EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.3.2017

COM(2017) 200 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

O UČINKOVITEJŠI POLITIKI VRAČANJA V EVROPSKI UNIJI
– PRENOVLJEN AKCIJSKI NAČRT

Komisija je 9. septembra 2015 sprejela akcijski načrt EU o vračanju 1 , ki vključuje 36 konkretnih ukrepov za povečanje učinkovitosti sistema Evropske unije na področju vračanja. Večina teh ukrepov je že bila izvedena ali se še izvaja, kot je prikazano v Prilogi k temu sporočilu. Kljub temu je bil splošni učinek na rezultate na področju vračanja v Evropski uniji še vedno omejen, kar kaže, da so potrebni odločnejši ukrepi za zagotovitev merljivih rezultatov pri vračanju migrantov brez urejenega statusa.

Od sprejetja akcijskega načrta so se izzivi, na katere se mora politika Evropske unije na področju vračanja odzvati, povečali in usmerili pozornost na ta vidik celovite migracijske politike EU. V letu 2015 je število migrantov brez urejenega statusa, za katere je bilo odrejeno, da morajo zapustiti Evropsko unijo, znašalo 533 395, v letu 2014 pa 470 080. Glede na to, da je bilo samo v letih 2015 in 2016 približno 2,6 milijona prošenj za azil ter da stopnja ugodno rešenih prošenj na prvi stopnji za prva tri četrtletja leta 2016 znaša 57 %, bodo morale države članice morda vrniti več kot milijon ljudi, ko bodo njihove prošnje obravnavane. Hkrati pa se stopnje vračanja na ravni Evropske unije niso izboljšale. Medtem ko se je skupna stopnja vračanja 2 v obdobju 2014–2015 povišala z 41,8 % na 42,5 %, se je stopnja dejanskih vrnitev v tretje države znižala s 36,6 % na 36,4 %. Če se poleg tega ne upoštevajo vrnitve na Zahodni Balkan, se stopnja vračanja na ravni Evropske unije zniža na 27 %.

Glavni izzivi politike vračanja so bili za Evropsko unijo in države članice vedno tako notranji kot tudi zunanji. Komisija je v sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in državami članicami obravnavala zunanje vidike prek posebnih okvirov sodelovanja s tretjimi državami. V ta namen je bil junija 2016 vzpostavljen okvir za migracijska partnerstva 3 , poleg tega pa je bilo danes sprejeto tretje poročilo o napredku pri tem okviru 4 .

Učinkovita politika vračanja se začne v Evropski uniji. V sklepih Evropskega sveta z dne 20. in 21. oktobra 2016 5 so države članice pozvale k okrepitvi nacionalnih upravnih postopkov za vrnitve. Poleg tega so voditelji držav ali vlad v izjavi z Malte 6 z dne 3. februarja 2017 poudarili potrebo po začetku kritičnega pregleda politike Evropske unije na področju vračanja na podlagi objektivne analize načina uporabe pravnih, operativnih, finančnih in praktičnih orodij, ki so na voljo na ravni Unije in nacionalni ravni. Zato je treba pragmatično proučiti uporabo direktive o vračanju 7 in obravnavati tisto, kar ne deluje, vključno s spodbujanjem držav članic k potrebnim izboljšavam nacionalnih sistemov vračanja za zagotovitev boljšega usklajevanja in večdisciplinarnega pristopa. Čim bolj je treba izkoristiti tudi finančne ali operativne instrumente Evropske unije, da bi se ustvaril skupni prostor za izmenjavo informacij ter boljše sodelovanje in usklajevanje med pristojnimi organi držav članic in EU. Poleg tega so bila znatno okrepljena nova pooblastila Evropske agencije za mejno in obalno stražo, da bi slednja bolje podpirala države članice pri izvajanju skupnih ali nacionalnih dejavnosti vračanja. Napredek pri operacionalizaciji novih pooblastil se spremlja v drugem poročilu o evropski mejni in obalni straži, ki je bilo sprejeto danes 8 .

Ta prenovljeni akcijski načrt o vračanju z dodatnimi usmerjenimi ukrepi, ki bodo izvedeni vzporedno s tekočimi ukrepi v okviru obstoječega akcijskega načrta, je naslovljen na države članice ter institucije in agencije Evropske unije, da bi znatno izboljšale stopnje vračanja. S tem se bodo tudi obnovile zaveze glede dokončne izvedbe akcijskega načrta iz leta 2015 ter zagotovili merljivi rezultati pri preprečevanju nedovoljenih migracij in vračanju migrantov brez urejenega statusa. V ta namen je Komisija tudi sprejela priporočilo o povečanju učinkovitosti vrnitev pri izvajanju direktive o vračanju 9 .

I – Sistem EU na področju vračanja: povečanje učinkovitosti nacionalnih upravnih sistemov in postopkov vračanja

I.1 Direktiva o vračanju

Glavna zakonodaja, ki ureja vračanje migrantov brez urejenega statusa, je Direktiva 2008/115/ES (direktiva o vračanju). Ta direktiva določa skupne standarde in postopke za učinkovito vračanje migrantov brez urejenega statusa ob spoštovanju njihovih temeljnih pravic in načela nevračanja. Hkrati pa državam članicam omogoča dovolj manevrskega prostora glede tega, kako doseči ta cilj.

   

Schengenski ocenjevalni mehanizem 10 in informacije, zbrane prek Evropske migracijske mreže, so omogočili temeljit pregled glavnih izzivov, s katerimi se države članice soočajo pri vračanju. To dokazuje, da bi morale države članice v celoti izkoristiti prožnost, ki jo zagotavlja direktiva o vračanju, da bi povečale svoje zmogljivosti za vračanje čedalje večjega števila migrantov brez urejenega statusa v Evropski uniji.

Poleg tega bi morale države članice s podporo Komisije opredeliti in si izmenjevati dobre prakse, da bi državljane tretjih držav odvračale od nezakonitega prebivanja na njihovem ozemlju.

Te ukrepe je treba izvajati v popolni skladnosti s primarno zakonodajo, vključno z Listino EU o temeljnih pravicah in pravnim redom EU na področju migracij. V ta namen direktiva o vračanju že vsebuje trden sklop norm, vključno z možnostjo učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbo o vrnitvi ter spoštovanjem enotnosti družine, otrokove koristi in posebnih potreb ranljivih oseb.

Komisija bo še naprej spremljala uporabo direktive o vračanju in skladnost z njo, da bi obravnavala posamezne pomanjkljivosti nacionalnih sistemov. Da bi zagotovila smernice o načinu uporabe določb direktive za učinkovitejše vračanje, je danes sprejela priporočilo o povečanju učinkovitosti vrnitev pri izvajanju direktive o vračanju 11 . Države članice bi morale sprejeti takojšnje ukrepe v skladu s tem priporočilom. Poleg tega je treba nadalje posodobiti priročnik o vračanju 12 , ki zagotavlja smernice o razlagi in praktični uporabi določb direktive o vračanju, med drugim tudi za zagotovitev skladnosti s tem priporočilom.

Komisija je na podlagi izkušenj z izvajanjem tega priporočila in glede na potrebo po nadaljnjih ukrepih za znatno povišanje stopenj vračanja pripravljena spremeniti direktivo o vračanju.

Naslednji koraki

I.2 – Obravnavanje zlorab azilnih postopkov

Zavrnjeni prosilci za azil predstavljajo pomemben delež migrantov brez urejenega statusa v Evropski uniji. Medtem ko veliko ljudi, ki prispejo v Evropsko unijo, beži pred vojno, nasiljem in preganjanjem, nekateri uporabljajo prošnje za azil za podaljšanje bivanja v Evropi in preprečevanje vrnitve. V zadnjih fazah postopkov vračanja, tudi nekaj dni ali ur pred odhodom, se pogosto vložijo očitno neutemeljene prošnje za azil, in sicer zgolj z namenom odložitve ali preprečevanja vrnitve. To zelo obremenjuje azilne sisteme držav članic.

Dober primer tega so nigerijski državljani: v letu 2016 jih je v Evropsko unijo nezakonito vstopilo več kot 37 000 (kar je največ od vseh državljanov, ki so prispeli po osrednji sredozemski poti), v istem letu pa je bilo registriranih več kot 47 000 njihovih prošenj za azil. V prvih treh četrtletjih leta 2016 je stopnja ugodno rešenih prošenj za azil, ki so jih vložili nigerijski državljani, znašala 8 %, kar pomeni, da bo več kot 40 000 prošenj, vloženih v letu 2016, verjetno zavrnjenih.

Da bi se take situacije preprečile, bi morale države članice nemudoma izkoristiti vse možnosti v okviru veljavne zakonodaje na področju azila, da bi obravnavale zlorabe azilnega sistema s strani migrantov brez urejenega statusa, ki dejansko ne potrebujejo mednarodne zaščite. Zlasti bi morale uporabljati določbe o pospešenih azilnih postopkih, obravnavanju naknadnih prošenj in nesamodejnem suspenzivnem učinku pritožb, predvsem za migrante iz držav, ki veljajo za varne ali za katere je stopnja ugodno rešenih prošenj za azil nizka.

Ključno je zagotoviti brezhibno vzajemno delovanje azilnih postopkov in postopkov vračanja. Hiter in učinkovit postopek odločanja je v interesu tako dobrovernih prosilcev kot tudi držav članic. Zato je uradna povezava med obema procesoma ter boljša komunikacija in izmenjava informacij med azilnimi organi in organi, pristojnimi za vračanje, bistvenega pomena.

Nove možnosti za zagotovitev poenostavljenih in učinkovitih povezav med azilnimi postopki in postopki vračanja bo v dolgoročnejšem smislu omogočila tudi reforma skupnega evropskega azilnega sistema, ki jo je Komisija predložila v letu 2016. Predlog uredbe o azilnem postopku 13 na primer določa vzpostavitev hitrejših postopkov za odzivanje na očitno neutemeljene prošnje za azil in naknadne prošnje, za katere ni dejanskih možnosti, da bi bile ugodno rešene, ter za migrante iz varnih tretjih držav in držav izvora, s čimer bi se zmanjšalo tveganje, da so operacije vračanja neupravičeno odpovedane ali odložene.

Naslednji koraki

I.3 – Boljša izmenjava informacij za izvrševanje vrnitev

Prijetje, identifikacija in spremljanje migrantov brez urejenega statusa so predpogoji za učinkovito vračanje. Slednje zahteva tudi sistematično izmenjavo informacij znotraj držav članic (med njihovimi organi, pristojnimi za vračanje, in drugimi vladnimi organi, vključno z zdravstvenimi, izobraževalnimi in socialnimi službami) ter med njimi in z organi EU. Razpoložljivost pravočasnih informacij lahko državam članicam pomaga bolje usmerjati in načrtovati dejavnosti vračanja. Vendar veliko potrebnih informacij še vedno primanjkuje. Ob odsotnosti sistema vstopa/izstopa ni na voljo zanesljivih statističnih podatkov glede oseb, ki prekoračijo obdobje dovoljenega prebivanja, o uspešnem izvrševanju odločb o vrnitvi pa so na voljo le omejene informacije.

Zato bi morale države članice zbirati izčrpne informacije v realnem času na nacionalni ravni, da bi imele jasen in točen pregled stanja na področju nedovoljenih migracij prek sistema integriranega upravljanja vračanja. Poleg tega morajo vse neveljavne dokumente, kot so dovoljenja za prebivanje, vnesti v SIS za zaseg. Komisija poziva države članice, naj zagotovijo, da se ta obveznost sistematično izpolnjuje.

Komisija si v podporo državam članicam že prizadeva ustvariti ugodno okolje za izvrševanje vrnitev po vsej Evropski uniji prek sistematične izmenjave informacij. V letu 2016 je predstavila več predlogov za nadaljnji razvoj obstoječih informacijskih sistemov (schengenski informacijski sistem 14 , Eurodac 15 ) ali vzpostavitev novih sistemov (sistem vstopa/izstopa 16 , evropski sistem za potovalne informacije in odobritve 17 ), ki bodo prispevali k obravnavanju nekaterih trenutnih vrzeli v obveščanju.

V okviru ocene vizumskega informacijskega sistema (VIS) so države članice pokazale, da vedno bolj uporabljajo ta sistem za identifikacijo migrantov brez urejenega statusa. Vendar zgolj podatki iz vizumskega informacijskega sistema običajno niso dovolj, da bi tretje države to priznale kot dokaz o državljanstvu, ali pa so potrebne nadaljnje preiskave. Ker v tem sistemu niso shranjene kopije potnih listov, je pridobitev kopije od veleposlaništva, ki je izdalo schengenski vizum, dolgotrajna ali celo nemogoča. Zato bo Komisija izvedla študijo izvedljivosti shranjevanja kopij potnih listin prosilcev za vizum, vključno s kopijami potnih listov, v vizumskem informacijskem sistemu.

Poleg tega je Komisija začela študijo za proučitev tehnične izvedljivosti registra dovoljenj za prebivanje v EU, med drugim tudi za poenostavitev situacij, ko se migrant, ki ima pravico prebivati na ozemlju ene same države članice, nezakonito preseli v drugo državo članico 18 .

Vzporedno s tem je Komisija ustanovila strokovno skupino na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost, da bi zagotovila učinkovito uporabo teh orodij. To bi moralo koristiti organom za priseljevanje, saj bodo lahko z eno samo poizvedbo pridobili informacije o migrantih brez urejenega statusa, ki so na voljo v vseh sistemih EU 19 .

Boljša uporaba informacij o kazenskih obsodbah v zvezi z odločitvami o prenehanju zakonitega prebivanja, kar bi olajšalo vračanje državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva s kazensko evidenco, je za države članice vedno večja težava. Komisija bo junija predstavila spremenjen zakonodajni predlog za vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke osebnih podatkov obsojenih državljanov tretjih držav, da bi se opredelile države članice, v katerih so bile obsodbe izrečene, in povečala učinkovitost obstoječega evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS).

Države članice bi morale pri sprejemanju odločb o vrnitvi že zdaj upoštevati obsodbe za huda kazniva dejanja v Evropski uniji, da bi ocenile položaj posameznih migrantov brez urejenega statusa, kar zadeva na primer obdobje za prostovoljno vrnitev, potrebo po pridržanju in trajanje prepovedi vstopa.

Naslednji koraki

I.4 – Izboljšanje vračanja in podpora ponovnemu vključevanju

Direktiva o vračanju jasno določa, da ima na ravni EU prostovoljna vrnitev prednost pred prisilno vrnitvijo, če ne ogroža namena postopka vračanja. Spodbude za vračanje se običajno zagotavljajo v okviru svežnjev za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovno vključevanje.

Nadaljnje izboljšanje razširjanja informacij o prostovoljnem vračanju med migranti brez urejenega statusa je bistveno za zagotovitev, da imajo dostop do natančnih informacij, tudi kadar je verjetneje, da se bodo zanašali predvsem na neuradne vire informacij iz svoje skupnosti, ali kadar se ne želijo vrniti in/ali ne zaupajo migracijskim organom.

Države izvora se vse bolj soočajo s situacijami, v katerih so njihovi migranti brez urejenega statusa, ki prihajajo iz različnih držav članic, prejeli različne svežnje za ponovno vključevanje (gotovina ali prispevki v naravi). To lahko privede do tega, da države izvora dajejo prednost vrnitvam iz držav članic, ki ponujajo boljše svežnje za ponovno vključevanje, ali celo do tega, da migranti brez urejenega statusa poskušajo od Evropske unije pridobiti čim boljše pogoje za pomoč pri prostovoljnem vračanju. Zato je za povišanje stopenj vračanja bistvena skladnost svežnjev za ponovno vključevanje in splošnih praks glede spodbujanja vračanja med vsemi državami članicami. V ta namen bo Komisija podprla države članice prek strokovne skupine za vračanje v okviru Evropske migracijske mreže.

Večja verjetnost je, da bodo migranti brez urejenega statusa sprejeli svežnje za prostovoljno vrnitev, če bodo vedeli, da je edina druga možnost prisilna vrnitev, saj nezakonito prebivanje ne bi bilo več mogoče.

Da bi bili programi za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovno vključevanje ter spremljevalni ukrepi za ponovno vključevanje učinkoviti, so potrebni skupni standardi. Vse države članice bi morale uporabljati nezavezujoče smernice o uporabi programov za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovno vključevanje, ki jih je Svet potrdil 9. junija 2016, da bi se okrepilo sodelovanje in usklajevanje med državami članicami.

Okrepiti je treba zmogljivosti in strokovno znanje na ravni držav članic za razvoj in upravljanje projektov in programov na področju vračanja. Zato se bodo spodbujali ukrepi, pri katerih države članice med seboj sodelujejo v korist celotne Evropske unije. Pri teh projektih se bodo izvajale dejavnosti v zvezi z vračanjem, vključno z ukrepi vračanja za vse vrste pomoči pred vrnitvijo, krepitvijo zmogljivosti in ponovnim vključevanjem, da bi se povečala učinkovitost vrnitev. Ti projekti bodo povezani z obstoječimi pobudami v okviru pristopa k integriranemu

upravljanju vračanja in se bodo izvajali prek sistema integriranega upravljanja vračanja.

Naslednji koraki

I.5 – Sodelovanje

Boljše sodelovanje na področju vračanja

Države članice bi morale izboljšati in povečati svoje zmogljivosti za vračanje, da bi zagotovile celovitejši in bolj usklajen pristop k vrnitvam ter njihovo upravljanje v skladu s priporočilom. To bi moralo omogočiti boljšo izmenjavo informacij, večdisciplinaren pristop in poenostavitev vseh zadev v zvezi z vračanjem. Države članice lahko za podporo povečanju zmogljivosti izkoristijo svoje nacionalne programe v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje, da bi zagotovile boljše načrtovanje, usklajevanje in spremljanje med zadevnimi organi kazenskega pregona in organi za priseljevanje, usklajene ukrepe s sodnimi organi, organi za pridržanje, sistemi skrbništva ter zdravstvenimi in socialnimi službami ter hitre in ustrezne odzive, kadar je potrebno večdisciplinarno ukrepanje.

Komisija bo v skladu s pristopom k integriranemu upravljanju vračanja zagotovila boljše usklajevanje in spremljanje z enakovrednimi nacionalnimi organi na ravni Evropske unije, ki kot platformo uporabljajo strokovno skupino za vračanje v okviru Evropske migracijske mreže ter srečanja neposrednih kontaktnih točk v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo.

V akcijskem načrtu o vračanju iz leta 2015 je bilo določeno, da bi morala Komisija vzpostaviti mrežo kontaktnih točk držav članic za umik dovoljenj za prebivanje, kar pa še ni bilo doseženo. Države članice imajo že zdaj možnost, da vsa umaknjena, potekla in neveljavna dovoljenja za prebivanje vnesejo v SIS, tako da lahko uradniki na terenu preverijo status imetnika dovoljenja za prebivanje.

Naslednji koraki

Sistem integriranega upravljanja vračanja

Sistem integriranega upravljanja vračanja je omejen sistem za izmenjavo informacij med strokovnjaki držav članic, ki že olajšuje načrtovanje, organizacijo in izvajanje dejavnosti držav članic na področju vračanja in ponovnega sprejema z namenom nadaljnjega povišanja stopenj vračanja. Prav tako ponuja informacije o dobrih praksah in smernicah za posamezne tretje države, zakonodaji in programih vračanja ter podatke o operacijah vračanja in statistične podatke.

Sistem je bil uveden v vseh državah članicah ter na Norveškem in v Švici. Informacije, ki jih zagotavlja, omogočajo tudi bolj proaktivno vlogo Evropske agencije za mejno in obalno stražo pri načrtovanju skupnih operacij vračanja ter boljše načrtovanje operacij vračanja.

Načrtuje se že nadaljnji razvoj sistema integriranega upravljanja vračanja, da bi se izboljšalo zbiranje podatkov o operacijah vračanja in ponovnem sprejemu. Komisija v okviru sistema integriranega upravljanja vračanja razvija namenska orodja IT, da bi bile te informacije na voljo državam članicam ter Evropski agenciji za mejno in obalno stražo prek enega samega kanala. S tem se bo poenostavilo zbiranje podatkov v zvezi z Evropskim azilnim podpornim uradom in Eurostatom ter omejilo upravno breme, ki ga predstavljajo večkratne zahteve za podatke. Podatki se bodo zbirali mesečno. Komisija in države članice bodo imele omejen dostop do podatkov. Ta proces bo še dodatno olajšan, ko se bo začel uporabljati spremenjeni schengenski informacijski sistem. Prek sistema integriranega upravljanja vračanja bodo na voljo informacije v realnem času o izdaji in upoštevanju odločb o vrnitvi.

Poleg tega je treba v državah članicah, kjer to še ni na voljo, razviti samostojen sistem IT za obravnavanje primerov vračanja na nacionalni ravni. To bo omogočilo učinkovitejše standardizirano upravljanje in pregled oseb v postopku vračanja v skladu z nacionalnimi postopki odločanja.

Za lažje sodelovanje s tretjimi državami so potrebni posamezni podatki o osebi v postopku vračanja, kot so identifikacijski podatki in spremna dokumentacija. Take podatke je treba varno posredovati vladam tretjih držav, da se potrdi državljanstvo osebe v postopku vračanja in pridobijo potrebne potne listine. Za učinkovito posredovanje je v okviru sistema integriranega upravljanja vračanja potreben enoten vmesnik IT za upravljanje primerov ponovnega sprejema, pri čemer tretje države ne bi imele dostopa do sistema, države članice pa ne bi mogle dostopati do sistemov tretjih držav.

Za razvoj vsega tega je Komisija zagotovila financiranje v okviru večletnega delovnega programa Evropske migracijske mreže za obdobje 2017–2018.

Naslednji koraki

Evropska agencija za mejno in obalno stražo

Evropska agencija za mejno in obalno stražo je sestavni del prizadevanj Evropske unije za oblikovanje operativnega okvira, ki bo povečal učinkovitost sistema Evropske unije na področju vračanja. Z novo uredbo o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo je vračanje migrantov brez urejenega statusa postalo prednostno področje dela agencije, s čimer bo ta lahko znatno okrepila podporo, ki jo zagotavlja državam članicam, in razvila nove dejavnosti na tem področju. Napredek agencije pri izvajanju novih pooblastil in ukrepov iz tega prenovljenega akcijskega načrta se bo spremljal v poročilih Komisije o operacionalizaciji agencije.

Širša pooblastila agenciji omogočajo, da zagotavlja splošno pomoč pri vračanju. To zajema tudi prostovoljni odhod in prisilno vrnitev, pri čemer je agencija pooblaščena, da organizira operacije vračanja (iz ene ali več držav članic) in sodeluje s tretjimi državami pri izboljšanju njihovih zmogljivosti za sodelovanje z državami članicami med operacijami vračanja. Agencija mora ta pooblastila v celoti izkoristiti in že letos razviti nove načine podpiranja držav članic.

Vloga agencije pri dejavnostih vračanja na evropski ravni se začne z dejavnostmi pred vrnitvijo, ki jih je treba še naprej krepiti, zlasti s podporo pri identifikaciji migrantov brez urejenega statusa in izdaji potnih listin za njihovo vrnitev s strani tretjih držav. Še naprej bi bilo treba organizirati misije za identifikacijo iz ključnih tretjih držav, pri čemer bi morali sodelujoči organi izdati potne listine med takimi misijami ali takoj po njih. Poleg tega bi morala agencija opredeliti in nadalje razviti druga orodja, ki omogočajo hitro identifikacijo in ponovno dokumentiranje migrantov brez urejenega statusa s strani tretjih držav.

Trenutno so na voljo le omejene informacije o glavnih operativnih tveganjih in izzivih, s katerimi se države članice soočajo na področju vračanja, ter o tem, kako bi lahko bila agencija pripravljena podpreti nacionalne organe pri odpravi teh tveganj in izzivov. Ko bo Evropska agencija za mejno in obalno stražo dokončala pregled zmogljivosti in potreb držav članic, bi morala oblikovati posebne in prilagojene načrte za ukrepanje. Tako bo jasno, kakšno strokovno znanje je potrebno v posamezni državi članici ter kako lahko agencija pomaga in začne izvajati pilotne projekte.

Bolj bi bilo treba izkoristiti tudi „zbirne operacije vračanja“, pri katerih organi tretjih držav izvršujejo vrnitve svojih državljanov iz Evropske unije v skladu z določbami uredbe o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo. S temi operacijami bi se lahko na stroškovno učinkovit način še bolj povečale zmogljivosti Evrope za vračanje, zato bi morala agencija več vlagati v podpiranje zmogljivosti tretjih držav za sodelovanje v takih operacijah, vključno s posebnim usposabljanjem. Usklajene skupne operacije vračanja bi se morale izvajati v skladu z vodnikom za skupne operacije vračanja po zračni poti, ki jih usklajuje agencija Frontex, ki je bil objavljen 12. maja 2016.

Poleg tega je nujno, da agencija vzpostavi mehanizem za pomoč državam članicam pri vračanju s komercialnimi leti, s katerim bi se financirale prostovoljne in prisilne vrnitve iz držav članic, organizirane na tak način. Agencija bi morala tudi skleniti okvirne sporazume z letalskimi družbami, ki bi jih lahko po potrebi uporabili nacionalni organi, pristojni za vračanje, in v katerih bi bili določeni splošni pogoji uporabe komercialnih letov (npr. število oseb v postopku vračanja in spremljevalcev na krovu), da bi se lahko na letih v glavne namembne kraje vrnitve hitro zagotovilo določeno število sedežev.

Da bi agencija obvladala dodatno delovno obremenitev, ki jo vključujejo te dejavnosti, in da bi v celoti izpolnila pričakovanja, povezana s svojimi novimi pooblastili, bi morala sprejeti takojšnje ukrepe za zagotovitev, da se zapolnijo razpoložljiva delovna mesta in da se porabijo vsa dodeljena proračunska sredstva za dejavnosti vračanja.

Naslednji koraki

I.6 – Finančna sredstva Evropske unije za vračanje in ponovni sprejem

Komisija zagotavlja znatno finančno pomoč v podporo državam članicam pri izvrševanju učinkovitih vrnitev v skladu z direktivo o vračanju ter v podporo praktičnemu sodelovanju in izmenjavi dobrih praks na področju vračanja in ponovnega sprejema. Glavni instrument financiranja EU v podporo državam članicam na tem področju je Sklad za azil, migracije in vključevanje.

Države članice so prek nacionalnih programov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2014–2020 namenile približno 806 milijonov EUR za dejavnosti vračanja in ponovnega vključevanja. To vključuje podporo nacionalnim prizadevanjem držav članic na področju vračanja in posebnim skupnim evropskim pobudam za vračanje in vključevanje (zlasti evropski mreži instrumentov za reintegracijo, evropski pobudi za integrirano upravljanje vračanja ter mreži evropskih uradnikov za zvezo na področju vračanja).

Poleg tega je bila od leta 2014 zagotovljena nujna pomoč v skupni višini 6,2 milijona EUR za obravnavanje nujnih potreb v zvezi z vračanjem, kot je pomoč pri prostovoljnem vračanju. Drugi ukrepi v zvezi z vračanjem in ponovnim sprejemom so bili podprti z ukrepi Unije v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje, vključno z instrumentom za krepitev zmogljivosti v zvezi s ponovnim sprejemom, pri čemer je bilo iz Sklada za obdobje 2015–2016 namenjenih 12 milijonov EUR.

Naslednji koraki

II – Premagovanje izzivov ponovnega sprejema

Kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu o vračanju iz leta 2015, je Evropska unija znatno okrepila sodelovanje z glavnimi državami izvora v Afriki in Aziji. Medtem ko nekatere države izvora sodelujejo pri ponovnem sprejemu svojih državljanov v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu (za afriške, karibske in pacifiške države tudi v skladu s členom 13 Sporazuma iz Cotonouja), sodelovanje številnih drugih držav ni zadovoljivo. Države članice poročajo zlasti o težavah pri pridobivanju potnih listin za vrnitev od tretjih držav ali uporabi evropske potne listine, tudi v primerih ugotovljene identitete in državljanstva.

Z rednimi sestanki Skupnega odbora za ponovni sprejem, posebnimi projekti in intenzivnim delom v zvezi z izvajanjem veljavnih 17 sporazumov o ponovnem sprejemu so bile nekatere ovire za ponovni sprejem odpravljene, prakse in komunikacija med zadevnimi organi pa so se izboljšale. Vendar nekatere od teh držav v praksi še vedno ne upoštevajo v celoti določb sporazumov.

Komisija je napredovala pri pogajanjih o novih sporazumih o ponovnem sprejemu. Pogajanja z Belorusijo so skoraj zaključena, medtem ko so se začela nova pogajanja z Nigerijo, Tunizijo in Jordanijo vzporedno s pogajanji o poenostavitvi vizumskih postopkov. Po drugi strani pa so pogajanja z Marokom, ki so se začela leta 2003, zastala, z Alžirijo pa se kljub pogajalskemu mandatu iz leta 2002 sploh še niso začela.

Komisija se je pri državah, s katerimi ni bilo mogoče skleniti uradnega sporazuma o ponovnem sprejemu, osredotočila na izboljšanje praktičnega sodelovanja prek operativnih orodij in instrumentov, kot so standardni operativni postopki.

Po številnih dialogih na visoki ravni je sodelovanje v zvezi z obveznostmi ponovnega sprejema zdaj sestavni del prenovljenega političnega dialoga Evropske unije s tretjimi državami. V akcijskem načrtu je bilo navedeno tudi, da bi bilo treba pomoč in politike Evropske unije uporabiti za spodbujanje pripravljenosti partnerskih držav k sodelovanju ter s tem povečati vpliv Evropske unije na področju ponovnega sprejema. To je bilo vključeno v pristop k partnerskemu okviru, ki je bil predlagan junija 2016 20 ter katerega cilj je skupno upravljanje migracij z državami izvora in tranzita, pri čemer je prvotni poudarek na Etiopiji, Senegalu, Maliju, Nigeriji in Nigru.

Izvajanje in rezultati partnerskega okvira so podrobneje opisani v treh posebnih poročilih iz oktobra in decembra 2016 ter z dne 1. marca 2017 21 . S partnerskim okvirom s tretjimi državami ter z uporabo vseh razpoložljivih politik in orodij 22 se bo spodbudilo boljše sodelovanje z namenom identifikacije, ponovnega dokumentiranja in ponovnega sprejema njihovih državljanov. Na splošno bi bilo treba v zvezi s partnerskimi državami uporabiti prilagojene pristope k opredelitvi vseh interesov, spodbud in vplivov, da bi se izpolnili cilji in obveznosti ter da bi EU in zainteresirane države članice sprejele posebne ukrepe v podporo zadevnim partnerskim državam, kot je učinkovito ponovno vključevanje oseb v postopku vračanja, s čimer bi se zagotovilo boljše upravljanje migracij ter izboljšalo sodelovanje na področju vračanja in ponovnega sprejema. Da bi se to doseglo, bodo morale EU in države članice usklajeno in učinkovito uporabiti svoj skupni vpliv.

Naslednji koraki

III – Zaključek

Ta prenovljeni akcijski načrt skupaj s priporočilom o povečanju učinkovitosti vrnitev pri izvajanju direktive o vračanju določa več usmerjenih ukrepov, ki državam članicam in Evropski uniji omogočajo, da znatno izboljšajo svoje stopnje vračanja. Hkrati bo to jasno sporočilo za tiste migrante, ki ne bodo imeli pravice prebivati v Evropski uniji, da se ne odpravijo na nevarna nedovoljena potovanja v Evropo. To bo tudi prispevalo k razbitju poslovnega modela tihotapcev migrantov.

Pristojni nacionalni organi držav članic bi morali pri izvrševanju vrnitev bolj učinkovito in neposredno uporabljati standarde in postopke iz direktive o vračanju, pri tem pa v celoti spoštovati temeljne pravice in zaščitne ukrepe za dostojanstveno vračanje v skladu s priporočilom.

Komisija bo s podporo zadevnih agencij Evropske unije sprejela ukrepe za operativno podporo iz tega prenovljenega akcijskega načrta, da bi dodatno okrepila države članice in jim pomagala pri izvajanju sistema Evropske unije na področju vračanja.

Skupaj z ESZD bo tudi okrepila prizadevanja za sklenitev sporazumov o ponovnem sprejemu in izboljšanje sodelovanja s tretjimi državami na področju ponovnega sprejema, pri čemer bo v okviru za migracijska partnerstva usklajeno in učinkovito uporabila svoj skupni vpliv.

Poleg tega bo do decembra 2017 tudi ocenila napredek ter poročala o izvajanju priporočila in prenovljenega akcijskega načrta.

(1)

COM(2015) 453 final.

(2)

Vključuje vrnitve v tretje države in premestitve migrantov brez urejenega statusa iz ene države članice v drugo na podlagi dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu v skladu s členom 6(3) direktive o vračanju.

(3)

Sporočilo o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (COM(2016) 385 final z dne 7. junija 2016).

(4)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu – Tretje poročilo o napredku: prvi rezultati partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (COM(2017) 205 final z dne 1. marca 2017).

(5)

EUCO 31/16.

(6)

Sporočilo za medije 43/17 z dne 3. februarja 2017.

(7)

Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(8)

Drugo poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o operacionalizaciji evropske mejne in obalne straže (COM(2017) 201 final z dne 1. marca 2017).

(9)

Priporočilo Komisije z dne 7. marca 2017 o povečanju učinkovitosti vrnitev pri izvajanju Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (C(2017) 1600).

(10)

Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(11)

Priporočilo Komisije z dne 7. marca 2017 o povečanju učinkovitosti vrnitev pri izvajanju Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (C(2017) 1600).

(12)

C(2015) 6250 final.

(13)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega postopka za mednarodno zaščito v Uniji in razveljavitvi Direktive 2013/32/EU (COM(2016) 467 final).

(14)

COM(2016) 881, 882 in 883 final.

(15)

COM(2016) 272 final.

(16)

COM(2016) 194 final.

(17)

COM(2016) 731 final.

(18)

Člen 6(2) direktive o vračanju.

(19)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu – Peto poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije (COM(2017) 203 final).

(20)

Sporočilo o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (COM(2016) 385 final z dne 7. junija 2016).

(21)

COM(2016) 700 final z dne 18. oktobra 2016 in COM(2016) 960 final z dne 14. decembra 2016.

(22)

Vendar v skladu s humanitarnimi načeli ni nikakor mogoče pogojevati humanitarne pomoči, ki temelji na potrebah.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.3.2017

COM(2017) 200 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

O UČINKOVITEJŠI POLITIKI VRAČANJA V EVROPSKI UNIJI
– PRENOVLJEN AKCIJSKI NAČRT

I. Povečanje učinkovitosti sistema EU za vračanje migrantov brez urejenega statusa
Ukrep	Izvedeno	Neizvedeno	Opombe
1. Povečanje števila prostovoljnih vrnitev
Spremljanje učinkov razlik med nacionalnimi sistemi za prostovoljno vračanje (kratkoročno), da se prepreči, da migranti poskušajo izbrati tisto državo članico, ki ponuja najboljše svežnje.	V teku		V okviru evropske mreže za reintegracijo je bila ustanovljena delovna skupina za usklajevanje. To redno spremlja strokovna skupina za vračanje v okviru Evropske migracijske mreže, pri čemer je na to temo izvedla analizo z naslovom „Incentives to return to a third country and support provided to migrants for their reintegration“ (Spodbude za vrnitev v tretjo državo in podpora migrantom pri ponovnem vključevanju) 1 .
Financiranje programov za pomoč pri prostovoljnem vračanju v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje (kratkoročno) v sodelovanju z vladnimi in nevladnimi partnerji, kot je Mednarodna organizacija za migracije (IOM).	V teku		To je del pomoči pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje.
Spodbujanje dobrih praks v zvezi s programi za prostovoljno vračanje in ponovno vključevanje prek Evropske migracijske mreže (srednjeročno), da bi se države članice spodbudile k razvoju učinkovitega okvira, ki migrantom brez urejenega statusa omogoča preprost dostop do programov za prostovoljno vračanje.	V teku		To redno spremlja strokovna skupina za vračanje v okviru Evropske migracijske mreže. Na voljo je naslednje poročilo: –„Dissemination of Information on Voluntary Return: how to reach irregular migrants not in contact with the authorities“ (Razširjanje informacij o prostovoljnem vračanju: kako vzpostaviti stik z migranti brez urejenega statusa, ki niso v stiku z organi) 2 . Poleg tega je Svet v svojih sklepih (z dne 9. junija 2016) na podlagi priporočila strokovne skupine za vračanje v okviru Evropske migracijske mreže sprejel nezavezujoče skupne standarde glede programov za pomoč pri prostovoljnem vračanju (in ponovno vključevanje).
Podpora za skupne programe za ponovno vključevanje (srednjeročno), da bi se povečala kakovost podpore migrantom in njena stroškovna učinkovitost (prek ekonomije obsega glede upravnih stroškov).	V teku		Spodbude za vračanje veliko držav članic običajno zagotavlja v okviru programov za pomoč pri prostovoljnem vračanju (in ponovno vključevanje).
2. Strožje izvrševanje pravil EU
Ocena stanja izvajanja direktive o vračanju (kratkoročno), da bi se zagotovilo njeno pravilno izvajanje v smislu varstva pravic migrantov brez urejenega statusa ter doslednega in učinkovitega izvrševanja postopka vračanja.	V teku		To se še vedno izvaja. Ocena temelji na obiskih v državah članicah v okviru schengenskega ocenjevalnega mehanizma in prihodnje študije strokovne skupine za vračanje v okviru Evropske migracijske mreže, ki se bo začela 1. aprila 2017.
Schengensko ocenjevanje na področju vračanja (v teku), da bi se olajšala identifikacija ter odprava pomanjkljivosti v nacionalnih zakonodajah in upravnih praksah pri izvajanju pravil EU o vračanju.	V teku		To se še vedno izvaja. Priporočilo z dne 1. marca temelji tudi na skupnih rezultatih obiskov. Novi instrumenti, ki se uporabljajo: nenapovedani obiski na področju vračanja, pri čemer sta bila prva dva izvedena leta 2016.
Morebiten pregled direktive o vračanju na podlagi drugega poročila o izvajanju (najpozneje v letu 2017).	Potrebno proučiti		Komisija je na podlagi izkušenj z izvajanjem tega priporočila in glede na potrebo po nadaljnjih ukrepih za znatno povišanje stopenj vračanja pripravljena spremeniti direktivo o vračanju.
Pregled dobrih praks in ovir za vračanje v nacionalni zakonodaji in upravni praksi prek Evropske migracijske mreže (srednjeročno), da bi se olajšala odprava pomanjkljivosti v nacionalnih zakonodajah in upravnih praksah pri izvajanju pravil EU o vračanju.	V teku		Ovire za vračanje, povezane z izvajanjem direktive o vračanju, analizira strokovna skupina za vračanje v okviru Evropske migracijske mreže.
Vključitev informacij o pomoči pri prostovoljnem vračanju v azilni postopek (srednjeročno), da bi bili prosilci za azil čim prej in v vseh fazah azilnega postopka obveščeni o možnosti pomoči pri prostovoljnem vračanju ter da bi se jim zagotovila zanesljiva možnost dostojanstvene vrnitve v državo izvora.	V teku		To redno spremlja strokovna skupina za vračanje v okviru Evropske migracijske mreže. Potrebna so nadaljnja prizadevanja, na voljo pa je naslednje poročilo: „The Return of Rejected Asylum Seekers: Challenges and Good Practices“ (Vračanje zavrnjenih prosilcev za azil: izzivi in dobre prakse) 3 .
3. Boljša izmenjava informacij za izvrševanje vrnitev
Ocena SIS je (v teku) (kratkoročno), da bi se lahko predlagale spremembe za povečanje učinkovitosti sistema EU na področju vračanja.	Da		Ocena je bila objavljena 21. decembra 2016 – COM(2016) 880 final; SWD(2016) 450 final.
Vzpostavitev mreže nacionalnih kontaktnih točk za umik dovoljenj za prebivanje (kratkoročno), da bi se zagotovila boljša izmenjava informacij med državami članicami o umiku dovoljenj za prebivanje.		Ne	V akcijskem načrtu o vračanju iz leta 2015 je bilo določeno, da bi morala Komisija vzpostaviti mrežo kontaktnih točk držav članic za umik dovoljenj za prebivanje, kar pa še ni bilo doseženo. To je opredeljeno kot ukrep, ki ga bo Komisija izvedla v letu 2017.
Zakonodajna predloga o obveznem vnosu prepovedi vstopa in odločb o vrnitvi v SIS (2016) (srednjeročno), da bi se v praksi zagotovilo vzajemno priznavanje odločb o vrnitvi, ki jih izdajo države članice, in njihovo izvrševanje po vsej EU.	Da		Predloga sta bila sprejeta 21. decembra 2016. COM(2016) 881 – vnos odločb o vrnitvi v SIS COM(2016) 882 – vnos vseh prepovedi vstopa v SIS
Spremenjen predlog o pametnih mejah (2016), da bi se povišale stopnje vračanja z vzpostavitvijo evidence vseh čezmejnih premikov državljanov tretjih držav.	Da		Predstavljeno 6. aprila 2016. Sveženj o pametnih mejah vključuje: –sporočilo o trdnejših in pametnejših informacijskih sistemih za meje in varnost 4 ; –predlog uredbe o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa 5 ; –predlagano spremembo Zakonika o schengenskih mejah za vključitev tehničnih sprememb, potrebnih za sistem vstopa/izstopa.
Proučitev možnosti razširitve uredbe Eurodac (srednjeročno), da bi se omogočila uporaba teh podatkov za namene vračanja.	Da		Predlog je bil sprejet 4. maja 2016 – COM(2016) 272 final.
Ocena izvajanja VIS (2016) (srednjeročno).	Da		Sprejeto 14. oktobra 2016 – COM(2016) 655 final.
4. Okrepitev vloge in pooblastil Evropske agencije za mejno in obalno stražo (nekdanja agencija Frontex)
Bolj sistematična uporaba skupnih operacij vračanja, ki jih usklajuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo (nekdanja agencija Frontex) (kratkoročno), da bi se državam članicam omogočilo združevanje virov.	V teku		Operacije vračanja, ki jih organizira Evropska agencija za mejno in obalno stražo, potekajo vedno hitreje. Med 12. januarjem in 20. februarjem 2017 je agencija organizirala 29 operacij vračanja po zračni poti za vrnitev 1 602 državljanov tretjih držav, s čimer je bilo v letu 2017 vrnjenih skupno 1 663 oseb.
Usposabljanje vodij spremstva in spremljevalcev v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo (nekdanja agencija Frontex) (v teku) (kratkoročno), da bi države članice lažje oblikovale skupine spremljevalcev, ki jih je mogoče hitro napotiti na lete za vračanje.	V teku		Delno izvedeno. Potrebno je dodatno usposabljanje spremljevalcev in nadzornikov pri prisilnih vrnitvah ter specialistov za vrnitev, ki jih zagotovijo države članice in ki so potrebni za izpolnitev cilja glede 690 članov skupine.
Zakonodajni predlog o razširitvi pooblastil Evropske agencije za mejno in obalno stražo (nekdanja agencija Frontex) na področju vračanja (2016) (srednjeročno), da bi se dodatno okrepila njena vloga pri praktičnem sodelovanju na področju vračanja.	Da		Zakonodajni predlog je bil predstavljen 15. decembra 2015 – COM(2015) 671 final. Uredba o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo (Uredba (EU) 2016/1624) je bila sprejeta 14. septembra 2016.
5. Sistem integriranega upravljanja vračanja
Vzpostavitev sistema integriranega upravljanja vračanja (kratkoročno), da bi se v sodelovanju z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (nekdanja agencija Frontex) doseglo skladno in učinkovito upravljanje vračanja.	Da		Sistem integriranega upravljanja vračanja je bil razvit v letu 2016. Sistem je bil uveden in deluje v vseh državah članicah EU ter na Norveškem in v Švici.
Opredelitev nalog in prednostnih držav za napotitev evropskih migracijskih uradnikov za zveze (kratkoročno), da bi se olajšalo sodelovanje z organi teh držav na področju ponovnega sprejema njihovih državljanov.	Da		Napotitev evropskih migracijskih uradnikov za zveze je v fazi uvajanja.
Načrt za izboljšanje zbiranja statističnih podatkov o vrnitvah (kratkoročno), da bi se lahko razvili ustrezni odzivi politik.	V teku		Izboljšano zbiranje operativnih podatkov o vračanju in ponovnem sprejemu z uporabo sistema integriranega upravljanja vračanja kot platforme se je začelo razvijati in izvajati leta 2016, pri čemer vključuje vse države članice. Z mesečnim zbiranjem operativnih podatkov o vračanju (v skladu z dogovorjenimi opredelitvami in kazalniki) naj bi se olajšalo načrtovanje, usklajevanje in upravljanje zmogljivosti za vračanje in operacij vračanja, ki jih izvajajo države članice, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, Evropski azilni podporni urad in Eurostat.
Napotitev evropskih migracijskih uradnikov za zveze v ključne tretje države (srednjeročno).	V teku		Napotitev se je začela leta 2016 in naj bi bila v celoti dokončana leta 2017.
Ocena zakonodaje EU o uradnikih za zvezo za priseljevanje in morebitnih zakonodajnih predlogov za njeno spremembo (srednjeročno), da bi se proučilo, ali je treba povečati dodano vrednost mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje.	V teku		Ocena naj bi bila zaključena marca 2017.
Proučitev načinov za povečanje priznavanja prepustnic EU s strani tretjih držav (srednjeročno), na primer s povečanjem varnostnih značilnosti dokumentov.	V teku		Predlog uredbe o evropski potni listini za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je bil predstavljen 15. decembra 2015 – COM(2015) 668 final. Uredba (EU) 2016/1953 o uvedbi evropske potne listine za vrnitev nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav je bila sprejeta 26. oktobra 2016.
II. OKREPITEV SODELOVANJA Z DRŽAVAMI IZVORA IN TRANZITA NA PODROČJU PONOVNEGA SPREJEMA
Ukrep	Izvedeno	Neizvedeno	Opombe
1. Učinkovito izpolnjevanje zavez glede ponovnega sprejema
Zagotovitev izpolnjevanja obveznosti glede ponovnega sprejema iz posebnih sporazumov o ponovnem sprejemu in Sporazuma iz Cotonouja.	V teku		Redni sestanki skupnih odborov za ponovni sprejem na podlagi sporazumov o ponovnem sprejemu, druga srečanja na politični in tehnični ravni ter orodja za povečanje zmogljivosti tretjih držav za upravljanje ponovnega sprejema.
Organizacija dvostranskih srečanj v zvezi s ponovnim sprejemom s podsaharskimi državami izvora, zlasti z Nigerijo in Senegalom (kratkoročno), da bi se nadalje okrepilo praktično sodelovanje in da bi se povišale stopnje vračanja v partnerske države.	V teku		Srečanja, organizirana z glavnimi državami izvora, tj. Gano, Senegalom, Slonokoščeno obalo, Malijem, Etiopijo in Nigerijo, da bi se zagotovilo izpolnjevanje obveznosti ponovnega sprejema iz člena 13 Sporazuma iz Cotonouja.
2. Zaključek tekočih in začetek novih pogajanj o sporazumih o ponovnem sprejemu
Začetek ali ponovni začetek pogajanj s severnoafriškimi državami (kratkoročno).	V teku		– Tunizija: pogajanja so se začela oktobra 2016 (na podlagi mandata iz decembra 2014). – Maroko: pogajanja so zastala (zadnji krog pogajanj je potekal januarja 2015). – Alžirija: pogajanja se še niso začela. Aprila 2016 je potekal neformalni dialog o migracijah, ki je zajemal tudi ponovni sprejem.
Proučitev možnosti za začetek pogajanj o novih sporazumih o ponovnem sprejemu s ključnimi državami izvora (srednjeročno).	V teku		– Pogajanja z Nigerijo so se začela oktobra 2016. – Prva obravnava predloga sporazuma o ponovnem sprejemu z Jordanijo je potekala novembra 2016.
3. Politični dialogi na visoki ravni o ponovnem sprejemu
Politični dialogi na visoki ravni s prednostnimi državami za migracije (srednjeročno), da bi se prednostno obravnavalo vprašanje vračanja in ponovnega sprejema v odnosih z državami, v katerih sta potrebna politično sodelovanje in vpliv za izpolnitev obstoječih zavez ali za zaključek ali začetek pogajanj o sporazumih o ponovnem sprejemu.	V teku		– Politični dialogi na visoki ravni s podsaharskimi državami v okviru partnerskega okvira, tj. Nigrom, Etiopijo, Malijem, Senegalom in Nigerijo (pred tem dialog nizozemskega ministrstva za zunanje zadeve v imenu visoke predstavnice/podpredsednice Komisije s Slonokoščeno obalo, Malijem in Gano). – Politični dialogi na visoki ravni z Egiptom in Pakistanom. – Politični dialog na visoki ravni z Afganistanom, ki je privedel do podpisa dogovora o skupnih nadaljnjih ukrepih oktobra 2016. – Leta 2016 je v okviru procesov iz Rabata in Kartuma potekalo več seminarjev o dobrih praksah na področju vračanja, ponovnega sprejema in ponovnega vključevanja.
Pomoč in politike EU za spodbujanje partnerskih držav k sodelovanju z EU.	V teku		– Za podsaharske države je bilo to vključeno v pristop k partnerskemu okviru, ki je bil predstavljen junija 2016, pri čemer je poudarek predvsem na Senegalu, Maliju, Nigru, Nigeriji in Etiopiji. – Dodatna finančna podpora tretjim državam v okviru nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko.
4. Podpora za ponovno vključevanje in krepitev zmogljivosti
Vzpostavitev namenskega instrumenta za krepitev zmogljivosti v zvezi s ponovnim sprejemom (kratkoročno), da bi se povečala zmožnost pravočasnega odzivanja pristojnih organov na zahtevke za ponovni sprejem ter da bi se olajšala in pospešila identifikacija državljanov s strani držav izvora.	V teku		Instrument za krepitev zmogljivosti v zvezi s ponovnim sprejemom je bil vzpostavljen v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje. Njegov cilj je zagotavljati pomoč tretjim državam in okrepiti njihove zmogljivosti v podporo sodelovanju pri ponovnem sprejemu in/ali pogajanjih o sporazumih o ponovnem sprejemu. V pripravi je več ukrepov (Pakistan, Bangladeš, Afganistan, Šrilanka).
Programi za prostovoljno vračanje v tretjih državah v okviru regionalnih programov za razvoj in zaščito (kratkoročno).	V teku		V okviru regionalnega programa za razvoj in zaščito za severno Afriko, ki se podpira z nepovratnimi sredstvi iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, ki so bila leta 2015 dodeljena italijanskemu ministrstvu za notranje zadeve kot voditelju konzorcija regionalnega programa za razvoj in zaščito za severno Afriko, Mednarodna organizacija za migracije zagotavlja pomoč pri prostovoljnem vračanju in podporo za ponovno vključevanje 100 ranljivim migrantom, ki so obtičali v Mavretaniji (pomoč pred odhodom, podpora za ponovno vključevanje). V okviru istega programa Belgija sodeluje s tunizijskimi in maroškimi organi, da bi se omogočilo boljše upravljanje prostovoljnega vračanja in dejavnosti ponovnega vključevanja.
Podpora za programe za prostovoljno vračanje z Zahodnega Balkana (kratkoročno), da bi lahko migranti v tranzitu izkoristili možnost prostovoljne vrnitve v matično državo, preden opravijo celotno nevarno potovanje.	V teku		V okviru projekta za podporo EU Srbiji in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji pri upravljanju migracij in balkanske poti ter obvladovanju begunske krize, ki se financira iz sklada Madad, je Mednarodna organizacija za migracije v sodelovanju s Komisariatom za begunce in migracije organizirala devet informativnih sestankov o pomoči pri prostovoljnem vračanju za migrante v sprejemnih in azilnih centrih v Srbiji (ki se jih je udeležilo približno 400 oseb). V okviru pomoči pri prostovoljnem vračanju se je prejšnji teden v državo izvora vrnilo pet migrantov (informacije z dne 20. februarja 2017), pri čemer je trenutno v postopku pomoči pri prostovoljnem vračanju dodatnih 33 migrantov, priprave za njihovo vrnitev v državo izvora pa so v teku. Dejavnosti ozaveščanja in obveščanja ter individualno svetovanje o pomoči pri prostovoljnem vračanju se bodo nadaljevali skozi vse leto. V obdobju od 1. januarja do 17. februarja je bilo v okviru pomoči pri prostovoljnem vračanju vrnjenih skupno 27 oseb, in sicer v Irak (11), Alžirijo (5), Pakistan (5), Iran (4), Gano (1) in Turčijo (1).
Strukturna podpora za ponovno vključevanje oseb v postopku vračanja v okviru skrbniškega sklada, kot je bila zagotovljena na vrhu EU-Afrika o migracijah v Valletti (srednjeročno), da bi se taka podpora razširila in vključila v obstoječe sisteme v državah izvora, kot so programi poklicnega izobraževanja itd.	V teku		– Pobuda za boljše upravljanje migracij, ki je bila sprejeta v okviru skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko, vključno s pomočjo pri vračanju in ponovnem vključevanju migrantov, za katero so bila namenjena finančna sredstva v višini 100 milijonov EUR ter ki zajema območje Sahela in Čadskega jezera ter sosednje države, vključno z Libijo. – „Instrument za trajnostno in dostojanstveno vračanje in ponovno vključevanje v podporo procesu iz Kartuma“ (25 milijonov EUR) bo prispeval k vračanju in ponovnemu vključevanju migrantov v ciljnih partnerskih državah izvora ter tranzitnih in namembnih državah.
5. Povečanje vpliva EU na področju vračanja in ponovnega sprejema
Sporazum o globalnem svežnju v podporo pogajanjem o ponovnem sprejemu in povišanju stopenj vračanja na podlagi načela „več za več“ (kratkoročno).	V teku		– Pristop je bil natančneje opredeljen in potrjen s sporočilom o partnerskem okviru. Zagotovljena je bila določena stopnja usklajevanja vpliva Evropske unije in držav članic v podporo pogajanjem o ponovnem sprejemu. – Na vseh področjih politik je glavni instrument še vedno finančna pomoč; druga področja politik (trgovina, vizumska politika, sosedska politika, energija, podnebje, okolje, pomorstvo in ribištvo, kmetijstvo, digitalna politika in izobraževanje) še vedno niso zagotovila nobenih možnosti vplivanja. Več podrobnosti je na voljo v poročilih o partnerskem okviru 6 .
Prednostno obravnavanje vračanja in ponovnega sprejema v vseh stikih s prednostnimi tretjimi državami (kratkoročno), da bi se državam izvora in tranzitnim državam migrantov brez urejenega statusa poslalo jasno sporočilo glede nujnega sodelovanja na področju ponovnega sprejema.	V teku		– Sporočila o boju proti nedovoljenim migracijam in/ali o izboljšanju sodelovanja na področju vračanja in/ali ponovnega sprejema se vključujejo v stike z zadevnimi tretjimi državami. – Še bolj je treba izboljšati usklajevanje stališč Evropske unije in njenih držav članic ter doslednost v dialogih s tretjimi državami.
Razvoj prilagojenih svežnjev za posamezne države (srednjeročno), da bi partnerske države v praksi lažje izpolnile svoje obveznosti ponovnega sprejema in da bi se podprla pogajanja.	V teku		Prilagojeni svežnji za posamezne države, vključno s projekti in orodji za povečanje zmogljivosti za upravljanje ponovnega sprejema, se razvijajo in uporabljajo kot podlaga za razprave s tretjimi državami.

(1) https://ec.europa.eu/home-affairs/what-we-do/networks/european_migration_network/reports_en.

(2) Glej prejšnjo opombo.

(3) Glej prejšnjo opombo.

(4) COM(2016) 205 final.

(5) COM(2016) 194 final – 2016/0106 (COD).

(6) COM(2016) 700 z dne 18. oktobra 2016 in COM(2016) 960 z dne 14. decembra 2016.