej sliko 11 na str. 10 dokumenta ESMA Ocena tveganja začasnega izvzetja izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, s področja uporabe členov 35 in 36 Uredbe MiFIR z dne 4. aprila 2016.
Glej preglednico 2 na str. 16 ocene tveganja organa ESMA z dne 4. aprila 2016.
Člena 7 in 8 uredbe EMIR.
Odgovor ESRB ESMA v zvezi z začasnim izvzetjem izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na borzi, iz členov 35 in 36 uredbe MiFIR z dne 9. februarja 2016, str. 4.
Člen 35(6)(a) uredbe MiFIR.
Členi od 1 do 4 iz oddelka 1 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/581 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede dostopa do kliringa, kar zadeva mesta trgovanja in centralne nasprotne stranke.
Členi od 5 do 8 iz oddelka 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/581 z dne 24. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede dostopa do kliringa, kar zadeva mesta trgovanja in centralne nasprotne stranke.