2.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/111

Poročevalec:

Paulo BARROS VALE

1.1

EESO pozdravlja vsebino poročila o politiki konkurence za leto 2016 (1) in poročilo na splošno podpira. Ima pa nekaj pomislekov v zvezi s sedanjim stanjem in v zvezi s tem, kakšna bi evropska politika konkurence po njegovem mnenju lahko bila.

1.2

EESO je zadovoljen, ker si Komisija prizadeva za spoštovanje pravil in s tem spodbujanje poštene in svobodne konkurence, poleg tega pa poskuša nadgraditi mednarodno sodelovanje.

1.3

EESO meni, da je treba politiko konkurence bolje opredeliti in da je pogosto v nasprotju z drugimi politikami Unije, ki vplivajo nanjo. Podjetja in potrošniki se srečujejo z različnimi težavami, ki vplivajo na notranji trg in presegajo področja, ki jih obravnava Komisija v okviru politike konkurence, kot so vprašanja v zvezi z obdavčitvijo.

1.4

Kljub omejenim pristojnostim ima Komisija pravico dajanja pobude, ki bi jo lahko dejavneje uporabljala, da bi področje konkurence uskladila z različnimi evropskimi politikami in tudi z dejavnostmi nacionalnih organov za konkurenco. Da bi Komisija in nacionalni organi za konkurenco lahko učinkoviteje delovali, bi bilo treba popolnoma uskladiti evropske in nacionalne politike konkurence.

1.5

Vsakodnevno se pojavljajo dokazi, da konkurenca negativno vpliva na nekatere skupine, zlasti mala in srednja podjetja ter potrošnike. Pristojni nacionalni organi za konkurenco in Komisija morajo nenehno spremljati in se odzivati na probleme, kot so trgovinske prakse velikih distribucijskih skupin, ki s svojimi ostrimi pogoji uničujejo manjša podjetja, ki z njimi sklepajo pogodbe, in omejujejo izbiro potrošnikov, pa tudi nejasno oblikovanje cen v škodo podjetjem in potrošnikom, na primer za energijo in gorivo, ter še vedno prisotne dampinške prakse, zlasti v sektorju prodaje na drobno in prometnem sektorju.

1.6

Čeprav je znano, da lahko velike skupine zaradi svoje moči povzročijo izkrivljanje konkurence, je Komisija podprla združitve in koncentracije, ki so omogočile nastanek pravih sektorskih velikanov. EESO poziva Komisijo, naj v teh procesih uveljavi resnično učinkovite rešitve in pozorno spremlja dejavnosti velikih skupin, da zagotovi spoštovanje pravil in zavaruje interese potrošnikov ter malih in srednjih podjetij.

1.7

Pogodba ne zagotavlja podlage za poenotenje davčnih politik. Razlike v davkih, tako neposrednih kot posrednih, lahko škodijo podjetjem in potrošnikom ter povečujejo nesorazmerja. Dokler bo davčni sistem v Evropi ostal v pristojnosti nacionalnih oblasti, mora po mnenju EESO politika konkurence blažiti izkrivljanja, ki so posledica obdavčitve.

1.8

Mednarodno sodelovanje se je razvilo v okviru pogajanj o različnih sporazumih. EESO meni, da si je treba prizadevati za prava zavezništva, sklenjeni sporazumi pa morajo upoštevati poglobljene razprave o vsebini trgovinskih sporazumov.

2.1

Poročilo vsebuje predvsem opis ukrepov, ki jih je Komisija sprejela na področju konkurence, in povzema obsežnejši delovni dokument o ukrepih, sprejetih v letu 2016 (2).

2.2

Pomen politike konkurence je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker poudaril v govoru o stanju v Uniji v letu 2016: „Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev pomeni tudi, da so v Evropi potrošniki zaščiteni pred karteli in zlorabami s strani močnih podjetij. […] Komisija varuje to enakost. To je socialni vidik konkurenčnega prava.“

2.3

Poročilo je sestavljeno iz šestih delov: uvod; zagotavljanje resnično enakih konkurenčnih pogojev za vse: kako nadzor državne pomoči prispeva k obravnavanju izzivov; spodbujanje konkurence in inovacij na enotnem digitalnem trgu; vzpostavitev enotnega trga, ki krepi vlogo državljanov in podjetij EU; sprostitev potenciala evropske energetske unije in krožnega gospodarstva; oblikovanje evropske in globalne kulture konkurence.

2.4

EESO na splošno odobrava vsebino poročila, vendar se ne strinja s točko pod naslovom Ohranjanje plodnega medinstitucionalnega dialoga: „Poleg tega pravila o državni pomoči ohranjajo enake konkurenčne pogoje med bankami, ki prejemajo državno pomoč, in bankami, ki te pomoči ne prejemajo“. Banke, ki so prejele državno pomoč, so morale izpolniti tudi nekatere pogoje, vendar pa ni mogoče trditi, da je bila zagotovljena enakost med bankami, ki so prejele to pomoč, in drugimi bankami. Izkrivljanje konkurence je nedvomno prisotno in sprejeti popravni ukrepi le malo prispevajo k njegovemu zmanjšanju.

3.1

EESO pozdravlja poročilo o politiki konkurence za leto 2016, ki obravnava pomembna vprašanja za delovanje podjetij in življenje državljanov.

3.2

Evropska podjetniška struktura je večinoma sestavljena iz malih in srednjih podjetij, ki so steber evropskega gospodarstva, zaradi svoje velikosti pa so tudi najbolj izpostavljena nelojalni konkurenci.

3.3

Mala in srednja podjetja so še zlasti izpostavljena v maloprodajnem sektorju, saj velike distribucijske skupine zlorabljajo svoj prevladujoči položaj in izkoriščajo večjo pogajalsko moč ter se pri dogovarjanju v nasprotju z vsemi predpisi o konkurenci poslužujejo zlorab, ki še naprej uničujejo male proizvajalce in maloprodajo ter vplivajo na izbiro in interese potrošnikov. EESO priporoča, da Komisija v prihodnja poročila o politiki konkurence vključi analizo delovanja verige preskrbe s hrano.

3.4

Za odpravo zlorab prevladujočega položaja in drugih praks, ki omejujejo konkurenco, je zelo pomembno ukrepanje nacionalnih organov za konkurenco. Komisija je proučila zmogljivosti nacionalnih organov za konkurenco z vidika virov, pristojnosti in neodvisnosti delovanja ter ugotovila, da bi se njihova učinkovitost lahko povečala, za kar bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe. EESO ponovno poudarja, da bi lahko nacionalni organi za konkurenco sprejeli bolj preventiven pristop, kar bi tudi morali storiti, namesto da ukrepajo šele po pritožbah gospodarskih subjektov ali potrošnikov, zlasti v zvezi z zlorabo prevladujočega položaja, ki se redno pojavlja na pogajalskih sestankih. Z nadzorom nad pogajanji bi lahko preprečili nekatere primere zlorabe prevladujočega položaja ter tako zaščitili male gospodarske subjekte in potrošnike.

3.5

Zlasti na tem področju je treba zagotoviti učinkovito uveljavljanje pravice do povračila škode žrtvam protikonkurenčnega ravnanja, saj se ne Direktiva 2014/104/EU z dne 26. novembra 2014 ne priporočilo o skupnih načelih za mehanizme kolektivnih tožb v primeru sporov glede kršitev zakonodaje o konkurenci nista izkazala kot primerna, da bi zagotovila potrebno kolektivno varstvo pravic oškodovancev, prizadetih zaradi takšnih kršitev.

3.6

V številnih sektorjih so nastale različne združitve in koncentracije, kar je omogočilo nastanek „velikanov“, ki lahko vplivajo na delovanje trga in ogrozijo pravila o konkurenci. V nekaterih primerih je bila Komisija pozvana, da o teh postopkih odloča. Večinoma jih ni ustavila, temveč je v zameno za odobritev naložila popravne ukrepe, ki pa niso izpolnili pričakovanj. Na eni strani Komisija upravičeno preganja kartele, na drugi strani pa dovoljuje združitve in prevzeme brez kakršnih koli kompenzacijskih ukrepov. EESO je zaskrbljen zaradi tveganja, da bodo v nekaterih sektorjih nastale velike skupine, ki bi lahko povzročile znatno izkrivljanje konkurence, uničile številna mala in srednja podjetja ter omejile izbiro potrošnikov, zato poziva Komisijo k previdnosti.

3.7

Izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz zunanjih odnosov Unije, zadeva njen uvoz in izvoz. Na evropski trg se uvažajo izdelki iz držav, v katerih se še vedno uporabljajo socialni damping, neustrezne okoljske prakse in celo državne pomoči, ki so v skladu z evropskimi predpisi nezakonite. Poleg tega se evropska podjetja, ki izpolnjujejo standarde, srečujejo s težavami pri dostopu do drugih trgov, saj je jasno, da ne morejo konkurirati cenam podjetij iz držav, ki imajo ugodnejšo zakonodajo ali nimajo učinkovitega nadzora nad spoštovanjem te zakonodaje.

3.8

Izkrivljanje konkurence pa lahko povzročijo tudi pravila, ki jih sprejme Unija. To velja na primer za uredbo REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij), ki se bo od 31. maja 2018 uporabljala za podjetja, ki proizvajajo ali dajejo na trg kemikalije kot take ter kemikalije v zmeseh ali izdelkih, če njihova količina znaša eno tono ali več na leto. Ta uredba določa, da morajo podjetja Evropski agenciji za kemikalije (ECHA) predložiti seznam kemikalij kot takih ali kemikalij v zmeseh ali izdelkih, če njihova količina znaša eno tono ali več na leto, in plačati ustrezno pristojbino. Šteje se, da registracijski zavezanec zakonito razpolaga s poročilom, tako da lahko informacije, ki jih poročilo vsebuje, postanejo blago, s katerim lahko trgujejo glavni registracijski zavezanci. To so običajno velika podjetja s pomembno gospodarsko močjo. V praksi se mora podjetje, ki želi opraviti registracijo pri Evropski agenciji za kemikalije, obrniti na glavnega registracijskega zavezanca, ta pa ga nato obvesti o ceni dovoljenja za dostop do informacij, ki jih je predložil. Ta cena lahko znaša več deset ali celo sto tisoč evrov za eno snov. Predvideno je, da bodo lahko registracije, ki so bile na podlagi uredbe vložene pred najmanj 12 leti, uporabljali drugi proizvajalci in uvozniki za registracijo svojih izdelkov. Toda zdaj, ko se bo uredba REACH kmalu začela v celoti uporabljati za vse kemikalije, ki se proizvajajo ali dajejo na trg v količini ene tone ali več na leto, glavni registracijski zavezanci v praksi od mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij v tem sektorju zahtevajo plačilo visokih zneskov ali celo odstotek od prodaje v zameno za „dovoljenje za dostop“ do informacij, ki so jih posredovali Evropski agenciji za kemikalije, čeprav bi morale biti te informacije javne in brezplačno dostopne vsem državljanom in podjetjem Evropske unije, saj bi s tem uresničili cilj njihovega oblikovanja, tj. varstvo zdravja ljudi in okolja. V tem primeru lahko uredba, ki je bila prvotno namenjena zaščiti zdravja ljudi in okolja pred tveganji, povezanimi z uporabo kemikalij, omogoči nastanek ovir za vstop novih podjetij na trg in prepreči prosti pretok kemikalij, to pa lahko privede do omejevanja konkurence in zlorabe prevladujočega položaja s strani velikih podjetij. EESO opozarja, da je treba uredbo REACH pregledati in revidirati, da se odpravijo morebitne ovire za konkurenco, ki bi jih lahko povzročilo izvajanje te uredbe.

3.9

Pomembno ostaja tudi vprašanje bančnih koncentracij in državnih pomoči za banke. Zaradi nedavne finančne krize in njenih učinkov na realni sektor ter zaupanje v trg so prakse v finančnem sektorju pod stalnim nadzorom, ki ga upravičuje legitimna bojazen pred ponovnim pojavom resnih problemov. Začasne državne pomoči so finančni sektor rešile pred propadom. Med finančno krizo so banke utrpele velike izgube, njihove marže pa so zdaj manjše zaradi razpona obrestnih mer. S prestrukturiranjem tega sektorja so nekatere institucije izginile, nastale pa so tudi koncentracije, ki vzbujajo zaskrbljenost, saj lahko v primeru nove krize v prihodnosti ogrozijo stabilnost finančnega sektorja, poleg tega pa lahko zaradi svoje velikosti povzročijo izkrivljanje konkurence. EESO poziva Komisijo, naj pozorno in budno spremlja morebitne zlorabe prevladujočega položaja, ki lahko škodijo interesom potrošnikov in financiranju podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij.

4.1.1

Državna pomoč je pomembno orodje za razvoj, saj omogoča konvergenco regij z omejenimi možnostmi ter spodbujanje zaposlovanja in gospodarstva. Omejene vire je treba učinkovito uporabljati, pri tem pa se izogibati kršitvam dobre prakse na področju konkurence.

4.1.2

EESO ponovno poudarja, da je treba sedanjo posodobitev državne pomoči uskladiti s cilji strategije Evropa 2020, kohezijske politike in politike konkurence, hkrati pa ohraniti pomembno vlogo državne pomoči v sektorjih, ki prispevajo k razvoju Evrope in podpirajo javne službe, namenjene izpolnjevanju socialnih potreb.

4.1.3

EESO je v preteklosti že podprl posodobitev področja državnih pomoči. Trenutno pozdravlja obveznost za organe, pristojne za dodelitev pomoči, da zagotovijo informacije o dodelitvi pomoči, ki presega 500 000 EUR (3).

4.1.4

Te informacije so odziv na nezadovoljstvo državljanov EU zaradi pomanjkljivega obveščanja o dodeljeni državni pomoči (4). Zdaj je treba javnost obvestiti, da ima dostop do teh podatkov, ter jo seznaniti s pravili o dodelitvi in vračanju državne pomoči, da se omogoči preglednost v zvezi z dobro porabo javnih sredstev.

4.1.5

EESO podpira ukrepe Komisije za boj proti državni pomoči, dodeljeni na podlagi davčnih določb, ki zagotavljajo nezakonite davčne ugodnosti, in sprejetje svežnja ukrepov proti izogibanju davkom, ki naj bi zagotovil, da bodo podjetja plačala davek tam, kjer ustvarijo dobiček, ter preprečil agresivno davčno načrtovanje (5).

4.2.1

S širitvijo širokopasovnega omrežja trg digitalnih storitev postaja vedno bolj pomemben pri delovanju evropskih podjetij in v življenju evropskih državljanov. Uporaba elektronskega trgovanja je vse bolj pogosta in politika konkurence si prizadeva za dobro delovanje trga, tako da varuje potrošnike in zagotavlja, da najmočnejša podjetja spoštujejo pravila.

4.2.2

EESO poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za odpravo geografskih ovir pri elektronskem trgovanju, saj lahko preprečijo oblikovanje resnično enotnega digitalnega trga. Na svetovnem trgu ni mogoče dovoliti različne obravnave strank glede na njihovo lokacijo.

4.2.3

Na digitalnem trgu prevladujejo nekateri tehnološki velikani, zato je težko zagotoviti dostop potrošnikov do najboljših izdelkov in cen ter omogočiti vstop novih izdelkov in konkurenčnih podjetij na trg.

4.2.4

Nekatere spletne rezervacijske platforme trenutno med hotelirji povzročajo precej skrbi zaradi zlorabe prevladujočega tržnega položaja pri rezervaciji potovanj. Provizije, ki jih zaračunavajo, so občutno višje od provizij potovalnih agencij in hotelirje celo silijo, da za iste vrste sob na vseh prodajnih kanalih zahtevajo iste cene. EESO poziva Komisijo, naj razišče paritetne klavzule in zaračunane provizije, ki ogrožajo prosto konkurenco v tem sektorju.

4.2.5

Komisija je nadaljevala preiskovanje praks družbe Google (delovanje iskalnika, omejitve glede možnosti nekaterih tretjih spletnih strani za prikazovanje oglasov, povezanih z iskanjem konkurentov družbe Google, omejitve za proizvajalce naprav s sistemom Android in operaterje mobilnih omrežij) in družbe Amazon (dogovori z založniki), ki lahko pomenijo kršitev protimonopolne zakonodaje. Družbi Google je bila nedavno naložena rekordna kazen v višini 2,4 milijarde EUR, ker je zlorabila svoj prevladujoči položaj na trgu iskalnikov, tako da je dajala nezakonito prednost drugemu izdelku družbe Google, tj. lastni storitvi primerjave cen.

4.2.6

Družba Google ima prevladujoči položaj na trgu iskalnikov in Komisija mora zagotoviti, da rezultati iskanja v njenem iskalniku ne ponujajo skrajšanih odgovorov, ki bi lahko omejili izbiro uporabnikov teh informacij. Komisija se mora osredotočiti tudi na prakse spletnega mesta Booking, ki z zlorabo prevladujočega položaja vpliva na rezultate iskanj v zvezi z evropsko turistično ponudbo, kar zlasti negativno vpliva na male trge in mala podjetja.

4.2.7

Telekomunikacijski sektor je še posebno pomemben za življenje potrošnikov in delovanje podjetij. EESO opozarja Komisijo, da trg na tem področju še vedno ni odprt niti konkurenčen. Dejansko telekomunikacijski operaterji še vedno uporabljajo prakse, ki kršijo pravila svobodne konkurence, tako da zvišajo tarife med trajanjem pogodbe brez predhodnega obvestila potrošniku, na podlagi katerega bi lahko odpovedal pogodbo, kot je predvideno v zakonodaji. Zvišanje cen je bilo zlasti opazno ob odpravi tarif za gostovanje, kar je v praksi povzročilo splošno zvišanje tarif in negativno vplivalo na vse osebe, ki ne potujejo.

4.3.1

Kljub prizadevanjem v zadnjih letih enotni energetski trg še ni vzpostavljen. Visoka cena energije, zlasti v nekaterih državah, pomeni veliko breme za proračune gospodinjstev in podjetij, saj liberalizacija trga ni zagotovila učinkovitega znižanja tarif. Zaradi teh cen ostaja Evropa v zvezi z izdatki za energijo v slabšem položaju kot njeni konkurenti na svetovni ravni.

4.3.2

Prizadevanja za bolj konkurenčno in trajnostno Evropo morajo še naprej temeljiti na izboljšanju energetske učinkovitosti in naložbah v obnovljive vire energije, kljub okoljevarstvenim skrbem, ki jih povzroča ravnanje z odpadki, ki izhajajo iz uporabe teh tehnologij (fotonapetostne baterije in celice). Kljub tehnološkemu napredku obnovljivi viri energije še niso dosegli stopnje razvoja, ki bi jim omogočila tekmovanje s fosilnimi in jedrskimi viri energije, zato jih je treba še naprej podpirati, da postanejo konkurenčni na pravičnejšem trgu.

4.3.3

Obnovljivi viri energije niso le vir čiste energije, temveč tudi priložnost za razvoj lokalnih skupnosti, saj jim omogočajo, da hkrati postanejo potrošniki in proizvajalci energije v okviru decentraliziranega modela za proizvodnjo energije, ugodnega za lokalne skupnosti.

4.3.4

Tehnologija se je razvila in proizvodnja fotonapetostne sončne energije je postala bolj dostopna podjetjem in gospodinjstvom, ki želijo namestiti naprave za kritje lastne porabe, vendar pa je izdajanje dovoljenj za namestitev naprav za proizvodnjo električne energije omejeno na določeno moč. Ta omejitev lahko zmanjša privlačnost te naložbe za operaterje določene velikosti, ki bi lahko svoje račune za energijo v mesecih z veliko sonca močno zmanjšali oziroma znižali na nič.

4.3.5

Poleg tega mora Evropa še naprej ohranjati svojo energetsko neodvisnost s krepitvijo povezav, s katerimi bi zmanjšala svojo ranljivost in povečala konkurenco.

4.3.6

EESO ponovno poudarja, da se je treba še posebej osredotočiti na glavne izzive, s katerimi se srečuje EU:

4.4.1

Na globalnem trgu se Evropa še naprej srečuje z nelojalno konkurenco držav z nepoštenimi socialnimi in okoljskimi praksami. Ne glede na socialni vidik, ki je sicer pomemben, bi se morala Unija v okviru mednarodne diplomacije dejavno odzvati na izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz zunanjih odnosov Unije, da bi podjetja in potrošnike zaščitila pred obstoječimi pojavi, ki izkrivljajo konkurenco, tako na področju uvoza kot izvoza.

4.4.2

EESO pozdravlja zavezo Komisije, da se dejavno vključi v mednarodne organe za konkurenco, kot so Odbor OECD za konkurenco, Svetovna banka, Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj ter Mednarodna mreža za konkurenco.

4.4.3

Prav tako pozdravlja zavzetost Komisije pri pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini z Armenijo, Mehiko, Indonezijo, Filipini in Japonsko ter pri tehničnem sodelovanju z gospodarstvi v vzponu. Zahteva le, da se ti sporazumi ne omejijo le na uravnoteženo konkurenco, tako da zavarujejo podjetja in potrošnike, temveč tudi prispevajo h gospodarski in socialni koheziji Evrope.