EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.5.2017
COM(2017) 242 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o pregledu praktične uporabe enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD)
1Kaj je enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) in njegov pregled
Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je določen zlasti v členu 59 Direktive 2014/24/EU 1 , je zasnovan kot lastna izjava na podlagi standardnega obrazca, ki ga Komisija sprejme z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s postopkom pregleda 2 . Zagotavlja predhodne dokaze v obliki lastne izjave o razlogih za izključitev (npr. kazenskih obsodbah ali hujših kršitvah poklicnih pravil) in pogojih za sodelovanje (finančna, ekonomska in tehnična zmogljivost), tako da se lahko celoten sklop osnovne dokumentacije (npr. potrdila in spričevala) običajno zahteva samo od uspešnega gospodarskega subjekta (razen če je treba preveriti (nekatere) dokumente drugih udeležencev, da se zagotovi pravilna izvedba postopka).
Poleg tega naročniki, kadar pri naročanju v skladu z Direktivo 2014/25/EU 3 uporabljajo (nekatere) razloge za izključitev in/ali pogoje za sodelovanje iz Direktive 2014/24/EU, v skladu s členom 80(3) Direktive uporabijo tudi ESPD.
V skladu z direktivama 2014/24/EU in 2014/25/EU se ESPD predloži izključno v elektronski obliki. Vendar se lahko do 18. aprila 2018 uporabljata elektronska in tiskana različica ESPD, da se omogoči prehod na obvezno uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev v EU.
Zaradi pomembnosti in inovativnosti ESPD je zakonodajalec Unije določil, da „Komisija pregleda praktično uporabo ESPD ob upoštevanju tehničnega razvoja baz podatkov v državah članicah ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. aprila 2017“ 4 .
2Stanje prenosa direktiv o javnem naročanju in ESPD v nacionalno pravo
Rok za prenos direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU v nacionalno pravo je potekel 18. aprila 2016. Vendar je več držav članic direktivi v nacionalno pravo preneslo z zamudo, in sicer več tednov ali mesecev po roku. Deset držav članic do 16. februarja 2017 dejansko še ni izvedlo in uradno sporočilo nacionalnih ukrepov za izvajanje vseh določb direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU 5 . Trenutno potekajo ustrezni postopki v zvezi z nepopolnim prenosom direktiv 6 .
Ker je ESPD povezan z izvajanjem direktiv, je mogoče njegovo praktično uporabo oceniti le za omejeno obdobje in geografski obseg.
Poleg tiskane različice, ki je priložena Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/7, so službe Komisije pripravile elektronsko različico ESPD (v nadaljnjem besedilu: eESPD) 7 za podporo državam članicam v začetni fazi izvajanja. Elektronska različica je državam članicam na voljo s štirimi različnimi načini izvajanja, ki državam članicam omogočajo različne stopnje prilagoditve 8 .
Namen storitve eESPD je državam članicam zagotoviti podporo samo v prehodni fazi, saj bi bilo treba celotni potencial ESPD izkoristiti tako, da se „nacionalni“ ESPD v vsaki državi članici vključi v sistem e-javnega naročanja in registre ali baze podatkov, ki vsebujejo potrdila/dokazila. S tem bo mogoče doseči tri različne cilje: boljša prikrojitev in prilagoditev nacionalnim pogojem; pospeševanje digitalizacije javne uprave; nastanek podlage za poenostavitev postopkov z uporabo postopka po načelu „samo enkrat“. Nacionalne rešitve za ESPD so že na voljo na Danskem, Finskem, Nizozemskem in v Sloveniji. Čeprav je bila storitev eESPD razvita le kot prehodno orodje, je bila zabeležena zelo velika uporaba storitve eESPD, ki jo zagotavlja Komisija (glej preglednico 2 v Prilogi k temu poročilu).
3Ukrepi za podporo uvajanju ESPD v državah članicah
Evropska komisija je poleg navedenih orodij IT vzpostavila spremljevalne ukrepe za podporo državam članicam pri uvajanju ESPD.
·Financiranje
Zagotovljena so bila finančna sredstva za spodbujanje vključitve ESPD v nacionalne sisteme e-javnega naročanja. Desetim konzorcijem, ki vključujejo subjekte iz 17 držav, so bila iz instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) dodeljena nepovratna sredstva v višini 4,9 milijona EUR. Leta 2017 bodo objavljeni nadaljnji razpisi za dodelitev sredstev v višini 4 milijonov EUR.
·Delavnice o izvajanju
V vsaki državi članici so bile organizirane delavnice za preučitev trenutnih razmer v državi, razpravo o možnostih za izvajanje in zagotovitev pomoči za lažje uvajanje ESPD. Najrazličnejše zainteresirane strani (javni organi, predstavniki registrov dokazil, ponudniki rešitev za e-javno naročanje, uporabniki itd.) so se udeležile srečanj za podporo konstruktivnim razpravam. Od avgusta 2016 do 28. februarja 2017 je bilo organiziranih 18 delavnic (pred poletjem 2017 bodo obiskane vse države članice).
Na delavnicah so predstavniki držav članic izboljšali svoje razumevanje ESPD in storitve eESPD, ki jo zagotavlja Komisija, Komisija pa je zbrala informacije o izzivih, s katerimi se države članice spoprijemajo pri njunem izvajanju. Na delavnicah so bile zlasti pojasnjene vloga sistema e-Certis 9 in možnosti za avtomatizacijo postopkov s povezovanjem nacionalnih baz podatkov z ESPD in izkoriščanjem nacionalne digitalne infrastrukture. Na srečanjih so bila izpostavljena tehnična, pravna in postopkovna vprašanja.
Na teh delavnicah je bilo poudarjeno, da je treba za opredelitev strategije za optimalno tehnično izvajanje orodij IT združiti pravne in tehnične vidike. Nekatere strani so trdile, da bi bilo treba objaviti jasen časovni načrt o prihodnjih tehničnih izdajah podatkovnega modela ESPD, da bi lahko države članice vnaprej načrtovale in učinkovito dodelile sredstva. Druga izpostavljena zadeva se je nanašala na združljivost nacionalnih izvedb ESPD z različico EU.
·Tehnična pomoč
Državam članicam je na voljo tudi tehnična pomoč v zvezi z uvajanjem ESPD. Strokovna skupina za e-javno naročanje (EXEP), ki vključuje več zainteresiranih strani, se je sestala trikrat na leto, poleg tega pa je bila vzpostavljena skupnost uporabnikov za izboljšanje storitve eESPD ob upoštevanju predlogov držav članic. Poleg tega so se redno izvajali spletni seminarji o uporabi ESPD za usposabljanje osebja javnih uprav, zaposlenega v uradu za javna naročila na centralni ravni.
Ta prizadevanja so bila dopolnjena z ukrepi na nacionalni ravni za spodbujanje uporabe in razumevanja ESPD. Nekatere države članice so na primer organizirale usposabljanja, da bi olajšale uvedbo in uporabo ESPD. Javni organi v različnih državah članicah (na Danskem, v Nemčiji, Italiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu) so izdali posebne smernice za pomoč ponudnikom in javnim naročnikom pri izpolnjevanju ESPD.
4Uvajanje v državah članicah
Anketa med državami članicami
Da bi lahko Komisija pripravila to poročilo, je države članice prosila, naj poročajo o uporabi ESPD za postopke javnega naročanja nad mejnimi vrednostmi 10 . V ta namen je bil zasnovan vprašalnik za spletno anketo 11 : Vseboval je deset vprašanj o praktični uporabi ESPD v državah članicah, ki je odražal stanje na dan 31. decembra 2016.
Uporaba ESPD v državah članicah
Glede na rezultate ankete je 22 držav članic začelo uporabljati ESPD, šest pa jih je navedlo, da ga še ne uporabljajo, zlasti ker še niso prenesle Direktive v nacionalno pravo. To je veljalo za Avstrijo, Belgijo, Ciper, Estonijo, Litvo in Švedsko.
Dejanske izkušnje z ESPD so v večini držav članic v praksi precej omejene. Nekatere države članice so navedle, da je bilo na podlagi Direktive 2014/24/EU oddanih zelo malo naročil, na primer zaradi proračunskih omejitev ali, ker je od prenosa Direktive do ankete preteklo le malo časa.
Graf 1: Začetna uporaba ESPD v državah članicah
V spodnjem grafu 2 so prikazani načini uvajanja ESPD, ki so jih države članice izbrale med različnimi razpoložljivimi načini uvajanja. Zdi se, da se je večina držav članic odločila za vzporedno uporabo več načinov uvajanja. Večinoma prevladujeta zlasti dva načina izvajanja, in sicer storitev eESPD in tiskana oblika sta bili doslej prednostni izbiri držav članic, pri čemer vsako prednostno uporablja 15 držav članic.
Ti rezultati potrjujejo, da je težko podati kvalitativno oceno, saj so države članice ESPD šele začele uvajati. Čeprav države članice priznavajo, da bi vključitev v nacionalni sistem e-javnega naročanja zagotovila večje koristi za vse zainteresirane strani, je za dokončno vključitev potrebnega nekaj časa.
Vzporedna uporaba različnih načinov izvajanja je značilna za države članice, katerih okolje e-javnega naročanja vključuje več platform, ki delujejo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni in na katerih uprave različno uvajajo ESPD. To velja na primer za Italijo, Švedsko in Združeno kraljestvo.
Graf 2: Uporaba različnih načinov izvajanja ESPD v državah članicah
Legenda:
Druga/lokalna rešitev: lokalno razvit spletni obrazec
VCD: virtualna mapa podjetij (Virtual Company Dossier)
ESPD EC OS: odprtokodna različica
ESPD EC Service – storitev eESPD
ESPD EC DM: podatkovni model
Tiskana oblika
Države članice lahko v skladu z Direktivo 2014/24/EU do aprila 2018 uporabljajo tiskano različico ESPD. V večini primerov, v katerih se uporablja storitev eESPD (v 12 od 15 držav članic), se hkrati uporablja tudi tiskana različica. Samo Francija, Madžarska in Irska so sporočile, da se ESPD uporablja v tiskani obliki. Tiskana različica se torej še vedno uporablja v več kot 80 % držav članic, ki so že začele uporabljati ESPD. To pomeni, da le malo uporabljajo možno poenostavitev uporabe ESPD, ki spodbuja digitalizacijo postopka javnega naročanja. Vendar bi bilo treba upoštevati tudi, da razpoložljivi podatki niso dovolj podrobni, da bi bilo mogoče ugotoviti na primer število javnih naročnikov, ki uporabljajo enega od različnih načinov izvajanja.
V dveh državah članicah so javni organi priporočili uporabo storitve eESPD, ki jo je razvila Komisija (Nemčija in Španija). Zdi se, da večina gospodarskih subjektov v teh dveh državah članicah ne uporablja ESPD, čeprav javni naročniki v postopkih javnega naročanja zagotavljajo možnost njegove predložitve.
Kar zadeva načrte za izvajanje ESPD v državah članicah, ki ga še niso začele izvajati, so nekatere od njih sporočile, da nameravajo v začetni fazi uporabljati storitev, ki jo je razvila Komisija, ali njeno odprtokodno različico, tri od njih pa bodo razvile nacionalno rešitev z uporabo podatkovnega modela, ki bo na voljo leta 2017. Nobena država članica v tej skupini ni odgovorila, da bo uporabljala tiskano različico.
Uporaba ESPD za javna naročila pod mejnimi vrednostmi EU ali za koncesije
Graf 3: Uporaba ESPD za postopke pod mejnimi vrednostmi EU ali koncesijske pogodbe
Direktivi o javnem naročanju državam članicam prepuščata odločitev glede uporabe ESPD v postopkih pod mejnimi vrednostmi EU ali v postopkih v zvezi s koncesijami. Kot je prikazano v zgornjem grafu, 61 % držav članic ESPD ne namerava uporabljati za postopke pod mejnimi vrednostmi EU ali koncesijske pogodbe. Vendar velika skupina držav članic uporablja nasprotni pristop. Zlasti Bolgarija, Hrvaška, Danska, Latvija, Litva, Nizozemska in Romunija so določile, da je uporaba ESPD obvezna v vseh ali nekaterih primerih (npr. v postopkih pod mejnimi vrednostmi, če javni naročnik zahteva informacije o razlogih za izključitev), medtem ko je njegova uporaba na Madžarskem, v Italiji, Sloveniji, na Slovaškem in v Španiji prostovoljna.
ESPD kot dejavnik, ki spodbuja digitalizacijo javnega naročanja: načelo „samo enkrat“
Direktiva 2014/24/EU poziva k poročanju o praktični uporabi ESPD ob upoštevanju tehničnega razvoja baz podatkov v državah članicah. Ena od pomembnih poenostavitev postopka javnega naročanja je vključitev ESPD v baze podatkov in/ali informacijski sistem za predkvalifikacijo dobaviteljev. Taki sistemi omogočajo preverjanje, ali pri dobaviteljih obstajajo razlogi za izključitev in ali izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, ki se uporabljajo v postopkih javnega naročanja (na primer (po možnosti samodejno) preverjanje, ali je dobavitelj insolventen, in zagotovitev ustreznih informacij javnemu naročniku).
V spodnjem grafu 4 je prikazano, da dve tretjini držav članic (Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija in Združeno kraljestvo) nameravata nadaljevati to vključevanje, pri čemer priznavata pomen ESPD kot temelja za digitalizacijo javne uprave.
Graf 4: Države članice, ki nameravajo ESPD vključiti v predkvalifikacijski sistem za dobavitelje
Anketa je zajemala tudi možnost, da kupci listinske dokaze, ki se zahtevajo v postopku javnega naročanja, pridobijo neposredno z dostopom do nacionalne baze podatkov (nacionalnega registra o javnih naročilih, virtualne mape podjetij, elektronskega sistema za shranjevanje dokumentov ali predkvalifikacijskega sistema) 12 . To se pogosto imenuje tudi načelo „samo enkrat“, ki pomeni, da se od dobaviteljev ne bi smelo zahtevati, da zagotovijo informacije, ki dokazujejo, da izpolnjujejo zahteve, določene v upravnem postopku (ali pa bi se moralo to od njih zahtevati samo enkrat), saj so te informacije že na voljo v bazah podatkov v lasti javnih organov.
Graf 5: Ali lahko naročniki dokazila, ki se zahtevajo v postopku javnega naročanja, pridobijo neposredno iz nacionalne baze podatkov?
Legenda:
D/C – da, za vse javne naročnike (kategorije naročnikov)
D/D – da, vendar je ta možnost omejena na nekatere javne naročnike (kategorije naročnikov) (npr. samo na centralne policijske organe, davčne organe itd.)
Ne – ni dostopa do nacionalnih baz podatkov
Države članice so odgovorile na vprašanje, ali nameravajo ESPD vključiti v nekatere zgoraj navedene informacijske sisteme. Odgovori držav članic (glej graf 5) kažejo dva nasprotna položaja: na eni strani javni naročniki v enajstih državah članicah dokumentov, ki se zahtevajo v postopku javnega naročanja, še ne morejo pridobiti neposredno z dostopom do nacionalne baze podatkov. To kaže, da drugi oddelki uprave še nimajo dostopa za neposredni vpogled v baze podatkov v teh upravah ali njihovo medsebojno povezovanje, kar prav tako kaže, da se razvoj postopka po načelu „samo enkrat“ še ni začel. Na drugi strani imajo v enajstih državah članicah vsi javni naročniki dostop do nacionalnih baz podatkov, zato lahko neposredno pridobijo dokazila in potrdila dobavitelja. Vendar se lahko ta možnost uporablja samo za nekatere vrste dokumentov, kot so dokumenti v zvezi z razlogi za izključitev (kot so sporočile Finska, Nemčija, Latvija, Litva in Španija), druge dokumente pa morajo predložiti dobavitelji. Glede na to se zdi, da so navedene države članice začele izvajati načelo „samo enkrat“, da bi zmanjšale upravno breme vseh zadevnih strani. Zlasti Latvija in Litva že imata vzpostavljen sistem, ki vsem kupcem omogoča, da samodejno pridobijo dokumente in preverijo, ali dobavitelji izpolnjujejo določeno vrsto zahtev. Te države članice nameravajo ESPD povezati z vsemi registri, da se s pokritjem vseh točk omogoči poenostavljeno preverjanje podatkov.
Ostali odgovori držav članic se nanašajo tudi na tretji primer, pri katerem je dostop omejen na določene kategorije javnih naročnikov (npr. samo na centralne policijske organe, davčne organe itd.). Takšno je stanje v majhni skupini le šestih držav članic.
Pričakovane in ocenjene koristi, ki izhajajo iz uvedbe ESPD
Namen ankete med državami članicami je bil zbrati nekaj podatkov o učinku uporabe ESPD v prvih mesecih njegove uporabe. Vendar se ESPD v več državah članicah uporablja šele kratek čas, zato je za tako oceno še prezgodaj. V tej skupini držav članic so Estonija, Francija, Nemčija, Irska, Luksemburg, Malta in Slovenija.
Na koncu sta kvantitativno oceno učinka na podjetja zagotovili samo dve državi članici. Danska je navedla, da koristi znašajo skupno 12 milijonov EUR na leto, Hrvaška pa je poročala o 83-odstotnem znižanju stroškov priprave ponudb v zvezi z dokazili. Nobena država članica še ni poskusila količinsko opredeliti koristi, ki izhajajo iz zmanjšanega upravnega bremena za kupce.
Ugotovitve z delavnic z državami članicami kažejo, da so države članice začele prepoznavati morebitne koristi in možnosti za izboljšanje svojih nacionalnih rešitev.
Vendar je večina držav članic zagotovila kvalitativne ocene učinka ESPD, ki so povzete v preglednici v nadaljevanju. Mnenja držav članic se zelo razlikujejo in so odvisna od stanja uvajanja ESPD. Večina držav članic je na splošno pozitivno ocenila njegovo uporabo. Navedle so, da bi koristi prišle do izraza, če bi se ESPD povezal z registri in bazami podatkov, ki vsebujejo dokazila. Druga skupina držav članic, ki jo sestavljajo Danska, Nemčija in Španija, je sporočila, da so podjetja in kupci zelo kritizirali ESPD. Druge države članice, kot je Irska, so kljub temu, da priznavajo možnosti za poenostavitev, ki jih prinaša razvoj elektronske rešitve, navedle, da je bilo začetno izvajanje doslej zahtevno. V preglednici 3 v Prilogi k temu poročilu so navedene prednosti in slabosti uporabe ESPD, ki so jih sporočile države članice.
5Anketa med ključnimi zainteresiranimi stranmi
Komisija je novembra 2016 začela izvajati ciljno usmerjeno anketo o praktični uporabi ESPD med glavnimi zainteresiranimi stranmi, zaključila pa jo je 31. januarja 2017. V njej je sodelovalo deset pomembnih evropskih združenj, ki zastopajo kupce ali prodajalce, delujejo v različnih sektorjih in zastopajo različne interese v postopkih javnega naročanja. Pozvana so bila, naj se posvetujejo s svojimi nacionalnimi člani. Zainteresirane strani, s katerimi so potekala posvetovanja, so:
·Svet arhitektov Evrope (ACE),
·Business Europe,
·Skupnost evropskih železnic (CER),
·Svet evropskih občin in regij (CEMR),
·mreža centralnih nabavnih organov (CPB),
·Evropsko združenje ponudnikov e-javnega naročanja (EUPLAT),
·mreža Eurocities,
·Evropsko združenje malih gradbenikov (EBC),
·Evropsko združenje gradbene dejavnosti (FIEC),
·Evropsko združenje obrti, malih in srednjih podjetij (UEAPME).
Graf 6: Odgovori na ciljno usmerjeno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi po združenjih
V anketi je sodelovalo 48 zainteresiranih strani iz 16 držav članic. V zgornjem grafu so prikazani prejeti odgovori po posameznih združenjih/skupinah. Samo polovica anketirancev je odgovorila, da uporabljajo ESPD, pri čemer prevladuje tiskana različica, sledi pa ji storitev eESPD. Na splošno je več zainteresiranih strani, ki zastopajo tako kupce kot tudi prodajalce, izrazilo nekaj pomislekov glede uporabe ESPD, pri čemer so poudarile, da je obrazec zapleten. Vendar je to morda tudi posledica uporabe tiskane različice ali, v nekaterih primerih, nerazumevanja sistema.
V nekaterih primerih so zainteresirane strani poročale, da kupci uporabe ESPD ne štejejo za obvezno v vseh postopkih javnega naročanja ali da se uporabljajo druge vrste lastnih izjav. Več zainteresiranih strani je izrazilo pomisleke glede besedila obrazca ali dejstva, da je treba ESPD predložiti za podizvajalce, medtem ko so druge cenile storitev eESPD in menile, da je ESPD uporabno orodje za MSP, saj standardizira lastno izjavo, ki jo je treba uporabiti. Mnenja zainteresiranih strani so se na splošno razlikovala glede na to, ali se je lastna izjava v njihovi državi članici že uporabljala, in glede na stopnjo zapletenosti takega dokumenta.
6Sklepi in naslednji koraki
Kot kažejo rezultati anket med državami članicami in zainteresiranimi stranmi, se je uvajanje ESPD zaradi poznega prenosa direktiv v nacionalno pravo in časa, potrebnega za njegovo uvedbo, začelo šele pred kratkim. Zato je uporaba ESPD v večini držav članic večinoma omejena na tiskano različico in storitev eESPD, ki jo zagotavlja Komisija. Zelo malo držav članic je že razvilo nacionalno rešitev za ESPD, nekatere pa nameravajo to storiti srednjeročno. Države članice torej še ne izkoriščajo vseh možnosti, ki jih ponuja ESPD 13 . Poleg tega ni dovolj praktičnih izkušenj, da bi se ocenila potreba po spremembi ESPD. V zvezi s tem je pomembno, da je zelo malo držav članic (tri) navedlo nekaj predlogov za spremembe ESPD in/ali storitve eESPD.
V zvezi s tem bi bilo treba leta 2019 hkrati z oceno ekonomskih učinkov direktiv na notranji trg in čezmejno javno naročanje 14 izvesti tudi temeljitejšo oceno ESPD. Ta ocena bo temeljila na nekaj letih uporabe in zagotovila celovitejšo sliko stanja.
Komisija bo še naprej spodbujala izvajanje ESPD v državah članicah ter zlasti njegovo vključitev v nacionalne sisteme e-javnega naročanja in registre/baze podatkov, ki vsebujejo potrdila/dokazila. To bo prispevalo k uvajanju postopkov po načelu „samo enkrat“ v državah članicah.
Komisija v skladu s prehodno naravo storitve eESPD po 18. aprilu 2019 ne bo izvajala glavnih dejavnosti razvoja te storitve. Predvideno je, da bo storitev eESPD po navedenem datumu ukinjena.
Pri nadaljnjem razvoju ESPD (in sistema e-Certis 15 ) bo treba upoštevati tudi razvoj sistemov povezovanja registrov držav članic (kot so Sistem povezovanja poslovnih registrov (BRIS), povezava registrov insolventnosti ali evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) itd.), ki vsebujejo dokumente in potrdila, pomembne za postopke javnega naročanja.
ESPD se je upošteval tudi v okviru prizadevanj za izboljšanje standardnih obrazcev za javna naročila. Rezultati tega javnega posvetovanja 16 se bodo upoštevali pri morebitni prihodnji oceni ESPD leta 2019.
Bistveno je tudi, da države članice pravilno izvajajo določbe Direktive 2014/24/EU, v skladu s katerimi morajo redno posodabljati sistem e-Certis. Države članice so v anketi same priznale ta cilj. Komisija bo v zvezi s tem natančno spremljala izvajanje sistema e-Certis, da bi zagotovila pravilno delovanje tega pomembnega orodja za enotni trg.
-
(1)
Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65). Na uporabo ESPD v posebnih okoliščinah se sicer nanašajo tudi druge določbe Direktive, vendar je najpomembnejša določba v členu 59.
-
(2)
Glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (UL L 3, 6.1.2016, str. 16).
-
(3)
Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).
-
(4)
Člen 59(3). To je dve celi leti pred „običajnim“ datumom, tj. 18. aprilom 2019, predvidenim za splošni pregled Direktive v skladu z njenim členom 92.
-
(5)
Glej preglednico 1 v Prilogi k temu poročilu, v kateri so navedeni datumi začetka veljavnosti nacionalne zakonodaje vsake države članice, s katero sta bili direktivi 2014/24/EU in 2014/25/EU preneseni v nacionalno pravo.
-
(6)
http://ec.europa.eu/growth/tools-databases/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=9057&lang=sl.
- (7)
-
(8)
Te dejavnosti so bile financirane prek programa ISA² (Interoperabilnostne rešitve za javne uprave, podjetja in državljane).
-
(9)
E-Certis je spletni sistem, ki ga je Komisija razvila za popis dokazil/potrdil, ki jih države članice zahtevajo v postopkih javnega naročanja. https://ec.europa.eu/growth/tools-databases/ecertis//web/
-
(10)
Direktivi o javnem naročanju državam članicam prepuščata odločitev glede uporabe ESPD v postopkih pod mejnimi vrednostmi EU ali v postopkih v zvezi s koncesijami.
-
(11)
Anketa je dostopna prek spletnega orodja „EU Survey“, ki ga je razvila Evropska komisija, in sicer na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/eusurvey/runner/ESPD_survey.
-
(12)
To določa zlasti člen 59(3) Direktive 2014/24/EU.
-
(13)
Pomembno je tudi, da je zelo malo držav članic (tri) navedlo nekaj predlogov za spremembe ESPD in/ali storitve eESPD. Ti se lahko v okviru tekočega prilagajanja storitve eESPD upoštevajo kot primerni.
-
(14)
Člen 92 Direktive 2014/24/EU (UL L 94, 28.3.2014).
-
(15)
Glej opombo 9 o sistemu e-Certis.
-
(16)
http://ec.europa.eu/growth/tools-databases/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=8997&lang=sl http://ec.europa.eu/growth/tools-databases/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=8997&lang=sl