2.3.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 81/201 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo – poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju
(2018/C 081/28)
Poročevalec: |
Dumitru FORNEA |
Zaprosilo |
Evropska komisija, 22. 6. 2016 |
Pravna podlaga |
člen 304 PDEU |
|
|
Pristojnost |
strokovna skupina za zunanje odnose |
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine |
28. 9. 2017 |
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju |
18. 10. 2017 |
Plenarno zasedanje št. |
529 |
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
127/0/2 |
1. Sklepi in priporočila
1.1 |
EESO podpira mednarodna prizadevanja za ohranitev miru, vključno s spodbujanjem pobud za demilitarizacijo in denuklearizacijo Korejskega polotoka. V sedanjih razmerah želi predvsem izraziti svojo polno in brezpogojno solidarnost z Republiko Korejo v zvezi z grožnjami Severne Koreje. |
1.2 |
EESO priznava, da je sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Korejo (v nadaljnjem besedilu: Koreja) (1) prinesel spodbudne rezultate z gospodarskega in družbenega vidika. |
1.3 |
Uresničevanje vidikov trajnostnega razvoja iz sporazuma o prosti trgovini, zlasti vprašanj s področja dela, pa ostaja nezadovoljivo. EESO ponavlja stališča notranje svetovalne skupine EU (2), zlasti to, da bi morala Evropska komisija začeti posvetovanja s korejsko vlado o izvajanju njenih zavez na področju svobode združevanja in kolektivnih pogajanj. |
1.4 |
Mehanizmi civilne družbe v poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo so bili v zadnjih petih letih večkrat okrepljeni: zainteresirane strani so veliko bolje in bolj uravnoteženo zastopane, notranji svetovalni skupini v EU in v Koreji sta se redno sestajali, februarja 2017 pa je bil organiziran že 5. vsakoletni forum civilne družbe EU-Koreja, ki sta se ga udeležili notranji svetovalni skupini EU in Koreje. |
1.5 |
Razprave in dejavnosti notranjih svetovalnih skupin so bile doslej osredotočene na štiri glavne teme: temeljne pravice delavcev, družbeno odgovornost podjetij, zeleno gospodarstvo in trgovino za trajnostni razvoj ter politiko podnebnih sprememb, vključno s sistemom trgovanja z emisijami v EU in Koreji. Za nadaljnjo okrepitev vloge posvetovalnih mehanizmov in v odgovor na najrazličnejša vprašanja različnih organizacij civilne družbe EESO priporoča, naj se v okviru notranjih svetovalnih skupin omogoči razprava o vprašanjih, ki zadevajo civilno družbo ali trajnostni razvoj, in izražanje stališč o vseh vprašanjih iz sporazuma. |
1.6 |
EESO meni, da bi morala Komisija zaradi vse večjega števila trgovinskih sporazumov EU, ki stopajo v veljavo, in ustreznega povečanja števila mehanizmov civilne družbe za spremljanje nujno zagotoviti sredstva, potrebna za učinkovito delovanje teh mehanizmov. V primeru sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo bi to moralo vključevati sredstva za upravičene dejavnosti, vključno z analizami in delavnicami, ki spremljajo skupna letna srečanja s predstavniki notranje svetovalne skupine Koreje. |
1.7 |
Izkazalo se je, da sta se izboljšali pogostnost in kakovost dialoga med EU in Korejo v okviru sporazuma o prosti trgovini zaradi boljšega usklajevanja dejavnosti notranje svetovalne skupine EU in evropskih institucij ter usklajevanja z drugimi mednarodnimi organizacijami, kot sta MOD in OECD. EESO priporoča, naj se v naslednjem obdobju uporabijo delovne metode, ki so se razvile na podlagi medinstitucionalnega sodelovanja, in naj se med drugim vzpostavljajo nova partnerstva za pomembne dejavnosti in projekte. |
1.8 |
Za zagotovitev učinkovitega izvajanja poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju EESO meni, da morata pogodbenici upoštevati in spremljati priporočila civilne družbe, posredovana prek notranjih svetovalnih skupin in foruma civilne družbe. Odbor za trgovino in trajnostni razvoj se mora odzvati na vprašanja s področja trgovine in trajnostnega razvoja ter na priporočila notranjih svetovalnih skupin v razumnem časovnem okviru. |
1.9 |
EESO poziva Evropsko komisijo in Evropski parlament, naj v dvostranskih razpravah s korejskimi partnerji spodbujata pobude in politične ukrepe za uveljavitev varstva pravic intelektualne lastnine in boj proti ponarejanju ter izkoristita kulturno raznolikost s spodbujanjem uravnotežene trgovine s proizvodi in storitvami iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz EU in Koreje. |
1.10 |
EESO poudarja, da je treba evropska podjetja, zlasti MSP, še naprej ozaveščati o priložnostih, ki jih prinaša sporazum o prosti trgovini. Stopnjo uporabe tarifnih preferencialov v EU (68 % v letu 2015 in 71 % v letu 2016) bi lahko povečali z ukrepi za omogočanje trgovine in z zmanjšanjem tarifnih in netarifnih ovir, pa tudi z ustvarjanjem številnejših priložnosti za komuniciranje in sodelovanje evropskih in korejskih partnerjev. |
1.11 |
Sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo je zelo pomemben za agroživilski sektor. Trgovinska menjava agroživilskih proizvodov med EU in Korejo je v zadnjih letih hitro narasla. Zaradi problemov, ki jih ima kmetijstvo v EU vse od ruskega embarga, in omejitev, ki jih je Kitajska uvedla za korejske proizvode, potrebujeta tako EU kot Koreja dostop do novih trgov. Evropska komisija bi si morala bolj prizadevati za poenostavljen vstop evropskih kmetijskih in živilskih proizvodov na korejski trg. |
1.12 |
EESO poudarja pomen posvetovalnih mehanizmov, vzpostavljenih v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo (notranjih svetovalnih skupin in foruma civilne družbe), saj so učinkovit in reprezentativen instrument, ki lahko evropskim institucijam pomaga pri njihovih ukrepih za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma ter za okrepitev mednarodnega sodelovanja na področju trajnostnega razvoja, varstva okolja in podnebnih sprememb. |
2. Ozadje
2.1 |
Sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo je začel veljati 1. julija 2011. To je bil prvi dvostranski sporazum EU o prosti trgovini „nove generacije“. Tako je njegova ocena hkrati priložnost za pregled napredka ne samo tega sporazuma o prosti trgovini, temveč tudi sporazumov, ki so sledili. Ker pa je bil mandat za pogajanja za ta sporazum določen še pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, ne zajema vprašanja naložb. |
2.2 |
Sporazum o prosti trgovini je po besedah Evropske komisije ustvaril na splošno pozitivne trgovinske rezultate za EU. Iz statističnih podatkov Komisije je razvidno, da se je pet let po začetku izvajanja sporazuma o prosti trgovini izvoz blaga iz EU v Korejo povečal za 59 %, in sicer z 28 milijard EUR v letu 2010 (zadnje leto pred začasno uvedbo) na 44,5 milijarde EUR v letu 2016. Tako je trgovinski primanjkljaj EU v odnosu do Koreje, ki je leta 2010 znašal 11,6 milijarde EUR, v letu 2016 postal trgovinski presežek v višini 3,1 milijarde EUR.V obdobju 2010–2015 se je izvoz storitev EU v Korejo povečal za 49 %, medtem ko se je uvoz iz Koreje v EU povečal za 32 %. Trgovinski presežek EU na področju storitev je leta 2015 znašal 4,8 milijarde EUR. V istem obdobju so se vhodne neposredne tuje naložbe EU povečale za 59 %, izhodne neposredne tuje naložbe EU (naložbe EU v Koreji) pa za 33 % (3). |
2.3 |
Evropska komisija se je lotila ocene tega sporazuma o prosti trgovini (4) in EESO zaprosila, naj preuči izvajanje tega sporazuma, zlasti poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju. Ugotovitve iz tega mnenja so nastale med drugim na podlagi dokumentov in stališč notranje svetovalne skupine EU in povezanih delavnic v Seulu in Bruslju (5). |
3. Splošne ugotovitve
3.1 |
Gospodarski in družbeni razvoj v Koreji v zadnjih 50 letih se ocenjuje kot uspešen. BDP te države se je z 2,36 milijarde USD leta 1961 povečal na 1 411,3 milijarde USD leta 2014, kar je bil doslej njen najvišji BDP (6). V tem obdobju je Koreja vzpostavila odlične tehnološke in industrijske temelje, ki se lahko primerjajo s katerimikoli drugimi industrijskimi silami na svetu. |
3.2 |
Kljub temu napredku pa je korejsko družbo v zadnjih petih letih zajel val socialnih zahtev državljanov in organizirane civilne družbe za pravično porazdelitev ekonomskih koristi med vsemi družbenimi sloji. Evropske in korejske zainteresirane strani so izrazile zaskrbljenost ne samo v zvezi s pravicami delavcev, temveč tudi zaradi pomanjkanja resničnega civilnega in socialnega dialoga v Koreji. Množični protesti v Seulu konec leta 2016 in na začetku leta 2017 so to samo še potrdili. |
3.3 |
Izvolitev predsednika Moona Jae-ina (7) se doživlja kot začetek novega obdobja za korejske delavce, kmete, potrošnike in delodajalce, številne organizacije civilne družbe pa so pozdravile zaveze novoizvoljenega predsednika glede krepitve socialne pravičnosti, zlasti kar zadeva pravice delavcev, dostojno plačilo in varnost zaposlitve, pa tudi njegovo namero, da preuči primer zaprtih vodij sindikatov (8). |
4. Mehanizem civilne družbe za spremljanje v poglavju o trgovini in trajnostnem razvoju sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo
4.1 |
V novo generacijo sporazumov o prosti trgovini so vključene določbe v zvezi z mehanizmom za posvetovanje s civilno družbo. V primeru sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo gre za dve notranji svetovalni skupini, eno na strani EU in eno na strani Koreje, ki nadzorujeta izvajanje sporazuma in pogodbenicama pripravljata priporočila (9). |
4.2 |
Poleg svetovalne skupine, ki jo vzpostavi vsaka pogodbenica, sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo določa tudi, da se enkrat letno organizira forum civilne družbe (10), v okviru katerega se na skupnih sejah sestaneta obe notranji svetovalni skupini, ki lahko skupaj pripravita mnenja in priporočila. |
4.3 |
EESO močno pozdravlja dejstvo, da to ustvarja dodano vrednost v primerjavi z drugimi sporazumi o prosti trgovini. Te skupne seje so izrecno navedene v samem sporazumu, vendar žal še niso del običajne prakse. |
4.4 |
Sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo iz leta 2010 je prvi sporazum o prosti trgovini, ki ga je sklenila EU, ki vključuje posebno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, pa tudi mehanizem civilne družbe za spremljanje. To je rezultat sporočila Komisije Globalna Evropa (11), ki je bilo objavljeno oktobra 2006 in v katerem je zapisano: „Medtem ko uresničujemo socialno pravičnost in kohezijo doma, si moramo tudi prizadevati, da svoje vrednote, vključno s socialnimi in okoljskimi standardi ter kulturno raznolikostjo, uveljavimo v svetu“ (12). |
4.5 |
V odziv na to sporočilo je EESO pozval, naj se v vsak prihodnji sporazum o prosti trgovini vključi poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, civilni družbi pa nameni aktivna vloga spremljanja (13). |
4.6 |
Od sporazuma s Korejo naprej je EU sklenila sedem trgovinskih sporazumov, v katerih je posebno poglavje namenjeno trgovini in trajnostnemu razvoju, v postopku ratifikacije pa jih še več, med drugim gre za sporazume s Kanado, Vietnamom, Singapurjem in Japonsko. EESO se je medtem zavzel tudi za to, da se tudi poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju vključi v samostojne sporazume o naložbah (14). EESO meni, da je ustanovitev teh mehanizmov dober primer vrednot EU v praksi, nastopil pa je čas za celotni pregled (15) dosedanjih izkušenj. |
4.7 |
Ti mehanizmi spremljanja so bili pogosto prva priložnost za neposredni stik lokalne civilne družbe z EU, s čimer se je njihova vloga pogosto tako okrepila, da si tega ni bilo mogoče niti predstavljati. Kljub temu so v večini primerov, tudi v primeru Koreje, velike družbene in kulturne razlike, zato je treba vložiti čas in trud za prilagoditev in uskladitev ter izgradnjo in ohranitev medsebojnega zaupanja. Zato bi lahko ti mehanizmi potrebovali precej časa, preden bodo v celoti zaživeli in postali učinkoviti, v več primerih pa bodo potrebni posebni ukrepi za krepitev zmogljivosti. |
4.8 |
EESO izraža zadovoljstvo nad tem, da je imel pomembno vlogo pri vzpostavitvi teh mehanizmov in da je bil v to močno vključen, tako na ravni članic kot prek svojega sekretariata. Navsezadnje ima ključno vlogo pri tem vidiku mednarodnih odnosov EU. |
4.9 |
V razpravah v okviru notranje svetovalne skupine EU ob koncu prvega mandata leta 2015 se je izkazalo, da je ta mehanizem omogočil dodatno možnost za dialog in sodelovanje s partnerji civilne družbe pri zadevah, povezanih s trgovinskimi odnosi in trajnostnim razvojem. Prav tako je prispeval k dialogu z Evropsko komisijo in predstavniki vlad partnerskih držav, hkrati pa niso bile izključene ali omejene izmenjave prek drugih obstoječih kanalov. Kljub vsemu pa bo treba še preveriti zmožnost mehanizma glede doseganja konkretnih rezultatov. |
4.10 |
EESO ponovno poudarja, da je bil za popolno operativnost mehanizma potreben določen čas in trud. Delo je bilo na začetku osredotočeno na ustanovitev notranje svetovalne skupine in foruma civilne družbe, za kar je bilo treba vzpostaviti institucionalne strukture in ustvariti zmogljivosti. Šele nato so se lahko člani notranje svetovalne skupine z obeh strani dogovorili glede mandata mehanizma, reprezentativnosti organizacij civilne družbe, članstva v teh skupinah, odnosov z medvladnim organom (tj. udeležbe predsednikov teh skupin na sejah Odbora za trgovino in trajnostni razvoj), odprtih vprašanj itd. |
4.11 |
Dialog se je razvijal postopoma, glede na vprašanja, ki so se porajala, s tem pa so bili dodani novi vidiki, kot je udeležba predstavnika MOD v razpravah o delovnih standardih. Organizirani so bili skupni projekti v zvezi z vprašanji v skupnem interesu (npr. projekt Evropske komisije o podnebnih spremembah in sistemu za trgovanje z emisijami s Korejo ter projekt o Konvenciji MOD št. 111) in spremljevalni dogodki, kot so delavnice, da bi se izmenjale informacije in najboljše prakse, česar so se lahko udeležili tudi predstavniki drugih ustreznih organizacij in institucij, ki niso del notranjih svetovalnih skupin in civilne družbe. Na zahtevo korejske strani je bila februarja 2017 organizirana delavnica, ki je bila posvečena nacionalnim akcijskim načrtom glede družbene odgovornosti podjetij, podjetništvu in človekovim pravicam ter nacionalnim kontaktnim točkam, vzpostavljenim v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja. |
4.12 |
Notranja svetovalna skupina EU sodeluje in vodi dialog z Evropskim parlamentom, pa tudi z drugimi institucijami EU, zlasti Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, ki notranjo svetovalno skupino EU redno seznanjata o izvajanju poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju iz sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo. |
4.13 |
Odnosi z delegacijo EU v Seulu so se nadaljevali in izkazalo se je, da mora imeti delegacija zmožnosti in strokovno znanje za spremljanje zadev, povezanih s trgovino in trajnostnim razvojem. EESO zato močno priporoča vzpostavitev posebnega delovnega mesta v delegaciji za obravnavo vprašanj v zvezi s trgovino in trajnostnim razvojem. |
4.14 |
Kar zadeva rezultate, je po mnenju EESO še vedno treba preverjati, da pogodbenici resno upoštevata priporočila mehanizma civilne družbe. Ravno tako sta nujno potrebna razprava in skupno razumevanje okoliščin, ki bi lahko sprožile posvetovanja na vladni ravni, določena v členu 13.14.1 sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo (16). |
4.15 |
V skladu s pogoji tega sporazuma o prosti trgovini notranjo svetovalno skupino sestavljajo neodvisne predstavniške organizacije z uravnoteženo sestavo interesnih skupin, ki zastopajo vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja. |
4.16 |
Med člani na strani EU morajo biti krovne organizacije EU, pa tudi organizacije s posebnimi interesi ali izkušnjami na področju trgovine, naložb ali sodelovanja med EU in določeno tretjo stranjo ter organizacije, ki imajo v zadevni partnerski državi partnerske organizacije, podružnice ali predstavništva. Bolje bi bilo treba izkoristiti tudi strokovno znanje in informacije sodelujočih organizacij na strani EU ter njihovih članskih organizacij. |
4.17 |
EESO močno priporoča, da bi morale imeti notranje svetovalne skupine možnost razpravljati o zadevah, ki se nanašajo na civilno družbo ali trajnostni razvoj (tj. gospodarski razvoj, družbeni razvoj, varstvo okolja, sanitarne in fitosanitarne zahteve, vprašanja, povezana z MSP), vključno z večjimi posledicami izvajanja sporazuma. |
4.18 |
EESO meni, da bi morala Komisija zaradi vse večjega števila trgovinskih sporazumov EU, ki stopajo v veljavo, in posledičnega povečanja števila mehanizmov civilne družbe za spremljanje nujno zagotoviti sredstva, potrebna za učinkovito delovanje teh mehanizmov. V primeru sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo bi to moralo vključevati sredstva za upravičene dejavnosti, vključno z analizami in delavnicami, ki spremljajo skupna letna srečanja s predstavniki korejske notranje svetovalne skupine. |
4.19 |
EESO prav tako poziva, naj uveljavljena praksa vzporednega srečanja foruma civilne družbe z vsakoletnim srečanjem Odbora za trgovino in trajnostni razvoj postane stalnica, ki bi jo sprejele vse strani. To vključuje sodelovanje predsednikov obeh notranjih svetovalnih skupin na sejah Odbora za trgovino in trajnostni razvoj med EU in Korejo. |
4.20 |
EESO pozdravlja, da je GD za trgovino podprl notranjo svetovalno skupino EU pri njenem vztrajanju glede vzpostavitve uravnoteženega članstva korejske notranje svetovalne skupine v skladu z določbami tega sporazuma. Na podlagi tega se je članstvo v korejski notranji svetovalni skupini leta 2014 spremenilo, s čimer je zastopanost navedenih treh podskupin postala bolj uravnotežena, še vedno pa se korejska notranja svetovalna skupina sooča s pomanjkljivim strokovnim znanjem s področja podjetništva in slabo zastopanostjo podjetnikov. |
4.21 |
Poleg tega EESO meni, da je treba o delu notranje svetovalne skupine bolj učinkovito obveščati ne le druge organizacije civilne družbe, temveč tudi druge institucije EU (zlasti Evropski parlament), že zato, da se doseže večje zanimanje za delo notranje svetovalne skupine EU in v prihodnje večjo vključenost drugih organizacij. |
5. Priložnosti in izzivi za podjetja v okviru sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo
5.1 |
Iz raziskave o poslovnem optimizmu, ki jo je leta 2016 opravila Evropska gospodarska zbornica v Koreji, je razvidno, da je Koreja za evropska podjetja pomemben trg in bo to tudi ostala. Industrija pričakuje, da bo revizija pravil in predpisov privedla do večje svobode delovanja in zmanjšala kompleksnost poslovanja v Koreji. Diskrecijsko izvrševanje predpisov in nepredvidljivo zakonodajno okolje sta glavna problema, ki ovirata primerno poslovanje v Koreji (17). |
5.2 |
Evropska podjetniška združenja (18) menijo, da bi stopnjo uporabe tarifnih preferencialov lahko povečali z ozaveščanjem podjetij (zlasti MSP) o možnostih, ki jih prinaša sporazum o prosti trgovini, ter z:
|
5.3 |
Mala in srednje velika podjetja v EU (zlasti tista, ki niso vključena v globalne vrednostne verige) pozivajo k ponovnemu razmisleku o trgovinski statistiki, saj sedanji podatki ne zagotavljajo jasne slike o posrednem izvozu in ne pomagajo pri iskanju novih poslovnih priložnosti in oceni razvoja trgovine v različnih sektorjih. Njihov predlog je trgovinska statistika na osnovi dodane vrednosti namesto bruto prometa. |
5.4 |
Zaščita pravic intelektualne lastnine in boj proti ponarejenim proizvodom sta ravno tako ključni vprašanji za EU in Korejo, zlasti na področju ustvarjalnih in kulturnih sektorjev, tj. kinematografije, mode, video iger, pametnega tekstila, glasbe itd. Nekatere evropske in svetovne organizacije so poročale o težavah v Koreji v zvezi z učinkovito zaščito in izkoriščanjem pravic intelektualne lastnine. Konkretno so se poročila nanašala na pomanjkljivosti pri zagotavljanju pravic intelektualne lastnine podjetij na področju mode in luksuznih izdelkov ter vseh pravic glasbenih producentov, izvajalcev in avtorjev glede javnega izvajanja (19). |
5.5 |
Protokol Unesco-a iz leta 2005 je vključen v ta sporazum o prosti trgovini, kar naj bi bilo zadostno jamstvo za izkoriščanje kulturne raznolikosti z resnično zaščito avtorskih pravic in s spodbujanjem uravnotežene trgovine s proizvodi in storitvami iz kulturnih in ustvarjalnih sektorjev iz EU in Koreje. Nekatera evropska podjetja menijo, da bi bilo treba izboljšati sodelovanje in dialog na tem področju, da bi preprečili enostranske protekcionistične ukrepe zaradi čedalje močnejše svetovne konkurence za spodbujanje lastne vsebine (zlasti v medijih in na kinematografskem področju). |
5.6 |
Evropski kmetijski proizvodi in ostala živila so na dobrem glasu pri korejskih potrošnikih, zato EU na korejski trg izvozi veliko kmetijskih proizvodov in ostalih živil. Evropska komisija v določeni meri promovira proizvode EU v Koreji, mogoče pa bi bilo storiti še veliko več, da bi čim bolj izkoristili potencial tega privilegiranega trgovinskega odnosa. |
5.7 |
Izvoz kmetijsko-živilskih proizvodov iz EU v Korejo je v zadnjih letih hitro narasel in v letu 2016 dosegel vrednost 2,6 milijarde EUR. Koreja je trinajsta najpomembnejša trgovinska partnerica EU na področju kmetijsko-živilskih proizvodov (20). Sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo je odpravil dajatve na skoraj vse kmetijske proizvode EU. Za nekatere proizvode so bile uvedene tarifne kvote. Medsebojno priznavanje nekaterih geografskih označb je ravno tako pomembno za spodbujanje izvoza kmetijsko-živilskih proizvodov med EU in Korejo. |
5.8 |
Zaradi problemov, ki jih ima kmetijstvo v EU po ruskem embargu, in omejitve uvoza korejskih proizvodov, ki jo je Kitajska uvedla kot sankcijo zoper obrambni sistem THAAD, potrebujeta tako EU kot Koreja dostop do novih trgov in s tega vidika se je ta sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo že izkazal za vzajemno koristnega. |
6. Učinek sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo na delovne standarde in odnose med delodajalci in delojemalci ter na splošno na kakovost socialnega in civilnega dialoga
6.1 |
Poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju potrjuje zaveze pogodbenic v zvezi s konvencijami MOD, določa spremljanje civilne družbe in posvetovalni mehanizem za nadzor izvajanja sporazuma o prosti trgovini in oblikovanje priporočil. Države članice EU so ratificirale vseh osem temeljnih konvencij MOD. Koreja je ratificirala štiri od osmih temeljnih konvencij. Na svetu je le malo držav, ki niso ratificirale teh konvencij MOD (21). |
6.2 |
V Koreji je več prostih ekonomskih con (22) in prostotrgovinskih con (23). Poleg drugih spodbud te cone nudijo nekaj izjem od nacionalne delovne in okoljske zakonodaje. Na primer, podjetja, ki zaposlujejo več kot 300 delavcev, so oproščena obveznega zaposlovanja invalidov, kar bi pomenilo vsaj 2 % njihove delovne sile, ali plačanega dopusta, običajno imenovanega „tedenski počitek“. |
6.3 |
EESO meni, da te izjeme tako s svojim značajem kot namero kršijo člen 13.7 sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, ki določa: „Pogodbenica ne zmanjša ali omeji varstva okolja in zaščite dela, ki sta določena v njenih zakonih, kar bi spodbudilo trgovino ali naložbe, tako da opusti svoje zakone, predpise ali standarde ali kako drugače od njih odstopa ali predlaga, da jih bo opustila ali kako drugače odstopila od njih, na način, ki vpliva na trgovino ali naložbe med pogodbenicama.“ |
6.4 |
Notranja svetovalna skupina EU in forum civilne družbe sta v obdobju 2012–2017 pogosto opozorila na ta vprašanja in večkrat pozvala k pospešitvi ratifikacije temeljnih konvencij MOD. Na pobudo notranje svetovalne skupine EU je forum civilne družbe EU-Koreja želel spremljati izvajanje določbe člena 13.4.3, da si bosta pogodbenici še naprej stalno prizadevali za ratifikacijo temeljnih in „najnovejših“ konvencij MOD. Evropska komisija je na to vprašanje opozorila korejsko vlado. |
6.5 |
Junija 2015 je korejska vlada v zvezi z neratificiranimi temeljnimi konvencijami odgovorila, da „nekatere njihove določbe niso v skladu s trenutno veljavnimi korejskimi zakoni in okoliščinami, zaradi česar je težko ustvariti pogoje, da bi jih Koreja ratificirala“. Odgovor korejske vlade se nadaljuje: „Glede na to, da nacionalna zakonodaja in sistemi, zlasti delovno pravo, odražajo posebne družbene in gospodarske značilnosti države in da morajo temeljiti na tristranskih sporazumih, ni enostavno na hitro spremeniti domačih zakonov in sistemov.“ To ni v skladu z določbami člena 13.4.3 in na splošno s poglavjem o trgovini in trajnostnem razvoju. |
6.6 |
Forum civilne družbe je v izjavi z dne 15. septembra 2015 izrazil razočaranje zaradi pomanjkanja napredka in konkretnih ukrepov, zlasti glede ratifikacije in učinkovitega izvajanja temeljnih konvencij MOD, in pozval pogodbenici, naj obnovita prizadevanja v tej smeri. |
6.7 |
EESO poziva Evropsko komisijo, naj začne z uradnim posvetovanjem s korejsko vlado, na kar sta opozorila notranja svetovalna skupina EU v dopisih evropskemu komisarju za trgovino (Karlu De Guchtu januarja 2014 in Cecilii Malmström decembra 2016) in Evropski parlament v resoluciji z dne 18. maja 2017 (24). Posvetovanje bi bilo na začetku osredotočeno na to, da Koreja ni ratificirala vseh konvencij MOD, in na vprašanja v zvezi z njenimi kršitvami določb v zvezi z delom, vključenih v poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju sporazuma o prosti trgovini. |
6.8 |
V prihodnosti bo treba okrepiti sodelovanje med korejsko vlado in socialnimi partnerji, na primer prek več tematskih projektov, ki se financirajo in izvajajo skupaj z Evropsko komisijo, EESO in MOD. Predstavniki socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe v Koreji in EU, ki sodelujejo v obeh notranjih svetovalnih skupinah, morajo biti neposredno vključeni v izvajanje teh projektov. |
7. Varstvo okolja in spodbujanje trajnostnega razvoja
7.1 |
Sporazum o prosti trgovini potrjuje zaveze držav članic EU k večstranskim okoljskim sporazumom, katerih podpisnice so, kot so Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah in pripadajoči Pariški sporazum, Konvencija o biološki raznovrstnosti in Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). |
7.2 |
Od leta 2015 ima Koreja lasten nacionalni sistem trgovanja z emisijami (KETS), ki je prvi te vrste v vzhodni Aziji. KETS zajema približno 525 največjih korejskih proizvajalcev emisij, ki ustvarjajo približno 68 % emisij toplogrednih plinov v Koreji. Zajema šest neposrednih emisij plinov iz Kjotskega protokola, pa tudi posredne emisije iz porabe električne energije. Koreja namerava do leta 2030 svoje emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 37 % v primerjavi z nespremenjenim ravnanjem (načrtovani, nacionalno določeni prispevek k UNFCCC). To pomeni zmanjšanje za 22 % v primerjavi z ravnmi emisij iz leta 2012 (25). EU je 8. julija 2016 začela 3,5 milijona EUR vreden projekt sodelovanja s Korejo, da bi podprla izvajanje KETS. Projekt bo trajal do januarja 2019, financira se iz instrumenta partnerstva EU za zunanje odnose in s stvarnim prispevkom korejske vlade, vodila pa ga bosta skupaj EU in korejsko ministrstvo za strategije in finance (26). |
7.3 |
Nekdanji predsednik Lee Myung Baek je uvedel pobudo, imenovano „zelena rast“. 27. in 28. oktobra 2015 je potekal 19. forum o ekološki inovativnosti v Seulu v okviru sodelovanja EU in Koreje o okoljskih vprašanjih. Od leta 2006 evropski forum o ekoloških inovacijah združuje strokovnjake s področja znanosti in tehnike, iz politike, financ, nevladnih organizacij ter akademskih in podjetniških krogov. Forum je preučil nove poslovne priložnosti na področju ekoloških inovacij in se seznanil z najnovejšimi trendi na področju krožnega gospodarstva, zlasti inovativnih materialov in proizvodov (27). |
7.4 |
V okviru mehanizmov za posvetovanje, vzpostavljenih na podlagi sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo, so predstavniki civilne družbe iz EU in Koreje izrazili željo, naj se pozornost usmeri na vprašanja v zvezi z izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma. Po mnenju EESO so notranje svetovalne skupine in forum civilne družbe učinkovit in reprezentativen instrument, ki lahko evropskim institucijam pomaga pri njihovih ukrepih za okrepitev mednarodnega sodelovanja na področju trajnostnega razvoja, varstva okolja in podnebnih sprememb. |
V Bruslju, 18. oktobra 2017
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Georges DASSIS
(1) Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani, UL L 127, 14.5.2011, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2011:127:FULL&from=SL.
(2) Notranje svetovalne skupine za trajnostni razvoj (okolje in delo) so ustanovljene v skladu s členom 13.12, njihova naloga pa je svetovanje o izvajanju poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju.
(3) Vir: Evropska komisija.
(4) Ocena izvajanja Sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Korejo – vmesno tehnično poročilo – http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2017/june/tradoc_155673.pdf.
(5) Delavnici zainteresiranih strani v okviru projekta v zvezi z izvajanjem Konvencije MOD št. 111 v EU in Koreji, ki sta bili 30. novembra 2016 v Seulu in 23. marca 2017 v Bruslju, ter seminar MOD z naslovom Ocena določb s področja dela v trgovinskih sporazumih: zasnova, izvajanje in vključenost zainteresiranih strani, ki je bil 6. decembra 2016 v Bruslju.
(6) http://www.tradingeconomics.com/south-korea/gdp.
(7) Novi predsednik Republike Koreje je bil izvoljen maja 2017 na mesto dotedanje predsednice Park-Geun-hye, ki je bila decembra 2016 obtožena podkupovanja in zlorabe pooblastil.
(8) https://www.ituc-csi.org/korea-president-moon-and-a-new-era?lang=en
(9) Sporazum o prosti trgovini med EU in Korejo, člen 13.12.
(10) Prav tam, člen 13.13.
(11) COM(2006) 567 final.
(12) Prav tam, točka 3.1.iii.
(13) UL C 211, 19.8.2008, str. 82.
(14) UL C 268, 14.8.2015, str. 19.
(15) UL C 264, 20.7.2016, str. 123.
(16) „Pogodbenica lahko s predložitvijo pisne zahteve kontaktni točki druge pogodbenice zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico v zvezi s katerokoli zadevo v vzajemnem interesu, ki izhaja iz tega poglavja, vključno s sporočili nacionalnih svetovalnih skupin iz člena 13.12.“
(17) European Business in Korea: Business Confidence Survey 2016 (Evropska podjetja v Koreji: raziskava zaupanja podjetij 2016), European Chamber; https://ecck.eu/wp-content/uploads/2017/01/Business-Confidence-Survey-2016.pdf
(18) Business Europe position on the EU-Korea FTA (Stališče Business Europe glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Korejo): https://www.businesseurope.eu/sites/buseur/files/media/imported/2007-01113-EN.pdf
(19) Komentarji IFPI glede delne spremembe zakona o avtorskih pravicah v Južni Koreji: https://opennet.or.kr/wp-content/uploads/2013/04/IFPI-Comments-on-Partial-Amendment-of-Copyright-Act-in-South-Korea-March-20131.pdf
(20) https://ec.europa.eu/agriculture/sites/agriculture/files/trade-analysis/statistics/outside-eu/countries/agrifood-south-korea_en.pdf
(21) Temeljne konvencije MOD, ki jih Koreja še ni ratificirala: Konvencija št. 29 o prisilnem delu iz leta 1930, Konvencija št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic iz leta 1948, Konvencija št. 98 o pravici organiziranja in kolektivnega dogovarjanja iz leta 1949 in Konvencija št. 105 o odpravi prisilnega dela iz leta 1957.
(22) http://www.fez.go.kr/global/en/index.do
(23) http://english.motie.go.kr/en/tp/alltopiccs/bbs/bbsView.do?bbs_cd_n=3&bbs_seq_n=12
(24) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2017 o izvajanju prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Korejo (2015/2059(INI)) (http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P8-TA-2017-0225+0+DOC+XML+V0//SL)
(25) Mednarodno partnerstvo za zmanjšanje emisij ogljika, 9. januar 2017, Korejski sistem trgovanja z emisijami.
(26) http://ec.europa.eu/clima/news/articles/news_2016070801_en
(27) http://ec.europa.eu/environment/archives/ecoinnovation2015/2nd_forum/index_en.html