EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.6.2017
COM(2017) 341 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc med državami članicami prek evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS)
{SWD(2017) 242 final}
1. Uvod
Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) je začel delovati aprila 2012. Urejata ga Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (v nadaljnjem besedilu: Okvirni sklep) 1 in Sklep Sveta z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ 2 .
Njegov namen je z omogočanjem učinkovite izmenjave informacij o predhodnih kazenskih obsodbah, ki so jih izrekla kazenska sodišča v EU, med državami članicami izboljšati varnost državljanov na evropskem območju svobode, varnosti in pravice.
To poročilo je prvo statistično poročilo Komisije o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc med državami članicami prek sistema ECRIS, kot je določeno v členu 7 Sklepa Sveta 2009/316/PNZ.
1.1 Splošna načela sistema ECRIS
Sistem ECRIS temelji na decentralizirani arhitekturi, ki medsebojno povezuje države članice in jim omogoča učinkovito izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc.
·Za namene sistema ECRIS vsaka država članica imenuje osrednji organ (enega ali več) kot enotno kontaktno točko in nanj prenese vse odgovornosti v skladu z okvirnim sklepom o sistemu ECRIS.
·Informacije se med osrednjimi organi držav članic izmenjujejo elektronsko v standardizirani obliki, zaradi katere je lahko komunikacija učinkovita in takoj razumljiva v vseh jezikih EU ter opravljena v kratkih rokih, ki so določeni na 10 ali 20 dni.
·Država članica, v kateri je bil obsojen državljan druge države članice, je zakonsko zavezana takoj, ko je to mogoče, prek sistema ECRIS državi(-am) članici(-am), katere(-ih) državljan je ta oseba, sporočiti informacije o obsodbi, vključno s poznejšimi posodobitvami (obvestila o novih obsodbah in posodobitvah).
·Država članica državljanstva torej vodi osrednje odložišče vseh obsodb, ki jih zoper njene državljane izrečejo kazenska sodišča v EU. Hraniti in posodabljati mora vse informacije, ki jih prejme prek sistema ECRIS, ter na zahtevo druge države članice (zahtevki za informacije) zagotoviti vse informacije iz kazenskih evidenc (z odgovori na zahtevke prek sistema ECRIS).
·Informacije o obsodbah je treba izmenjati za namene kazenskega postopka, izmenjajo pa se lahko tudi za druge namene, kot so upravni postopki, zaposlovanje, dovoljenja itd., če je to dovoljeno z nacionalno zakonodajo.
·Čeprav je sistem ECRIS zasnovan predvsem za izmenjavo informacij o državljanih EU, je prek tega sistema mogoča tudi izmenjava informacij o državljanih tretjih držav in osebah brez državljanstva. Komisija je v istem svežnju skupaj s tem statističnim poročilom predlagala dopolnitev zakonodaje za vzpostavitev centralnega sistema ECRIS-TCN, ki bi podpiral učinkovito izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav prek sistema ECRIS.
V skladu z okvirnim sklepom so morale države članice do 27. aprila 2012 uvesti sistem v pravnem in tehničnem smislu, se elektronsko povezati med seboj in začeti izmenjave v skladu s splošnimi načeli, opisanimi zgoraj.
1.2 Pravni temelji sistema ECRIS in z njim povezane statistike
Splošna načela, s katerimi se urejata izmenjava informacij in delovanje sistema, so določena v Okvirnem sklepu 2009/315/PNZ.
S Sklepom Sveta 2009/316/PNZ je bila določena standardizirana oblika za elektronsko izmenjavo informacij iz nacionalnih kazenskih evidenc med državami članicami, zlasti kar zadeva informacije o kaznivem dejanju, na podlagi katerega je bila izrečena obsodba, in informacije o vsebini obsodbe. Določeni so bili tudi drugi splošni in tehnični načini izvajanja, povezani z organiziranjem in olajšanjem izmenjave informacij.
Svet je sprejel tudi nadaljnja podrobna pravila o delovanju sistema ECRIS, med drugim v zvezi z njegovimi poslovnimi analizami, podrobnimi tehničnimi specifikacijami in statističnimi informacijami 3 .
V skladu s temi dogovori statistične podatke, ki ne vsebujejo osebnih podatkov, samodejno zbira sistem zaradi spremljanja delovanja in učinkovitosti sistema ECRIS, pa tudi skladnosti izmenjav držav članic s pravnim okvirom sistema ECRIS.
V podrobnih tehničnih specifikacijah sistema ECRIS je zdaj navedenih 225 kazalnikov, določenih za spremljanje sistema ECRIS. Te statistike samodejno ustvari sistem na nacionalni ravni, države članice pa jih vsak mesec pošljejo Evropski komisiji.
Člen 7 Sklepa Sveta 2009/316/PNZ določa:
„Službe Komisije redno objavljajo poročila o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc med državami članicami zlasti na podlagi statistik iz člena 6(2)[...]. To poročilo se prvič objavi leto po predložitvi poročila iz člena 13(3) Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ.“
Poročilo o izvajanju Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ, omenjeno zgoraj, je bilo sprejeto 19. januarja 2016 4 . Komisija se je odločila, da bo svoje prvo statistično poročilo v skladu s členom 7 predstavila v svežnju skupaj s predlogom uredbe o vzpostavitvi evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (sistem ECRIS-TCN) 5 , ki bo dopolnil sedanji sistem ECRIS.
To poročilo vsebuje pregled uporabe in praktičnega izvajanja sistema ECRIS od začetka njegovega dejanskega delovanja aprila 2012 do 31. decembra 2016, poudarek pa je na letu 2016. Njegov namen je predstaviti skladnost izmenjav držav članic s pravnim okvirom sistema ECRIS in opredeliti morebitne težave glede učinkovitosti sistema, da bi se stanje izboljšalo.
Medtem ko statistike, ki predstavljajo splošni pregled, zajemajo celotno petletno obdobje delovanja sistema ECRIS, primerjalni statistični podatki o vseh državah članicah in statistične preglednice za posamezne države članice iz oddelka 2 Priloge zajemajo le izmenjave prek sistema ECRIS v obdobju 2014–2016. Zadnja tri leta delovanja sistema ECRIS so bila za analizo izbrana, ker je bilo leta 2014 doseženo veliko število medsebojno povezanih držav članic, in sicer 25, zato se lahko torej od takrat naprej šteje, da statistike zagotavljajo reprezentativen pregled dejanskega stanja.
Poročilo temelji na statistikah, ki jih sistem samodejno ustvari, države članice pa jih pošljejo Komisiji. Odločeno je bilo, da se od 225 statističnih kazalnikov, določenih za sistem ECRIS, objavijo le najpomembnejše in najbolj smiselne statistične informacije.
Države članice so bile pozvane tudi, naj sporočijo statistike o številu obsodb državljanov drugih držav članic (državljanov EU, ki niso državljani zadevne države članice), izrečenih na njihovem ozemlju, da bi lahko zagotovile pregled izvajanja postopka obveščanja.
Poročilo vključuje podatke o obsodbah, ki jih je sporočilo 24 držav članic. Komisija ni prejela podatkov iz Bolgarije, Cipra, Danske in Slovenije.
2. Glavne ugotovitve
·V sistemu ECRIS je dejavnih vseh 28 držav članic, vendar manjka 24 % možnih medsebojnih povezav
Po petih letih delovanja sistema ECRIS je zdaj z njim povezanih vseh 28 držav članic, pri čemer sta se mu Slovenija in Portugalska pridružili januarja 2017. Vendar pa si nobena od držav članic prek sistema ECRIS ne izmenjuje informacij z vsemi 27 drugimi državami članicami. Ob koncu leta 2016 je bilo vzpostavljenih le 76 % vseh možnih medsebojnih povezav. Končni cilj, tj. da je vsaka država članica povezana z vsemi drugimi državami članicami in si prek sistema ECRIS z njimi izmenjuje informacije, torej še ni bil dosežen.
·Leta 2016 je bilo izmenjanih 2 milijona sporočil
Od 300 000 sporočil, ki so si jih do konca leta 2012 izmenjale vse medsebojno povezane države članice, je številka v letu 2016 narasla na skoraj 2 milijona, pri čemer je bilo v povprečju na mesec poslanih 165 000 sporočil. Zdaj je vsako leto obvestil o novih obsodbah, zahtevkov in odgovorov na zahtevke v posamezni kategoriji približno 350 000. Leta 2016 so bile glede na skupno število poslanih teh treh vrst sporočil najdejavnejše države članice DE (24,9 %), UK (13,7 %), IT (7,7 %), PL (6,6 %) in RO (5,5 %).
·Eden od treh odgovorov razkriva predhodne kazenske obsodbe
Od prvega leta delovanja sistema ECRIS je 31 % odgovorov na zahtevke za informacije o predhodnih obsodbah osebe vsebovalo informacije o predhodnih kazenskih obsodbah. To pomeni, da je bila v 31 % zahtevkov zadevna oseba enkrat ali večkrat že obsojena drugje v Uniji. To dokazuje veliko vrednost sistema ECRIS kot orodja za pridobivanje informacij iz kazenskih evidenc. Leta 2016 je več kot 105 000 odgovorov vsebovalo informacije o predhodnih kazenskih obsodbah.
·Ustalitev trenda obvestil
Od leta 2014 se je število obvestil o novih obsodbah s 25 medsebojno povezanimi državami članicami postopno ustalilo in leta 2016 doseglo 330 000 obvestil. Ustalitev je sledila obdobju začetne znatne rasti, ko so se mreži pridružile nove države članice in ustvarile več medsebojnih povezav. Pričakuje se, da se bo število ne glede na delež obsodb še povečalo, saj se delež medsebojne povezanosti približuje 100 %.
·Hitro povečanje števila zahtevkov za informacije in odgovorov nanje
Število zahtevkov za informacije in odgovorov na te zahtevke se je v zadnjih petih letih hitro povečevalo ter leta 2016 doseglo 364 000 zahtevkov in 350 000 odgovorov. To je pozitivni znak vse večje ozaveščenosti v državah članicah, kar zadeva potrebo po uporabi sistema ECRIS za pridobivanje informacij za namene kazenskega postopka in tudi druge namene, kot je zaposlovanje, zlasti na delovnih mestih, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki, v skladu z Direktivo 2011/93/EU 6 .
·Znatne razlike med dejavnostmi in delovno obremenitvijo držav članic v okviru sistema ECRIS
Nekatere države članice pošljejo precej več zahtevkov za informacije, kot jih prejmejo. Leta 2016 so bili to DE, UK, AT in CZ. Druge države članice se srečujejo z veliko delovno obremenitvijo pri odgovarjanju na zahtevke, medtem ko same pošljejo manj zahtevkov: PL, RO, SK, LT, IT, BG, LV, HU, HR, IE, EL in EE. Delovna obremenitev nekaterih drugih držav članic je zlasti posledica pošiljanja velikega števila obvestil o novih obsodbah državam članicam, katerih državljani so storilci kaznivih dejanj, medtem ko same pošljejo manj zahtevkov: IT, BE, ES, FR in CY.
·Vse obsodbe in posodobitve se ne sporočijo
Najdejavnejše države članice glede na število poslanih obvestil o novih obsodbah leta 2016 so bile DE (29,7 % vseh takšnih poslanih obvestil), IT (19,0 %), BE (13,6 %), UK (9,9 %), ES (9,0 %) in FR (5,2 %).
Nasprotno pa nekatere države članice sploh ne pošiljajo obvestil o novih obsodbah (EL) ali pošljejo le malo obvestil v zvezi z njihovimi prebivalci, ki so državljani druge države članice EU 7 (leta 2016 BG, EE, HR, LT, LV, MT in RO, leta 2015 BG, EE, LV, HR in LT ter leta 2014 BG, EE, HR, LT, LV, RO in SK). Če se o obsodbah ne poroča sistematično in zanesljivo, se lahko storilcem kaznivih dejanj omogoči, da ne bi bili kaznovani za svoja pretekla kazniva dejanja ali da ponovno storijo enako kaznivo dejanje.
Poslane posodobitve informacij o obsodbah so leta 2016 v povprečju predstavljale 27 % vseh obvestil. Nekatere države članice sploh niso pošiljale posodobitev predhodno poslanih obvestil (leta 2016 BG, DK, EE, EL, LV in RO, leta 2015 BG, DK, FI in EL ter leta 2014 DK, EE, FI, EL, HR in RO) ali so poslale malo takih sporočil (leta 2016 HR, LT in LU, leta 2015 EE, HR, LT, LU, LV in RO ter leta 2014 BG, HU, IE, LT, LU, LV in SK). Če se informacije o obsodbah ne posodobijo, države članice državljanstva obdelujejo in razširjajo zastarele in nezanesljive informacije o obsodbah.
·Za zahtevke za informacije o predhodnih obsodbah se sistem ECRIS ne uporablja vedno
Država članica, ki je leta 2016 poslala največ zahtevkov, je bila DE (38,6 %), sledili so ji UK (26,7 %), CZ (10,1 %), AT (6,9 %), ES (3,7 %) in FR (3,5 %). Vendar nekatere države članice sploh niso pošiljale zahtevkov za informacije (EL) ali so jih poslale malo (leta 2016 BG, CY, HU, IT, MT in SK, leta 2015 BG, HU, IT in SK ter leta 2014 BG, EE, HR, HU, IT in SK). Posledica tega so lahko primeri, ko bi lahko kazenska sodišča izrekla sodbe, ne da bi bila seznanjena s predhodnimi obsodbami v drugih državah članicah, kar je v nasprotju z zahtevami iz Okvirnega sklepa 2008/675/PNZ 8 . Nezadostne informacije o predhodnih obsodbah bodo onemogočile tudi uporabo zanesljivih informacij o obsodbah za druge namene, ne za namene kazenskega postopka (na primer predzaposlitvena preverjanja), in torej vodile do slabšega preprečevanja kaznivih dejanj.
·Leta 2016 ni bilo odgovora na približno 14 000 zahtevkov za informacije (3,9 %)
V večini držav članic je bilo prejetih odgovorov nekoliko manj kot poslanih zahtevkov za informacije, pri čemer je bila leta 2016 povprečna razlika približno 3,9 %. Države članice, ki niso odgovorile na največji delež prejetih zahtevkov, so bile CY (66,1 %), EL (34,9 %), IT (20 %) in LV (17,8 %).
·Leta 2016 ni bilo v zakonskem roku odziva na skoraj 13 000 zahtevkov (3,6 %)
Leta 2016 ni bilo v zakonskem roku odgovora na skoraj 13 000 zahtevkov. To je 3,6 % vseh zahtevkov. Države članice, ki imajo največ težav pri upoštevanju rokov, so EL (EL ni v roku odgovorila na 28,1 % prejetih zahtevkov), FI (21,5 %), EE (20,5 %), RO (9,3 %) in IT (5,28 %).
·ECRIS se vse bolj uporablja za druge namene, ne za namene kazenskega postopka
V obdobju delovanja sistema ECRIS je bilo v povprečju 81 % vseh zahtevkov poslanih za namene kazenskega postopka, 19 % pa za druge namene, ne za namene kazenskega postopka. Delež zahtevkov za druge namene se je leta 2016 povečal na 22 %, tako da jih je bilo skupno 79 000. Zahtevki posameznikov za informacije o njihovi kazenski evidenci predstavljajo največ zahtevkov za druge namene, ne za namene kazenskega postopka, tj. 68 % vseh zahtevkov za druge namene in 15 % vseh zahtevkov.
·Sedanji sistem ECRIS se za državljane tretjih držav redko uporablja
V povprečju se 90 % vseh zahtevkov nanaša na državljane EU, približno 10 % pa na državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva. Leta 2016 je bilo zahtevkov za informacije o državljanih tretjih držav več kot 33 000. Pričakuje se, da se bo z dopolnitvijo sistema ECRIS z namenskim centraliziranim sistemom za državljane tretjih držav, kot ga je Komisija predlagala v okviru svežnja, ki vključuje to poročilo, število zahtevkov v zvezi z državljani tretjih držav znatno povečalo.
3. Izmenjave prek sistema ECRIS v številkah
3.1 Povezane države članice
Država članica se šteje za povezano s sistemom ECRIS, če si informacije iz kazenske evidence izmenjuje z vsaj enim povezanim partnerjem. Zdaj je vseh 28 držav članic povezanih s sistemom ECRIS in si izmenjuje informacije iz kazenske evidence z vsaj eno drugo državo članico, pri čemer sta se zadnji državi članici (SI in PT) pridružili januarja 2017. Za zgodovino povezav z mrežo ECRIS glej oddelek 1.1 Priloge.
ECRIS je decentralizirani sistem, v katerem bi morale biti vse države članice medsebojno povezane. Skupno možno število medsebojnih povezav v takšni konfiguraciji je 756 (27 * 28). Čeprav so zdaj s sistemom ECRIS povezane vse države članice, si nobena od njih informacij prek sistema ECRIS ne izmenjuje z vsemi drugimi 27 državami članicami.
V naslednji preglednici je za vsako državo članico prikazano število medsebojnih povezav aprila 2017.
Sistem ECRIS je imel na začetku, tj. leta 2012, 173 od 756 možnih medsebojnih povezav (z 28 državami članicami). Ob koncu leta 2016, tj. peto leto delovanja sistema, je bilo vzpostavljenih 575 medsebojnih povezav, kar je 76 % vseh možnih medsebojnih povezav in 88 % operativnih medsebojnih povezav (pri čemer SI in PT takrat še nista bili povezani s sistemom ECRIS). Za razvoj števila medsebojnih povezav v preteklih letih glej oddelek 1.1 Priloge.
Leta 2017 so štiri države članice (AT, ES, UK in IE) dosegle največje število operativnih medsebojnih povezav (26).
Končni cilj, tj. da je vsaka država članica povezana z vsemi drugimi državami članicami in si prek sistema ECRIS z njimi izmenjuje informacije, torej še ni bil dosežen.
3.2 Skupno število izmenjanih sporočil
Na spodnjem grafu je prikazano hitro rastoče število sporočil na leto, izmenjanih med povezanimi državami članicami, od začetka dejanskega delovanja sistema ECRIS aprila 2012 do 31. decembra 2016. Pri analizi podatkov v zvezi z letom 2012 je treba upoštevati, da je sistem v tem letu deloval samo osem mesecev.
Od 300 000 sporočil, ki so si jih do konca leta 2012 izmenjale vse medsebojno povezane države članice, je številka v letu 2016 narasla na skoraj 2 milijona, pri čemer je bilo v povprečju na mesec poslanih 165 000 sporočil. V te številke so vključene vse vrste sporočil: obvestila, posodobitve, zahtevki, odgovori, zavrnitve, drugi odgovori, izmenjave dodatnih informacij itd.
Na grafu spodaj je predstavljeno gibanje obvestil, zahtevkov in odgovorov na zahtevke v petih letih delovanja sistema ECRIS. Upoštevana so bila samo obvestila o novih obsodbah brez posodobitev. Odgovori vključujejo odgovore na zahtevke, zavrnitve zahtevkov in druge odgovore 9 .
Zdaj je obvestil, zahtevkov in odgovorov na zahtevke v posamezni kategoriji približno 350 000 na leto.
Od leta 2014, ko je bilo medsebojno povezanih 25 držav članic, se je število obvestil o novih obsodbah po začetni znatni rasti, povezani s priključitvijo novih držav članic v mrežo in vzpostavitvijo več medsebojnih povezav, postopno ustalilo. Pričakuje se, da se bo število ne glede na delež obsodb še povečalo, dokler ne bo delež medsebojne povezanosti dosegel 100 %.
Nasprotno pa število zahtevkov za informacije in s tem povezanih odgovorov na zahtevke hitro narašča. To je pozitivni znak vse večje ozaveščenosti v državah članicah, kar zadeva potrebo po uporabi sistema ECRIS za pridobivanje informacij v kazenskem postopku, da se lahko v skladu z Okvirnim sklepom 2008/675/PNZ upoštevajo predhodne obsodbe. Poleg tega k temu pozitivnemu trendu prispeva vse večje število zahtevkov za informacije za druge namene, ne za namene kazenskega postopka (npr. zaposlovanje, zlasti na delovnih mestih, ki vključujejo redne stike z otroki, v skladu z Direktivo 2011/93/EU).
3.3 Število obvestil, zahtevkov in odgovorov na državo članico
Na spodnjem grafu je prikazano število poslanih obvestil o novih obsodbah, poslanih zahtevkov za informacije in poslanih odgovorov v letu 2016 za vse medsebojno povezane države članice. Za leti 2014 in 2015 glej oddelek 1.2 Priloge.
Najdejavnejše države članice glede na skupno število poslanih teh treh vrst sporočil 10 so bile:
– leta 2016: DE (24,9 %), UK (13,7 %), IT (7,7 %), PL (6,6 %) in RO (5,5 %),
– leta 2015: DE (25,6 %), UK (14,7 %), IT (9,1 %), PL (7,0 %) in RO (5,6 %) ter
– leta 2014: DE (28,7 %), IT (10,9 %), UK (9,7 %), FR (8,3 %) in PL (6,8 %).
Številke kažejo znatne razlike med dejavnostmi in delovno obremenitvijo držav članic v okviru sistema ECRIS.
Nekatere države članice zahtevajo informacije bistveno večkrat, kot prejmejo zahtevke za predložitev informacij: DE, UK, AT in leta 2016 tudi CZ. Druge se srečujejo z veliko delovno obremenitvijo zaradi odgovarjanja na zahtevke, medtem ko same pošljejo manj zahtevkov: PL, RO, SK, LT, IT, BG, LV, HU, HR, IE, EL in EE. Delovna obremenitev nekaterih drugih držav članic je zlasti posledica pošiljanja velikega števila obvestil o novih obsodbah državam članicam, katerih državljani so storilci kaznivih dejanj, medtem ko same pošljejo manj zahtevkov: IT, BE, ES, FR in CY.
3.4 Obvestila
Na grafu spodaj je predstavljeno število obvestil, ki so jih leta 2016 izdale vse medsebojno povezane države članice, razčlenjeno po obvestilih o novih obsodbah in obvestilih o posodobitvi predhodno poslanih obvestil. Za leti 2014 in 2015 glej oddelek 1.3 Priloge.
Število poslanih obvestil se med državami članicami zelo razlikuje, in sicer sega od skoraj 100 000 (DE) do nič obvestil o novih obsodbah (EL) na leto. Pri analizi teh razlik je treba upoštevati zlasti dva dejavnika: velikost države in število obsodb državljanov drugih držav članic (v nadaljnjem besedilu: prebivalci, ki so državljani druge države članice EU). Za podrobno analizo statistik posameznih držav članic glej oddelek 2 Priloge.
Najdejavnejše države članice glede na pošiljanje obvestil o novih obsodbah so bile:
– leta 2016: DE (29,7 %), IT (19,0 %) , BE (13,6 %), UK (9,9 %), ES (9,0 %) in FR (5,2 %),
– leta 2015: DE (28,7 %), IT (19,8 %), BE (12,5 %), UK (11,4 %), FR (6,3 %) in ES (5,9 %) ter
– leta 2014: DE (30,0 %), IT (20,8 %), FR (11,2 %), BE (8,4 %), UK (7,9 %) in ES (5,8 %).
Ob upoštevanju vseh poslanih obvestil, vključno s posodobitvami, bo zgornja razporeditev videti zelo podobno, pri čemer pa bo ES leta 2016 napredovala na tretje mesto, v letih 2014 in 2015 pa na četrto.
Poslana obvestila o novih obsodbah in obvestila o posodobitvah so leta 2016 v povprečju predstavljala 73,2 % oz. 26,8 %. Za leti 2014 in 2015 glej oddelek 1.3 Priloge. Ta delež se med državami članicami znatno razlikuje, in sicer sega od posodobitev, ki jih je dvakrat toliko kot obvestil (npr. AT in PL), do skoraj enakega števila sporočil v obeh kategorijah (npr. ES in NL) in posodobitev, ki predstavljajo zelo majhen del vseh obvestil (npr. BE in UK). Za DE, ki pošlje največ vseh obvestil, so posodobitve predstavljale približno 22 % vseh poslanih obvestil.
Na podlagi podrobne analize statističnih podatkov sta bili v zvezi s tem ugotovljeni dve težavi.
Prvič, nekatere države članice sploh ne pošiljajo obvestil o novih obsodbah v zvezi z njihovimi prebivalci, ki so državljani druge države članice EU, (EL) ali pa jih pošljejo zelo malo (leta 2016 BG, EE, HR, LT, LV, MT in RO, leta 2015 BG, EE, LV, HR in LT ter leta 2014 BG, EE, HR, LT, LV, RO in SK). Posledično te obsodbe, o katerih obvestila ni bilo, niso bile registrirane v državi(-ah) članici(-ah) državljanstva, storilci kaznivih dejanj pa posledično ne bi bili kaznovani za svoja pretekla kazniva dejanja.
Drugič, nekatere države članice sploh ne pošiljajo posodobitev predhodno poslanih obvestil (leta 2016 BG, DK, EE, EL, LV in RO, leta 2015 BG, DK, FI in EL ter leta 2014 DK, EE, FI, EL, HR in RO) ali pa jih pošljejo malo (leta 2016 HR, LT in LU, leta 2015 EE, HR, LT, LU, LV in RO ter leta 2014 BG, HU, IE, LT, LU, LV in SK). Če država članica, v kateri je bila izrečena obsodba, ne pošlje posodobitev, država članica državljanstva obdeluje in razširja zastarele in nezanesljive informacije.
3.5 Zahtevki za informacije
Na grafu spodaj je prikazana primerjava števila zahtevkov za informacije, ki so jih leta 2016 poslale vse medsebojno povezane države članice, in števila prejetih odgovorov na te zahtevke. Za leti 2014 in 2015 glej oddelek 1.4 Priloge.
Število izdanih zahtevkov za informacije se med državami članicami zelo razlikuje, in sicer od 140 000 (DE) do nič zahtevkov (EL) na leto. Glavni dejavnik, ki ga je treba pri analizi teh razlik upoštevati, je število državljanov drugih držav članic, ki prebivajo v dani državi članici.
Najdejavnejše države članice glede na izdane zahtevke so bile:
– leta 2016: DE (38,6 %), UK (26,7 %), CZ (10,1 %), AT (6,9 %), ES (3,7 %) in FR (3,5 %),
– leta 2015: DE (40,0 %), UK (29,4 %), AT (8,2 %), FR (4,5 %), ES (4,0 %) in CZ (3,3 %) ter
– leta 2014: DE (45,3 %), UK (18,7 %), AT (13,7 %), FR (7,6 %), CZ (4,1 %) in NL (2,8 %).
Nekatere države članice sploh ne pošiljajo zahtevkov v zvezi z njihovimi prebivalci, ki so državljani druge države članice EU, (EL) ali pa jih pošljejo malo (leta 2016 BG, CY, HU, IT, MT, EE, HR, LV, RO in SK, leta 2015 BG, HU, IT, EE, HR, LV, RO, CY in SK ter leta 2014 BG, EE, HR, HU, IT, LV, CY in SK). Posledica tega so lahko primeri, ko bi lahko kazenska sodišča izrekla sodbe, ne da bi bila seznanjena z obsodbami, izrečenimi v drugih državah članicah, kar je v nasprotju z zahtevami iz Okvirnega sklepa 2008/675/PNZ o upoštevanju predhodnih obsodb v novem kazenskem postopku. Poleg tega se bo zmanjšal preventivni učinek, ki ga zagotavlja zahtevek za potrdilo iz kazenske evidence za druge namene, ne za namene kazenskega postopka, na primer za zaposlovanje.
Na podlagi zgornjih podatkov je mogoče sklepati tudi, da ni odgovora na vse zahtevke za informacije. V večini primerov je prejetih odgovorov nekoliko manj kot poslanih zahtevkov, pri čemer je bila leta 2016 povprečna razlika približno 3,9 %. V primeru držav članic, ki so bile pri pošiljanju zahtevkov najdejavnejše, leta 2016 ni bilo odziva na 7 % (9 577) zahtevkov DE, 4 % (869) zahtevkov AT in 2 % (1 709) zahtevkov UK.
3.6 Odgovori na zahtevke
Na grafu spodaj je prikazano število odgovorov, ki so jih leta 2016 poslale medsebojno povezane države članice, v primerjavi s številom ustreznih zahtevkov za informacije, ki so jih prejele. Za leti 2014 in 2015 glej oddelek 1.5 Priloge.
Število prejetih zahtevkov in poslanih odgovorov, povezanih z njimi, se med državami članicami znatno razlikuje, in sicer od 62 000 (PL) do 63 (MT) zahtevkov na leto. Pri analizi teh razlik je treba upoštevati zlasti dva dejavnika: skupno število prebivalstva na državo članico in število njenih državljanov, ki prebivajo v drugih državah članicah. Za podrobno analizo statistik posameznih držav članic glej oddelek 2 Priloge.
Države članice, ki so prejele največ zahtevkov za informacije in so se torej odzvale na največ zahtevkov v absolutnem smislu (ne nujno največ glede na število prejetih zahtevkov), so bile:
– leta 2016: PL (17,4 % vseh odgovorov), RO (16,2 %), SK (9,1 %), DE (6,2 %), IT (5,1 %) in FR (4,6 %),
– leta 2015: PL (18,9 %), RO (17,9 %), DE (7,5 %), IT (6,5 %), LT (5,2 %) in FR (4,9 %) ter
– leta 2014: PL (20,0 %), RO (13,0 %), DE (9,9 %), IT (8,5 %), FR (5,2 %) in LT (5,0 %).
Čeprav se na splošno na zahtevke odzivajo vse države članice, ne odgovorijo na vse zahtevke za informacije. V večini primerov je bilo poslanih odgovorov nekoliko manj kot prejetih zahtevkov za informacije, pri čemer je bila leta 2016 povprečna razlika približno 3,9 %.
Med državami članicami, ki so leta 2016 prejele največ zahtevkov, se IT ni odzvala na 20,4 % (5 579) zahtevkov, ki jih je prejela, FR na 3,9 % (657), DE na 2,5 % (552), PL na 1,9 % (1 174), RO na 1,7 % (970) in SK na 0,1 % (47).
Leta 2016 so bile države članice z največjim deležem neodgovorjenih zahtevkov CY (66,1 % prejetih zahtevkov), EL (34,9 %), IT (20,4 %) in LV (17,8 %).
3.7 Odgovori, ki ne izpolnjujejo zakonskih rokov
Druga težava je, da se na nekatere zahtevke ne odgovori v zakonskih rokih. V preglednici spodaj je za vse države članice predstavljen pregled števila odgovorov, ki leta 2016 niso izpolnjevali zakonskih rokov.
Leta 2016 ni bilo v zakonskem roku odgovora na približno 13 000 zahtevkov. To je 3,6 % vseh zahtevkov. Države članice, ki so imele največ težav pri upoštevanju rokov, so bile EL (po izteku roka je bilo odgovorjeno na 28,1 % zahtevkov), FI (21,5 %), EE (20,5 %), RO (9,3 %) in IT (5,28 %). Kar zadeva odgovore, poslane po zakonskem roku, je bilo po roku poslanih 27,33 % (4 198) odgovorov LT, 21,33 % (2 153) odgovorov IE, 19,56 % (134) odgovorov CY, 6,12 % (3 535) odgovorov RO in 4,92 % (3 056) odgovorov PL.
3.8 Zahtevki za namene kazenskega postopka in druge namene
Na grafih spodaj je predstavljeno razmerje med zahtevki za namene kazenskega postopka in zahtevki za druge namene, ne za namene kazenskega postopka, od leta 2012 do leta 2016.
V obdobju delovanja sistema ECRIS je bilo v povprečju 81 % vseh zahtevkov poslanih za namene kazenskega postopka, 19 % pa za druge namene. Zahtevkov za druge namene je bilo leta 2016 79 000.
V obdobju 2012–2014 je bil delež zahtevkov za druge namene ustaljen. Povečanje na 22 % leta 2016 je bilo zlasti posledica vse večjega števila zahtevkov za namene zaposlovanja na področju poklicnih ali organiziranih prostovoljnih dejavnosti, ki vključujejo neposredne in redne stike z otroki, v okviru izvajanja Direktive 2011/93/EU. Taki zahtevki so leta 2016 predstavljali skoraj 8 000 zahtevkov ali 10 % vseh zahtevkov za druge namene. Za primerjavo – leta 2012 je bilo število teh zahtevkov zanemarljivo (sedem zahtevkov).
Leta 2016 so večino zahtevkov za druge namene, ne za namene kazenskega postopka, poslali posamezniki, da bi pridobili informacije o lastni kazenski evidenci – 68 % vseh zahtevkov za druge namene in 15 % vseh zahtevkov. Naslednje največje število zahtevkov se je nanašalo na zahtevke pristojnega upravnega organa za nekazenski postopek (14 % vseh zahtevkov za druge namene in 3,1 % vseh zahtevkov), zahtevke za namene zaposlovanja v skladu z Direktivo 2011/93/EU (9,9 % oziroma 2,2 %) in zahtevke za pridobitev dovoljenja za nošenje orožja (3,5 % oziroma 0,8 %).
Zahtevki za pomemben namen pridobitve drugega državljanstva so predstavljali le približno 1,4 % vseh zahtevkov za druge namene in 0,3 % vseh zahtevkov.
Za več podrobnosti o številu zahtevkov za različne kategorije namenov v obdobju 2014–2016 glej oddelek 1.6 Priloge.
3.9 Zahtevki v zvezi z državljani EU in državljani tretjih držav
Na grafih spodaj je predstavljeno razmerje med zahtevki v zvezi z državljani EU in državljani tretjih držav – na leto 11 in v povprečju v celotnem obdobju delovanja sistema ECRIS.
V povprečju se 90 % vseh zahtevkov nanaša na državljane EU, približno 10 % pa na državljane tretjih držav. Delež zahtevkov za osebe brez državljanstva je zanemarljiv (0,03 %).
V prvem letu delovanja sistema ECRIS je bil delež zahtevkov v zvezi z državljani tretjih držav zelo majhen (5 %). Leta 2013 se je ta delež podvojil in se od takrat ni spremenil. Leta 2016 je bilo zahtevkov za informacije o državljanih tretjih držav več kot 33 000.
Z dopolnitvijo zakonodaje, ki jo je skupaj s tem poročilom predlagala Komisija, se bo sistem ECRIS v zvezi z državljani tretjih držav izboljšal, in sicer bo uveden namenski centralizirani sistem, ki omogoča učinkovito opredeljevanje držav članic, ki imajo v kazenskih evidencah informacije o državljanih tretjih držav. Pričakuje se, da bo zaradi tega ukrepa zahtevkov v zvezi z državljani tretjih držav znatno več.
3.10 Odgovori, ki vsebujejo informacije o obsodbah
Na grafih spodaj so navedene informacije o razmerju med odgovori na zahtevke, ki vsebujejo vsaj eno obsodbo, odgovori z informacijo, da ni nobenih obsodb, in drugimi odgovori po letih 12 in v povprečju v obdobju delovanja sistema ECRIS.
Od prvega leta delovanja sistema ECRIS je 31 % odgovorov vsebovalo informacije o predhodnih obsodbah. To pomeni, da je bila zadevna oseba v 31 % primerov enkrat ali večkrat že obsojena, kar dokazuje vrednost sistema ECRIS kot orodja za pridobivanje informacij iz kazenskih evidenc. Leta 2016 je to predstavljalo več kot 105 000 odgovorov, vključno z informacijami o obsodbah. Odgovorov z informacijo, da ni nobenih obsodb, je bilo v zadnjih petih letih v povprečju 63 %, drugih odgovorov pa 6 %.
UL L 93, 7.4.2009, str. 23.
UL L 93, 7.4.2009, str. 33.
V členu 6(2) Sklepa Sveta 2009/316/PNZ je predvideno, da Svet sprejme izvedbene ukrepe za sistem ECRIS, zlasti glede vzpostavitve sistemov in postopkov beleženja, ki bi omogočali spremljanje delovanja sistema ECRIS, ter statistik, ki ne vsebujejo osebnih podatkov, v zvezi z izmenjavo informacij iz kazenskih evidenc prek sistema ECRIS.
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ z dne 26. februarja 2009 o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami, COM(2016) 6 final.
COM(2017) 344 final.
Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).
Glej statistike urada Eurostat: http://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/File:Non-national_population_by_group_of_citizenship,_1_January_2016_(¹).png .
Okvirni sklep Sveta 2008/675/PNZ o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku (UL L 220, 15.8.2008, str. 32).
Drugi odgovori so na primer odgovori z več najdenimi osebami, z osebo, ki ni državljan zaprošene države članice, itd.
Za primerjalno preglednico z najdejavnejšimi državami članicami glede na število poslanih obvestil, zahtevkov in odgovorov (ločeno po kategorijah) glej oddelek 1.2 Priloge.
Glej tudi preglednico v oddelku 1.7 Priloge.
Glej sprotno opombo 9. Glej tudi preglednico v oddelku 1.8 Priloge.
.png){kind=link}