11.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 129/36

Poročevalec:

Roman HAKEN

1.1

Evropska unija je na pragu pogajanj o politiki po letu 2020. Evropska komisija in države članice začenjajo razpravo o prihodnjem finančnem okviru za evropske strukturne in investicijske sklade (skladi ESI).

1.2

Kako lahko Evropska unija okrepi svoje vezi z državami članicami in znova pridobi zaupanje svojih državljanov (1)?

1.3

Odgovor bi lahko ponudil ustrezno izvajan pristop lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, kar omogoča celostni lokalni razvoj ter vključevanje državljanov in njihovih organizacij na lokalni ravni. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je prepričan, da bi imel lahko lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, kot uspešno evropsko orodje za lokalni razvoj veliko prednosti.

Evropski ekonomsko-socialni odbor priporoča:

1.4

da se oblikuje jasna predstava o obveznem financiranju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov, s čimer bi poskrbeli za uporabo tega pristopa na vseh vrstah območij: podeželskih (skupaj z oddaljenimi, gorskimi in otoškimi območji), mestnih in obalnih;

1.5

da se Evropsko komisijo pozove, naj preuči in podrobno analizira možnosti za oblikovanje rezervnega sklada za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, na ravni EU. Ne glede na to bo morala poskrbeti, da bodo imele vse države članice državni sklad za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, s prispevki iz vseh štirih skladov ESI (EKSRP, ESRR, ESS in ESPR);

1.6

da se opredeli usklajen okvir vseh skladov ESI in določijo preprosta pravila za izvajanje sklada za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, na ravni EU;

1.7

da se prizna, da lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost in je nadgradnja pobude Leader, državam članicam ponuja enkratno priložnost, da svoja območja razvijejo na bolj vključujoč, trajnosten in celosten način v partnerstvu z lokalnimi deležniki. Da bi dosegli večji učinek, je treba zanj v programskem obdobju 2021–2027 zagotoviti dovolj finančnih sredstev. Zato Evropsko komisijo pozivamo, naj uvede obvezno zahtevo, da morajo države članice najmanj 15 % iz proračuna za vsak posamezni sklad ESI dodeliti skladu za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, to pa dopolniti z zadostnimi sredstvi na državni ravni;

1.8

da se prepreči vsakršna vrzel med programskima obdobjema in omogoči nemoten začetek obdobja 2021–2027;

1.9

da se zagotovi učinkovitost prihodnjega izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, s financiranjem iz več skladov, saj so zapleten pravni okvir in zamudni postopki privedli do precej večjega upravnega bremena za vse akterje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Zato EESO poziva k občutni poenostavitvi njegovega pravnega okvira, postopkov za izvajanje in modela za programsko obdobje 2021–2027. V duhu novih političnih in gospodarskih okoliščin bi morali zmanjšati birokratske obremenitve in uvesti preprost okvir, ki temelji na priložnostih in zaupanju. Tak preprost sistem je bil zasnovan denimo pri oblikovanju globalnih nepovratnih sredstev. Potrebni so predpisi, ki se ne posvečajo preprečevanju napak, pač pa so lokalnim akcijskim skupinam in lokalnim upravičencem (končnim uporabnikom) v resnično pomoč pri izvajanju lokalnih razvojnih strategij in projektov;

1.10

da se med pripravami na prihodnje programsko obdobje omogoči tesen dialog med vsemi akterji lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na evropski, državni, regionalni in lokalni ravni, ki bo omogočil krepitev zaupanja ter izvajanje celostnega pristopa k financiranju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov. Okrepiti je treba vezi med EU, državljani in skupnostmi;

1.11

da se omogoči nenehen razvoj zmogljivosti vseh akterjev lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (organov oblasti, lokalnih akcijskih skupin, mreže Leader in mrež za podeželje, plačilnih agencij itd.), v zvezi s financiranjem lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov;

1.12

da se izkoristijo možnosti, ki jih ponuja informacijska tehnologija, za poenostavitev in avtomatizacijo zbiranja podatkov na državni in lokalni ravni. Med organi upravljanja in lokalnimi akcijskimi skupinami je treba širiti najboljše prakse pri uporabi teh sistemov (tako kot na primer v Estoniji). Informacijski sistemi morajo biti zasnovani tako, da dejansko vključujejo vse deležnike in da prispevajo k splošni strategiji poenostavitve evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

1.13

da se uporabi participativni pristop, da bi strategije lokalnega razvoja ostale v koraku s spreminjajočimi se lokalnimi razmerami (socialno kohezijo, migracijami, regionalnimi grozdi, zelenim gospodarstvom, podnebnimi spremembami, pametnimi rešitvami, tehnologijo itd.) in se jim prilagajale ter izkoristile tehnološko in informacijsko revolucijo;

1.14

glavna dodana vrednost tega, da lahko dobre projekte izbirajo tudi lokalne akcijske skupine, je v tem, da te delujejo kot gonilna sila na nekem območju, tudi pri medregijskem in čezmejnem sodelovanju. Lokalne akcijske skupine morajo aktivno povezovati in delovati v različnih sektorjih, tako da pritegnejo vse pomembne deležnike na svojem območju;

1.15

treba je poskrbeti, da so dosežki lokalnih akcijskih skupin dobro vidni in predstavljeni, potrebna pa sta tudi nenehno ocenjevanje izvajanja strategij lokalnega razvoja ter premik od nadzornih mehanizmov na podlagi upravičenosti k zagotavljanju rezultatov, oceni uspešnosti in dolgoročnim učinkom;

1.16

lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, na primestnih in mestnih območjih je izziv za prihodnji lokalni razvoj EU. EESO priporoča, da se zberejo podatki o uspešnih pilotnih projektih in da se za njihovo širšo uporabo organizirajo kampanje obveščanja in ozaveščanja. Potrebno bo usposabljanje za lokalne mestne akterje in javne uprave. Kot sredstvo za izvajanje agende EU za mesta se v kombinaciji s programom URBACT lahko uporabi lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, v mestnem okolju.

2.1

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, je nadgradnja pobude Leader izpred več kot 26 let. Glavna razlika med njima je bolj povezan pristop in raznolika zasnova financiranja. Zdaj imajo nekatere lokalne akcijske skupine na podeželskih območjih dostop tudi do sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. S sedanjim programskim obdobjem (2014–2020) se je uporaba več skladov za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, razširila na mestno razsežnost.

2.2

Po podatkih Evropske komisije je v tem programskem obdobju 2014–2020 pristop financiranja iz več skladov uvedlo dvajset držav članic: Avstrija, Bolgarija, Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Nemčija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Osem držav (Belgija, Ciper, Estonija, Hrvaška, Irska, Luksemburg, Malta in Nizozemska) se je odločilo, da v sedanjem obdobju tega ne stori. Na podlagi uspešnih pogajanj drugi skladi v nekaterih državah (na Češkem, Madžarskem, Portugalskem in Slovaškem) prispevajo skoraj 50 %. Uvedba pristopa financiranja iz več skladov zahteva politično voljo in zavedanje prednosti lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na državni ravni ter dobro sodelovanje med ministrstvi. Cilj Evropske komisije je odpraviti ovire med skladi, ter tako povečati sinergijo in skladnost na lokalni in regionalni ravni.

2.3

Pristop Leader je bil za obdobje 2014–2020 okrepljen. Glede na prispevek lokalnih skupnosti k teritorialni koheziji in k ciljem strategije Evropa 2020 je EU – z odločno podporo Evropskega parlamenta – sklenila olajšati in okrepiti uporabo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, za vse vrste območij (podeželska, mestna, obalna) in različne vrste potreb skupnosti (zlasti socialne, kulturne, okoljske in gospodarske). V obdobju 2014–2020 so pobude lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, upravičene do podpore iz vseh evropskih strukturnih in investicijskih skladov (z izjemo Kohezijskega sklada) in zanje velja skupni okvir iz uredbe o skupnih določbah, ki te sklade ureja. To zagotavlja bolj skladno in usklajeno financiranje s sredstvi EU ter njihovo učinkovitejšo uporabo. Skupna pravila dopolnjujejo posebna pravila za posamezne sklade (najmanj 5 % EKSRP je na primer treba nameniti pristopu v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, medtem ko pri drugih skladih podpiranje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ni obvezno). Zahteva po obveznem financiranju je bila jamstvo za uspešno izvajanje programa Leader.

2.4

V tem programskem obdobju ga je spremljalo orodje za celostne teritorialne naložbe, ki se osredotoča na velika območja (raven NUTS III, velemesta itd.) in makroprojekte. Organizirana civilna družba je v ta proces vključena manj intenzivno kot v mikroshemo lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (2).

2.5

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, temelji na treh medsebojno povezanih elementih: lokalnih akcijskih skupinah (predstavnikih javnih in zasebnih lokalnih socialno-ekonomskih interesov), celostnih strategijah lokalnega razvoja in dobro opredeljenih območjih. Vsi trije elementi morajo izpolnjevati posebne zahteve iz uredbe o skupnih določbah: ciljno ozemlje mora na primer imeti od 10 000 do 150 000 prebivalcev, strategije pa morajo vključevati zastavljene cilje, analizo potreb in potenciala območja ter akcijski in finančni načrt.

2.6

EESO preseneča, da je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja program Leader preprostejši in lažje izvedljiv kot danes. Danes imamo računalnike, internet, programsko opremo in mobilne telefone, delo pa je dejansko postalo zahtevnejše. Zato EESO želi resnično poenostavitev, sicer bo nova tehnološka birokracija zatrla uspešne instrumente EU.

3.1

Pristop k financiranju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov državam članicam omogoča povečanje lokalne in regionalne zmogljivosti za celostni razvoj. Praksa v državah članicah je pokazala, da celostni lokalni razvoj vpliva na širok nabor dejavnosti ter ima velik učinek na lokalna gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest, zlasti zunaj primarne kmetijske proizvodnje.

3.2

Poleg tega je zaradi vključevanja in sodelovanja različnih deležnikov (vrste akterjev, starostnih skupin, spolov) zelo koristen za socialno vključevanje. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ponuja priložnost za vključitev več regionalnih in lokalnih deležnikov, kot je bilo mogoče pri programu Leader, ki je bil deležen zgolj podpore iz EKSRP. Regionalni razvoj z lokalnim razvojem, ki ga vodi skupnost, pridobiva večji pomen.

3.3

Namen kohezijske politike EU je doseči teritorialno kohezijo, kar je tudi cilj pristopa v obliki lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Ta vključuje vse vrste območij: podeželska, mestna in obalna, različne potrebe skupnosti (socialne, kulturne, okoljske in gospodarske) ter različne mehanizme financiranja (štiri sklade ESI). Če se lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, omogoči na vseh vrstah območij, to prispeva k večji koheziji podeželskih, primestnih in mestnih območij ter k premagovanju ali odpravi učinka obrobnosti.

3.4

Metodologija lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ima pomembno vlogo pri spodbujanju celostnega lokalnega razvoja, in sicer zaradi njenih prvin: pristop od spodaj navzgor, lokalne razvojne strategije za posamezna območja, javno-zasebna partnerstva, inovacije, celostni in večsektorski pristop, mreženje in sodelovanje ter decentralizirana uprava. Za podporo pravilnemu izvajanju metodologije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, so potrebni izmenjava informacij, dejavnosti širjenja informacij in večja prepoznavnost metode kot take ter njenih koristi.

3.5

Več kot 26 let izkušenj z izvajanjem programa Leader je pokazalo, da metodologija Leader oziroma metodologija lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, deluje, da je trajnosten in učinkovit način za razvoj območij ter da dolgoročno vpliva na lokalni razvoj. Potencial lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, se je še bolj razvil s tesneje povezanim pristopom, ki je zaradi raznolikega modela izvajanja še učinkovitejši.

3.6

Razvejen model izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, državam članicam in lokalnim območjem pomaga zmanjšati tveganja in povečati preglednost.

3.7

EESO odločno podpira postopek odločanja od spodaj navzgor, ki zagotavlja skladnost naložb z dejanskimi potrebami in potencialom lokalnih območij. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, naj bi bil še bolj prilagodljiv, saj naj bi zajemal vse možne potrebe skupnosti in lokalnim prebivalcem omogočal, da izberejo najustreznejša področja za svojo strategijo lokalnega razvoja.

3.8

Sodelovanje in krepitev zmogljivost lokalnih akterjev je ena največjih prednosti metodologije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Celosten lokalni razvoj je najboljši način za povezovanje in ustvarjanje sinergij med različnimi deležniki ter vprašanji na področju lokalnega razvoja.

3.9

EESO veseli dejstvo, da proces lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, vključuje redno sodelovanje in usposabljanje lokalnega prebivalstva. Tesneje povezan pristop lokalnim skupnostim ponuja več možnosti za povečanje njihovih zmogljivosti in znanja. Povezanost podeželja, mest in obale pomeni, da se lahko sodelujoči učijo eden od drugega in na bolj vključujoč način iščejo odgovore na pomembne izzive. Redno sodelovanje, mreženje in usposabljanje krepijo dobro upravljanje.

3.10

Pri lokalnem razvoju imajo vse večji pomen zeleno gospodarstvo, socialno vključevanje, zmanjševanje revščine, vprašanja migracij, regionalni grozdi, povezovanje podeželja, mest in obale, pametne rešitve ter informacijske tehnologije. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ustvarja priložnosti, da pri teh izzivih sodelujejo vse vrste območij (podeželska, mestna in obalna) in skupnosti. Pristop financiranja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov je zelo dober mehanizem za podporo koncepta „pametnih vasi“ s krepitvijo zmogljivosti, naložbami, inovacijami in mreženjem ter z zagotavljanjem inovativnih finančnih instrumentov za izboljšanje storitev in infrastrukture (3).

3.11

EESO upa, da bo večja doslednost in usklajenost financiranja EU lokalnim akterjem olajšala oblikovanje strategij za različne sektorje, ki jih bo podpirala kombinacija skladov in bodo primernejše za mešana ozemlja (npr. podeželsko-mestno-obalna). Da bi poenostavili strategije, financirane iz več skladov, je treba za zdaj določiti glavni sklad, iz katerega se krijejo vsi stroški upravljanja na državni ravni. Ureditev lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na podlagi enotnega sklopa pravil za vse sklade ESI na ravni EU bi še bolj učinkovito zmanjšala upravno breme.

3.12

EESO meni, da vključevanje vseh vrst področij uporabe štirih skladov ESI za izvajanje strategij lokalnega razvoja prinaša številne prednosti za vse vrste lokalnih akcijskih skupin (4).

3.13

Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, je evropsko naravnan razvojni pristop „od spodaj navzgor“, ki je lahko protiutež protievropskim težnjam v lokalnih skupnostih, saj prispeva k socialnemu vključevanju in trajnostnemu gospodarskemu razvoju na območju, kjer se uporablja.

4.1

Šibka kohezija med različnimi skladi in šibka teritorialna kohezija sta se izkazali za največji oviri na državni ravni, enako kot slabo poznavanje koristi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, med nosilci odločanja. Pravo sinergijo med različnimi skladi in območji (podeželskimi, mestnimi in obalnimi) je težko doseči zaradi ločnic, ki še vedno obstajajo med skladi na državni ravni. Za vsak sklad veljajo drugačna pravila in predpisi, poleg tega je sodelovanje med organi upravljanja slabo in neusklajeno v večini držav, ki lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, financirajo iz več skladov. Le Švedska financira lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz več skladov po vsej državi, tako da so vsi štirje skladi ESI na voljo vsem vrstam lokalnih akcijskih skupin (podeželskim, mestnim in obalnim).

4.2

Države članice ne bi smele uvajati dodatnih pravil in zahtev, ki onemogočajo poenostavitev. Ta mora namreč biti prava poenostavitev v skladu s pravili, ki jih je predlagala Evropska komisija. Potrebno je usposabljanje in dobro razumevanje teh modelov. Po mnenju Evropskega računskega sodišča pri projektih Leader ni nič več napak kot pri drugih projektih, za katere veljajo drugačni ukrepi.

4.3

Države članice lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ne bi smele spremeniti v način zagotavljanja namenskih sredstev skladno z vnaprej določenim seznamom ukrepov na državni ravni. Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, bi moral biti široko zastavljeno razvojno orodje z opredeljenimi ukrepi na lokalni ravni.

4.4

Začetek programskega obdobja se je zelo zavlekel in vsem državam ni uspelo zagotoviti neprekinjenega delovanja med programskima obdobjema ter nemotenega izvajanja, kar je povzročilo veliko negotovost ter upad motivacije in že pridobljenega znanja. Temu se je treba v prihodnje izogibati.

4.5

EESO se zaveda, da zaradi premajhnega zaupanja med akterji lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ni mogoče izkoristiti vseh možnosti te metode. Zato je treba zaupanje kar naprej krepiti. Nenehne kazni med izvajanjem škodujejo zaupanju in pozitivnemu dialogu. Zato bi morali organi upravljanja, vključno s plačilnimi agencijami, ki se lahko odločijo, da kazni ne bodo izrekli, to možnost uporabljati pogosteje.

4.6

Resnični potencial poenostavitve z razvojem informacijskih rešitev ni bil dosežen. Pri razvoju orodij IT namreč niso sodelovali vsi akterji lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, kar je povzročilo težave pri uporabi teh sistemov. Pri zasnovi orodij IT za končno uporabo je treba zaupati praktičnemu znanju lokalnih akcijskih skupin. Računalniške platforme, ki jih razvijejo organi upravljanja, morajo ustrezati potrebam vseh akterjev lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Lokalnim akcijskim skupinam morajo biti na voljo prilagodljive in odprte platforme, ki omogočajo izvajanje njihovih strategij lokalnega razvoja v skladu s posebnostmi danega območja. Pri tem se je treba izogniti standardizaciji.

4.7

EESO opaža, da se pričakovanja, prizadevanja in finančna sredstva v številnih državah članicah razhajajo. Če želimo doseči resnične rezultate, je treba vložiti dovolj denarja, da bodo naša pričakovanja realistična. Za dejansko učinkovitost moramo biti realistični pri dodeljevanju dovolj finančnih sredstev za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, iz vsakega sklada ESI. V EU je nekaj zelo dobrih zgledov (na primer Saška s 40 % in Asturija s 17 % iz programa za razvoj podeželja).

4.8

Pomanjkanje dialoga med vsemi akterji lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (organi upravljanja, lokalnimi akcijskimi skupinami, plačilnimi agencijami, mrežami Leader, kot je ELARD ter nacionalnimi mrežami Leader in podeželskimi mrežami) je privedlo do obsežnejše birokracije ter ogromnih zamud pri začetku programskega obdobja in dodelitvi sredstev prijaviteljem projektov. Potrebna sta učinkovito in pregledno usklajevanje med različnimi organi in ministrstvi na državni ravni ter tesen dialog z lokalnimi akcijskimi skupinami. Okrepiti je treba tudi neposredni dialog med Evropsko komisijo in lokalnimi akcijskimi skupinami, pri čemer bi EESO lahko pomagal.

4.9

V večini držav članic je opaziti premalo krepitve zmogljivosti oblasti in lokalnih akcijskih skupin, čeprav bi jim bilo to v pomoč pri financiranju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov. Da bi okrepili zmogljivost akterjev lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, jim je treba omogočiti nenehno učenje in izoblikovati skupno pojmovanje financiranja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov. Okrepiti je treba kolegialnost; lokalne akcijske skupine in oblasti morajo biti dobro usposobljene in se zavedati vzajemnih danosti. To je mogoče doseči s sodelovanjem javnih uslužbencev, članov lokalnih akcijskih skupin in lokalnih deležnikov v misijah za ugotavljanje dejstev, usposabljanjih, izmenjavah osebja itd. EESO predlaga, da se ta program financira z razširitvijo programa Erasmus.

4.10

EESO je prepričan, da na ravni EU dodana vrednost financiranja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov in možni modeli izvajanja niso bili dobro pojasnjeni. Prav tako ni jasne predstave o tem, kako bi se morale države članice dejansko lotiti tovrstnega financiranja. Ponuditi jim je treba preproste modele, strukture in dobro prakso.

4.11

Dejanska povezovalna vloga lokalnih akcijskih skupin na njihovih območjih ni dovolj dobro izkoriščena in treba je ustvariti pogoje, da se bodo lahko osredotočile na svojo vlogo pri spodbujanju območja ter prispevanju k iskanju najboljših idej in njihovem izvajanju. Raziskave kažejo, da je za spodbujanje celostnega lokalnega razvoja potrebna podpora lokalnih akcijskih skupin kot mediatorjev, saj lahko delujejo v vseh sektorjih in združujejo različne deležnike. Njihova naloga ni zgolj biti vir financiranja in dodatna upravna raven, temveč delovati kot prava razvojna organizacija, ki daje pobude za projekte sodelovanja ter z ustrezno finančno in organizacijsko podporo omogoča usposabljanje in mreženje.

4.12

Pogosto ni jasnih in preprostih modelov ocenjevanja ter spremljanja strategij lokalnega razvoja. Ocenjevanje mora biti del učnega procesa skupnosti, zato je zelo pomembno, da lokalne akcijske skupine redno zbirajo informacije in ocenjujejo izvajanje svojih strategij. Uvesti bi bilo treba napredne informacijske rešitve za zbiranje in analizo podatkov, pa tudi participativne postopke in kvalitativno analizo v skladu z načeli lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Naložbe na ravni EU bi morale biti usmerjene v dosledno spremljanje in orodja za ocenjevanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Na Švedskem se tako učinkovito uporablja metodologija pripovedovanja.

4.13

V nekaterih državah članicah, kjer ni bilo dialoga med akterji pristopa Leader/lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in lokalne akcijske skupine niso imele priložnosti za sodelovanje v razpravah kot enakovredni partnerji, je bila ugotovljena zloraba pooblastil pri organih upravljanja. EESO prav tako svari pred prevlado občin in služenjem njihovim političnim ciljem s sredstvi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Poskrbeti je treba za neodvisnost lokalnih akcijskih skupin pri delu in odločanju, brez uradnega ali neuradnega pritiska občin.

5.1

oblikovati jasno predstavo na ravni EU o obveznem financiranju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov, čim prej ponuditi preproste modele in smernice ter čim prej (2018) predstaviti dobro prakso financiranja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov v državah članicah;

5.2

ubrati drugačen pristop, in sicer s preučitvijo in poglobljeno analizo možnosti za oblikovanje rezervnega sklada za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, na ravni EU. Ne glede na to bo morala Evropska komisija poskrbeti, da bodo imele vse države članice državni sklad za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

5.3

opredeliti usklajen okvir vseh skladov ESI in določiti preprosta pravila za izvajanje sklada za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, na ravni EU;

5.4

zahtevati vzpostavitev posebnega vira financiranja (sklada za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost) s prispevki iz vseh štirih skladov ESI, ki bi ustrezal vsem področjem uporabe različnih skladov za podeželska, mestna in obalna območja (glej predlagani diagram v nadaljevanju);

5.5

zahtevati, da države članice skladu za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, dodelijo najmanj 15 % iz proračuna za vsak posamezni sklad ESI in zadostna sredstva na nacionalni ravni;

5.6

okrepiti dialog med vsemi akterji lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na vseh ravneh (evropski, nacionalni, regionalni in lokalni);

5.7

poiskati ustreznejše ime za to orodje, ki si ga je lažje zapomniti, zaradi uspešne zgodovine bi bilo primerno denimo Leader;

5.8

izmenjavati najboljše prakse pri uporabi novega lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na urbanih območjih, da bodo na voljo na enem mestu in jih ne bo treba iskati v vseh generalnih direktoratih (na primer www.clld-u.eu).

5.9

zagotoviti uporabo financiranja lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz več skladov za vse vrste območij (podeželska, mestna in obalna) ter izkoristiti prednosti celostnega lokalnega razvoja;

5.10

državnemu skladu za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, dodeliti najmanj 15 % sredstev iz proračuna za vsak posamezni sklad ESI in zadostna sredstva na nacionalni ravni, da se zagotovi uresničevanje dejanskega potenciala te metode;

5.11

vzpostaviti operativni program lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, prek katerega se bo ta sklad uporabljal v podporo celostnemu lokalnemu razvoju na podeželskih, mestnih in obalnih območjih. Sklad za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, bi moral biti v vsaki državi članici namenjen za cilje, določene v strategijah lokalnega razvoja, brez razlik ali razmejitev med različnimi skladi ESI. Uporabljati bi se moral decentralizirano, prek lokalnih akcijskih skupin, tako da se strategije lahko odzovejo na lokalne potrebe in izzive;

5.12

vzpostaviti en sam organ za upravljanje za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na državni ravni;

5.13

preprečiti vrzeli med programskimi obdobji in zagotoviti nemoten začetek programskega obdobja 2021–2027;

5.14

omogočiti tesen dialog med akterji lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na državni ravni in z lokalnimi akcijskimi skupinami, da bi oblikovali operativni program lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, na državni ravni;

5.15

omogočiti nenehno krepitev zmogljivosti organov oblasti in lokalnih akcijskih skupin;

5.16

izkoristiti potencial razvoja celostnih rešitev IT, da bi olajšali izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost. Vsi akterji lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, morajo sodelovati pri razvoju orodij in vsi morajo imeti korist od razvitih rešitev IT;

5.17

še naprej sodelovati v okviru orodja celostnih teritorialnih naložb, ki se uporablja za večja območja in makroprojekte;

5.18

pripraviti kampanjo za predstavitev lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, kot orodja za sinergijo – učinkovitost, partnerstvo, subsidiarnost in finančno podporo.

5.19

zagotoviti dejansko dodano vrednost celostnega lokalnega razvoja in razumne stroške; izkoristiti teritorialno kohezijo, ki ustvarja sinergijo ter pomaga pri izkoriščanju novih virov in priložnosti;

5.20

če je to primerno in da se še dodatno okrepi kohezija območij in poveča upravna zmogljivost lokalnih akcijskih skupin, resno premisliti o vključitvi vseh različnih vrst območij (podeželska, mestna in obalna) v isto lokalno akcijsko skupino ali vzpostaviti tesne povezave med lokalnimi razvojnimi strategijami na različnih vrstah območij. Hkrati pa je treba paziti, da lokalne akcijske skupine ne postanejo prevelike in izgubijo povezave s terenom;

5.21

ohranjati participativne strategije lokalnega razvoja v skladu s spreminjajočimi se življenjskimi in delovnimi razmerami ter jim jih prilagajati, vključno z vsemi ustreznimi vprašanji (socialno kohezijo, zmanjševanjem revščine, migracijami, regionalnimi grozdi, zelenim gospodarstvom, podnebnimi spremembami, pametnimi rešitvami, tehnologijo itd.), ter izkoristiti tehnološko in informacijsko revolucijo;

5.22

dejavno spodbujati in delovati v različnih sektorjih, tako da se vključujejo vsi ustrezni deležniki na območju lokalnih akcijskih skupin. Posebno pozornost namenjati oblikovanju in izvajanju postopkov sodelovanja;

5.23

dejavno se vključevati v medregionalno in čezmejno sodelovanje;

5.24

omogočiti redno usposabljanje, mreženje in sodelovanje lokalnih akterjev ter osebja lokalnih akcijskih skupin;

5.25

redno ocenjevati izvajanje strategij lokalnega razvoja in iskati načine za vključevanje skupnosti v ta postopek ocenjevanja.