23.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 176/46


Mnenje Evropskega odbora regij – Pobuda za trajnostni razvoj modrega gospodarstva v zahodnem Sredozemlju

(2018/C 176/11)

Poročevalec:

Samuel Azzopardi (MT/EPP), član občinskega sveta, Rabat Citta Victoria (Gozo)

Referenčni dokument:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pobuda za trajnostni razvoj modrega gospodarstva v zahodnem Sredozemlju

COM(2017) 183 final, SWD(2017) 130 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

1.

pozdravlja sporočilo in spremljevalni dokument Okvir za ukrepanje – Pobuda za trajnostni razvoj modrega gospodarstva v zahodnem Sredozemlju, ki ga je Evropska komisija sprejela 19. aprila 2017;

2.

podpira predlagane ukrepe za varen, zaščiten in čist pomorski prostor, boljše gospodarjenje z morjem in trajnostno upravljanje oceanov;

3.

želi spomniti na ministrsko deklaracijo Unije za Sredozemlje o modrem gospodarstvu, ki jo v celoti podpira in ki sodelujoče države poziva in spodbuja, naj raziščejo dodano vrednost in izvedljivost ustreznih pomorskih strategij na podregionalni ravni ter gradijo na izkušnjah dialoga 5+5. Oktobra 2016 so ministri za zunanje zadeve Alžirije, Francije, Italije, Libije, Malte, Mavretanije, Maroka, Portugalske, Španije in Tunizije podprli nadaljnje sodelovanje pri oblikovanju pobude za trajnostni razvoj modrega gospodarstva skupaj s sekretariatom Unije za Sredozemlje (1);

4.

ugotavlja, da je v pobudi priznano, da je sodelovanje med obema stranema Sredozemlja omejeno in da ga je mogoče izboljšati;

5.

priznava, da Sredozemlje ponuja precejšnje gospodarske priložnosti in slovi po živahnih pristaniščih in množici turistov, ki jih privablja njegova kulturna dediščina, kar bi bilo mogoče trajnostno še bolj izkoristiti;

6.

ugotavlja, da ima Sredozemsko morje strateško geografsko lego, saj se nahaja med tremi glavnimi celinami, tj. Evropo, Afriko in Azijo. Sredozemsko morje je bilo vedno stičišče kultur in trgovinskih tokov med sosednjimi državami in širše;

7.

ugotavlja, da je sredozemski bazen znan po svoji biotski raznovrstnosti in številnih zaščitenih morskih območjih;

8.

med drugim opozarja na svoja prejšnja mnenja o sporočilu Komisije o celostni pomorski politiki (2), o pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij (3), o boljši zaščiti morskega okolja ter o novi fazi evropske politike za modro rast (4);

9.

izraža zaskrbljenost, ker podnebne spremembe močno vplivajo na Sredozemlje (5);

10.

ugotavlja, da se to regijo povezuje tudi z visoko brezposelnostjo mladih in politično nestabilnostjo, kakor tudi s hudimi težavami na področju migracij, kar negativno vpliva na njeno gospodarsko perspektivo;

11.

čeprav podpira osredotočenost pobude predvsem na zahodni del sredozemskega bazena, opozarja, da to nikakor ne izključuje možnosti, da se njen potencial in cilji razširijo še na druge dele Sredozemlja;

12.

ugotavlja, da je sicer dovolj resnične politične volje za reševanje okoljskih izzivov in vprašanj, povezanih z ribištvom in akvakulturo, vendar v regiji še vedno ni ustrezne ozaveščenosti in seznanjanja, pa tudi politike se ne pripravljajo medsektorsko in na podlagi dejstev. Mnogo pomanjkljivosti je tudi pri izvajanju in izvrševanju, zlasti na nacionalni in lokalni ravni (6);

13.

poudarja, da se regija stalno sooča s humanitarnimi izzivi zaradi pritoka neregularnih migrantov, ki na poti iz Afrike in z Bližnjega in Srednjega vzhoda v južne evropske države prečkajo Sredozemsko morje, kar neposredno vpliva na obmejne regije na morju;

14.

ugotavlja, da je pomorski promet v nekaterih delih Sredozemskega bazena ravno tako problem, ki ga ni mogoče zanemariti glede na to, da je cilj pobude – vedno ob upoštevanju meril glede varstva okolja in biotske raznovrstnosti, boja proti podnebnim spremembam in povečanja trajnosti – spodbuditi gospodarske dejavnosti, kar pa bi lahko še povečalo promet po morju;

15.

ugotavlja, da je stopnja brezposelnosti mladih v zahodnem Sredozemlju visoka, hkrati pa je v številnih industrijskih panogah težko najti delavce s potrebnimi kvalifikacijami in znanjem;

16.

pozdravlja Komisijino omembo pristopa od spodaj navzgor, s katerim je mogoče najbolje spodbujati sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti pri ukrepih iz pobude;

Cilj št. 1 – varnejši in bolj zaščiten pomorski prostor

17.

meni, da modro gospodarstvo ne more biti trajnostno in uspešno, če v regiji ne bodo resnično uvedeni in se ne bodo izvajali ukrepi za varnost in zaščito. Zato priporoča regionalnim oblastem z obeh strani Sredozemlja, naj si prizadevajo za sodelovanje in dejansko izboljšanje sedanjega stanja;

18.

izraža zaskrbljenost, ker „sodelovanje med obalnimi stražami na obeh obalah ostaja omejeno, odziv ob nujnih primerih v realnem času pa je še vedno treba izboljšati“ (7). Odbor podpira ukrepe za spodbujanje sodelovanja med obalnimi stražami, zlasti za odpravo vrzeli v znanju na področju pomorske varnosti, ter meni, da bi bila priporočljiva izmenjava znanja in podatkov, predvsem o pomorskem prometu;

19.

se strinja z ukrepi za spodbuditev partnerjev k okrepljenim prizadevanjem za izboljšanje njihovih zmogljivosti, da bi se lahko soočili z nereguliranimi in nezakonitimi dejavnostmi, kot so tihotapljenje migrantov in nezakoniti ribolov, se borili proti onesnaženosti morja v tem bazenu ter razvili orodja za boljši odziv na ta problem; izraža zaskrbljenost, da lokalna in regionalna gospodarstva morebiti ne bodo mogla sama zagotoviti ustreznih finančnih sredstev, ki jih potrebujejo za krepitev zmogljivosti;

20.

opozarja in podpira nedavno sprejete sklepe Sveta (8) o mednarodnem upravljanju oceanov, ki spodbujajo bolj usklajen pristop med regijami;

Cilj št. 2 – pametno in odporno modro gospodarstvo

21.

se strinja, da je mogoče pametno in odporno modro gospodarstvo doseči le s sprejetjem miselnosti, ki podpira stalne inovacije, z izmenjavo znanja ter spodbujanjem trajnostne konkurenčnosti in gospodarskih dejavnosti. Sredozemsko območje je znano predvsem po živahnem pomorskem turizmu, ki ga je treba podpreti z inovacijami in strategijami diverzifikacije, posebno pozornost pa posvetiti dediščini na obalah in v notranjosti ter podmorski kulturni in arheološki dediščini;

22.

se strinja s priporočilom, da bi bilo treba zainteresirane strani z južne obale povabiti k sodelovanju pri pobudi BLUEMED, ki je po njegovem mnenju pomembna kot orodje, ki v bistvu spodbuja skupne raziskovalne in inovacijske dejavnosti. Odbor poziva k usklajevanju morskih in pomorskih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti ter k ustvarjanju sinergij med regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi naložbami, pri čemer se je treba izogniti podvajanju in zmanjšati razdrobljenost;

23.

podpira razvoj novih tehnologij in inovativnih industrij na bioloških osnovi, zlasti če gre predvsem za razvoj trajnostnih izdelkov, ter spodbuja razvoj tehnologij in prilagojenih rešitev za blaženje posledic podnebnih sprememb, zlasti na področju obnovljivih morskih virov energije in plavajočih vetrnic, ki so posebej primerne za Sredozemlje;

24.

podpira ustanavljanje nacionalnih in regionalnih pomorskih grozdov, ki so odlična platforma za gospodarstvo, da lahko uspeva z razvojem inovativnih rešitev. Odbor meni, da grozdi podpirajo in spodbujajo sodelovanje in izmenjavo znanja med malimi, srednje velikimi in mikro podjetji ter podjetništvo;

25.

ponavlja poziv (9) k ustanovitvi posebne skupnosti znanja in inovacij za modro gospodarstvo, kar bi bil dodatni ukrep za pridobivanje znanja in spretnosti ter prenos zamisli s področja pomorskih raziskav v zasebni sektor; v tem okviru bi lahko imel dodano vrednost tudi Virtualni center znanja (10), ki je orodje za izmenjavo znanja v podporo razvoju modrega gospodarstva in bi ga lahko opredelili kot enotno mesto/spletni portal za zbiranje in izmenjavo splošnih, strokovnih in panožnih informacij s področja morskih in pomorskih zadev v Sredozemlju;

26.

ponovno opozarja na predlog iz mnenja CdR 6622/2016 o oblikovanju regionalnih ali medregionalnih platform modrega gospodarstva; poudarja, da bi lahko takšne platforme vzpostavili na več območjih v sredozemskem bazenu, saj bi omogočale opredelitev projektov, podpirale njihovo izvedbo ter uporabljale lokalne, nacionalne in evropske finančne instrumente. Upravljale bi jih regije, izbrani projekti pa bi bili financirani v okviru Junckerjevega načrta 2.0;

27.

poziva, naj se medregionalni, nacionalni in čeznacionalni projekti, ki so v skladu s strateškim okvirom pobude in s strategijami za pametno specializacijo, financirajo z združevanjem regionalnih, nacionalnih in evropskih sredstev v poenostavljenem okviru ter naj bodo upravičeni do bonusa EU brez ponovnega prijavljanja projektov na razpise;

28.

poudarja, da je podjetništvo v modrem gospodarstvu več kot le delovanje v Sredozemskem morju. Zato je pomembno načrtovati primerno podporo za podjetja, povezana z modrim gospodarstvom na kopnem, kot so obrati za predelavo rib, ladjedelnice, vetrnice na kopnem in fotovoltaične naprave;

29.

poudarja, da so na področju izobraževanja in usposabljanja vrzeli, ki jih je treba nemudoma odpraviti. Gospodarski razvoj in izobraževanje sta neločljivo povezana, zato morajo partnerji upoštevati oba družbeno-gospodarska vidika, da bi zagotovili uspeh te pobude. Ozaveščanje o pomorskih poklicih je ključnega pomena, če naj bi državljane spodbudili k iskanju poklicnih priložnosti v pomorstvu in na področju morja. S tem bi zmanjšali neravnovesje med povpraševanjem po delu in njegovo ponudbo, značilno za to panogo, in prispevali z znižanju brezposelnosti. Zlasti v Sredozemlju se je pokazalo protislovje, da pomorska podjetja v novih in tradicionalnih panogah kljub eni najvišjih brezposelnosti mladih v Evropi ne morejo najti ustrezno usposobljenega kadra;

30.

podpira modele, s katerimi se spodbujata razvoj in uporaba čistih energetskih virov, vključno z inovacijami na področju energije oceanov ter trajnostno rabo energije za razsoljevanje morske vode, po vzoru praks za čim večje zmanjšanje vpliva razsoljevanja na morsko dno, in predloge za spodbujanje energetske učinkovitosti, prilagajanja podnebnim spremembam v obalnih mestih, okolju prijaznega ladijskega prevoza, pristaniške infrastrukture za alternativna goriva ter razvoja novih turističnih produktov in storitev, pa tudi predloge za razvoj skupnih tehničnih standardov za trajnostno morsko akvakulturo v vseh državah (11). Pri tem je treba opozoriti, da je, kljub temu da so ti ukrepi v bistvu pozitivni z vidika ciljev in namena, treba posebno pozornost nameniti majhnim gospodarstvom ali gospodarstvom v težavah;

Cilj št. 3 – boljše gospodarjenje z morjem

31.

ugotavlja, da so obalna in morska območja že dolgo izredno konkurenčna in večplastna, kar je povzročilo probleme v zvezi s prostorskim načrtovanjem in zaradi pičlih virov. Okoljska vprašanja, ki so danes za nas tako pomembna zaradi vse večjega pritiska na naravne vire, ustvarjajo večje potrebe po znanju. Celostni pristop k spodbujanju uporabe skupnih virov bo brez dvoma odprl nove priložnosti;

32.

spodbuja oblikovanje razvojnih modelov, temelječih na zmanjšanju emisij, porabe in stroškov energije ter na povečanju prožnosti in zanesljivosti. Pri tem bo odločilnega pomena razvoj pridobivanja energije iz biogenih in organskih ostankov ter odpadkov;

33.

se zaveda pomena učinkovitega pomorskega prostorskega načrtovanja pri izvajanju dejavnosti na morju in ga v celoti podpira, saj se tako usklajujejo prizadevanja in blažijo morebitna navzkrižja v dejavnostih;

34.

poudarja in podpira ukrepe, ki opozarjajo na pomen znanstvenih podatkov in znanja o morju kot enega od stebrov odpornega in inovativnega gospodarstva, opozarja pa tudi, da je treba razpoložljive podatke o okoljskih pojavih in podnebnih spremembah posodabljati ter jih dati na razpolago mednarodni znanstveni skupnosti in javnim upravam;

35.

se popolnoma strinja z ukrepi za zaščito morskega okolja in habitatov pred vsemi vrstami onesnaževanja, hkrati pa je treba proaktivno opredeliti območja, ki bi jih bilo treba ohraniti, kot so zaščitena morska območja. Kampanje ozaveščanja so nedvomno korak v pravo smer;

36.

podpira regionalno usklajevanje in sodelovanje pri izvajanju srednjeročne strategije Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (2017–2020) za trajnost ribištva v Sredozemskem in Črnem morju. S tem se bo tudi zagotovilo doslednejše izvajanje skupne ribiške politike na ravni posameznih delov bazena (12);

37.

se popolnoma strinja z ukrepi za spodbujanje razvoja malega ribolova in akvakulture ter za seznanjanje s primeri najboljše prakse, da se okrepita ribiška industrija in akvakultura ter zagotovijo ustrezno zbiranje regionalnih podatkov in znanstvene ocene, pri čemer je treba dosledno spoštovati mednarodno zakonodajo;

Upravljanje in izvajanje

38.

podpira ustanovitev projektne skupine za zahodno Sredozemlje (WestMED) v sodelovanju z Unijo za Sredozemlje, v katere dejavnosti bodo vključene nacionalne informacijske točke in Evropska komisija, zagotovljeno pa bo tudi sodelovanje regionalnih in lokalnih skupnosti;

39.

ugotavlja, da so na voljo različni finančni viri, predvsem v okviru programov financiranja EU za podporo različnih pobud, odvisno od vrste predloženega projekta, njegovega obsega in prednostnih nalog;

Končna priporočila

40.

spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse, krepitev zmogljivosti in čezmejno sodelovanje med lokalnimi in regionalnimi oblastmi z vseh koncev Sredozemlja;

41.

vsem stranem priporoča, naj podprejo izmenjavo splošnega in političnega znanja med lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter tako olajšajo upravljanje na več ravneh pri ravnanju z viri in pri skupnih izzivih zahodnega Sredozemlja (WestMED);

42.

priporoča spodbujanje ekonomsko vzdržnih projektov na lokalni in regionalni ravni ter lažji dostop do kapitala;

43.

poudarja, da je treba v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi spodbujati projekte izobraževanja in preusposabljanja ter ukrepe, namenjene zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. S tem se tudi spodbuja mobilnost delovne sile med sektorji modrega gospodarstva. V zvezi s tem opaža, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo pri predvidevanju potreb po znanju in spretnostih ter njihovem usklajevanju s potrebami trga dela. Države članice bi se morale te vloge zavedati in jim dati ustrezne vire, da bi mladim po koncu izobraževanja olajšali pot do zaposlitve.

V Bruslju, 31. januarja 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ


(1)  Ministrska deklaracija Unije za Sredozemlje o modrem gospodarstvu.

(2)  Poročevalec: Michael Cohen, CdR 126/2010.

(3)  Poročevalec: Paul O'Donoghue, CdR 3766/2013.

(4)  Poročevalec: Hermann Kuhn, CdR 07256/2014, in poročevalec: Christophe Clergeau, NAT-VI/019.

(5)  http://www.cmcc.it/publications/regional-assessment-of-climate-change-in-the-mediterranean-climate-impact-assessments.

(6)  {SWD(2017) 130 final}.

(7)  {SWD(2017) 130 final}.

(8)  Sklepi Sveta z dne 3. aprila 2017.

(9)  NAT-V-44.

(10)  http://www.med-vkc.eu/2016/.

(11)  {SWD(2017) 130 final}.

(12)  {SWD(2017) 130 final}.