13.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 345/97


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019

(COM(2016) 773 final)

(2017/C 345/16)

Poročevalec:

Cillian LOHAN

Zaprosilo

Komisija, 27. 1. 2017

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

 

 

Sklep predsedstva

13. 12. 2016

 

 

Pristojnost

strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

15. 6. 2017

Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

5. 7. 2017

Plenarno zasedanje št.

527

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

130/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Področje uporabe delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 je preveč omejeno, da bi lahko bistveno spodbudilo temeljite spremembe vedenja vzdolž dobavnih verig blaga in storitev, s hitrostjo, ki bi ustrezala ambicijam akcijskega načrta za krožno gospodarstvo.

1.2

Okoljsko primerna zasnova blaga in storitev mora presegati zgolj energetski vidik. Čeprav je ta pomemben, se je treba osredotočiti na celotni življenjski cikel izdelkov, vključno z njihovo trajnostjo, enostavnostjo vzdrževanja in popravil, potencialom za souporabo in digitalizacijo, ponovno uporabo, možnostjo nadgradnje in recikliranja ter dejansko ponovno uporabo v obliki sekundarnih materialov v izdelkih, ki vstopajo na trg.

1.3

Okoljsko primerna zasnova mora vključevati načela krožnega gospodarstva v kontekstu digitalizacije ter sodelovalnega in funkcionalnega gospodarstva, da se zagotovi skladnost različnih strategij, ki so namenjene pripravi novega gospodarskega modela.

1.4

Sestavni deli izdelka morajo biti taki, da jih je mogoče enostavno ponovno uporabiti in/ali predelati, ter bi morali spodbujati oblikovanje močnega trga za sekundarne surovine.

1.5

Zahteve za označevanje lahko spodbudijo strategije za boljšo okoljsko primerno zasnovo in potrošnikom pomagajo pri odločanju, zaradi česar postanejo gonilo za spremembe vedenja. Označevanje bi moralo vključevati pričakovano življenjsko dobo izdelka in/ali njegove pomembne sestavne dele.

1.6

EESO ponovno izraža podporo uporabi razširjene odgovornosti proizvajalca kot orodja za spodbujanje prehoda na poslovne modele krožnega gospodarstva in poudarja, da tudi to lahko prispeva k podpori okoljsko primerne zasnove.

2.   Ozadje

2.1

Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019 je prispevek k novi pobudi Komisije za krožno gospodarstvo. Glavni cilj je spodbuditi prehod na model krožnega gospodarstva, ki upošteva celotni življenjski cikel izdelkov in njihovih materialov.

2.2

Načrt temelji na predhodnih delovnih načrtih za okoljsko primerno zasnovo za obdobji 2009–2011 in 2012–2014. Njegov zakonodajni okvir sta okvirna direktiva o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES) in okvirna direktiva o označevanju z energijskimi nalepkami (2010/30/ES); redni delovni načrti so predvideni v prvi od obeh direktiv v členu 16(1).

2.3

Delovni načrt je namenjen krepitvi konkurenčnosti Evrope in spodbujanju gospodarske rasti hkrati z ustvarjanjem delovnih mest.

2.4

Nekateri so pričakovali, da bo pregled direktive o okoljsko primerni zasnovi ali posodobitev delovnega načrta vodil k razširitvi področja uporabe predhodnih pobud za okoljsko primerno zasnovo.

3.   Pregled delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019

3.1

Zakonodajni okvir okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami ima dvojni namen (1). Prvi je zagotoviti, da z okoljsko primerno zasnovo postopoma lahko na trg pride več učinkovitih izdelkov. Drugi je usposobiti in spodbuditi potrošnike, da na podlagi označevanja z energijskimi nalepkami kupujejo najučinkovitejše izdelke.

3.2

V sedanjem delovnem načrtu so navedeni sprejeti izvedbeni ukrepi, vključno z 28 uredbami o okoljsko primerni zasnovi, 16 delegiranimi uredbami o označevanju z energijskimi nalepkami in tremi priznanimi prostovoljnimi sporazumi.

3.3

Druga področja dela vključujejo ukrep za okoljsko primerno zasnovo za izdelke za ogrevanje in hlajenje zraka, ki bo imel obliko uredbe, in vrsto sprememb predpisov za izboljšanje preskušanja izdelkov in zmanjšanje možnosti za goljufije z okolju primerno zasnovo in označevanjem z energijskimi nalepkami. Te pobude dopolnjujejo delovni načrt, ki se nanje tudi sklicuje, vanj pa niso izrecno vključene.

3.4

Ocenjevanje in predstavitev sedanjega dela, ki je v teku, je osredotočeno na označevanje z energijskimi nalepkami in uresničevanje vidika okoljsko sprejemljive zasnove zgolj v okviru učinkovitosti delovanja.

3.5

Seznamu skupin izdelkov, na katere se osredotoča veljavna zakonodaja ali pregledi, so bile dodane nove skupine izdelkov. To so:

avtomatizacija in nadzorni sistemi stavb,

električni grelniki vode,

aparati za sušenje rok,

dvigala,

sončni paneli in inverterji,

hladilni zabojniki in

visokotlačni čistilni aparati.

4.   Načela okoljsko sprejemljive zasnove

4.1

Okoljsko sprejemljiva zasnova lahko prispeva k ločitvi gospodarske rasti od rabe virov z manjšo porabo materialov in energije, višjo stopnjo recikliranja in zmanjšanim nastajanjem odpadkov (2). Moč modela krožnega gospodarstva je v tem, da povezuje ustvarjanje ekonomske blaginje s socialnimi in okoljskimi koristmi. Okoljsko sprejemljiva zasnova je lahko pomembno gonilo za socialno trajnost.

4.2

Čeprav se je direktiva o okoljsko primerni zasnovi uporabljala za izboljšanje energetske učinkovitosti izdelkov, bi se lahko intenzivneje uporabljala tudi za spodbujanje zasnove izdelkov krožnega gospodarstva, na primer z izključitvijo strategij zasnove, ki ovirajo popravilo ali zamenjavo okvarjenih delov (3).

4.3

Okoljsko primerna zasnova zagotavlja sisteme izdelek-storitev in izdelke, proizvedene z manjšo porabo virov, z uporabo recikliranih in obnovljivih virov ter izogibanjem nevarnim materialom in tudi s sestavnimi deli, ki so trajnejši in jih je lažje vzdrževati, popravljati, nadgrajevati in reciklirati. Razlikovati je mogoče med dvema pristopoma: spremembo zasnove izdelka na podlagi dodatnega izboljšanja obstoječih izdelkov in novo zasnovo izdelka, tj. razvoj novih izdelkov, ki učinkovito porabljajo vire in ki jih je mogoče popraviti, nadgraditi in reciklirati (4). Izvajanje direktive o okoljsko primerni zasnovi izdelka je doslej predvsem spodbudilo prvi pristop dodatnega izboljšanja, zdaj pa bi moralo spodbuditi tudi izvajanje drugega pristopa v povezavi z razvojem revidiranega in primernega označevanja ter s podporo evropskih organizacij za standardizacijo, ki opravljajo delo na teh področjih.

4.4

Pomemben element krožne zasnove je, da lahko izdelek postane storitev s premikom poudarka z lastništva na uporabništvo, od prodaje izdelka na izvajanje na podlagi uspešnosti, npr. s sistemom izdelek-storitev in sporazumi o ravni storitev.

4.5

Poudariti je treba, da so sistemi trajnostne proizvodnje hrane v kmetijstvu in sektorju proizvodnje živil, predvsem ekološka proizvodnja, hkrati primeri krožnega gospodarstva in okoljsko primerne zasnove.

4.6

Skupna pobuda za ustanovitev evropske platforme zainteresiranih strani za krožno gospodarstvo, ki sta jo pred kratkim uvedla EESO in Evropska komisija, lahko olajša evidentiranje primerov dobre prakse na tem področju in opredelitev političnih ovir za prehod na okoljsko primerno zasnovo.

5.   Vrzeli in opustitve

5.1    Celostni pristop

5.1.1

Okoljsko primerna zasnova blaga in storitev mora presegati zgolj energetski vidik. Čeprav je ta pomemben, se je treba osredotočiti na celotni življenjski cikel izdelkov, vključno z njihovo trajnostjo, enostavnostjo vzdrževanja in popravil, potencialom za souporabo in digitalizacijo, ponovno uporabo, nadgradljivostjo, možnostjo recikliranja in dejansko ponovno uporabo v obliki sekundarnih materialov v izdelkih, ki vstopajo na trg. Okoljsko primerna zasnova mora biti del celostnega pristopa, pri katerem se upoštevata energetska učinkovitost in tudi uspešnost izdelkov skupaj in enakovredno z učinkovitostjo in uspešnostjo v smislu rabe virov in materialov.

5.1.2

Sedanji delovni načrt priznava omejitve, ki jih prinaša osredotočenost predvsem na energetsko učinkovitost. Zaradi skladnosti in jasnosti je potrebna celovitejša strategija za okoljsko primerno zasnovo. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi ni omejena na energetsko učinkovitost izdelkov, povezanih z energijo, ampak obravnava tudi širši okvir materialnih delov teh izdelkov ter širši učinek in stroške premajhne učinkovitosti virov.

5.1.3

Načela krožnega gospodarstva terjajo blago in storitve, ki so trajni ter jih je mogoče znova uporabiti, popraviti in reciklirati. Okoljsko primerna zasnova mora vključevati ta načela v kontekstu digitalizacije ter sodelovalnega (5) in funkcionalnega (6) gospodarstva, da se zagotovi skladnost različnih strategij, ki so namenjene pripravi novega gospodarskega modela (7). Tveganja, povezana s sedanjimi neskladnostmi, lahko povzročijo negotovost v poslovnem sektorju, kar zavira inovacije ali naložbe v poslovne modele, ki temeljijo na celovitejšem modelu krožnega gospodarstva. To bo vodilo tudi k spremembam za učinkovitejšo rabo virov na račun prekomerne porabe energije in obratno. Sedanji in prihodnji izbor izdelkov, ki je doslej temeljil na merilu energetske učinkovitosti, je treba razširiti na izdelke in storitve, pri katerih se zelo učinkovito porabljajo viri.

5.1.4

Za razvoj krožnega gospodarstva je bistven močen trg sekundarnih surovin. Okoljsko primerna zasnova bi morala prispevati k oblikovanju izdelkov in storitev, ki omogoča ločevanje sestavnih delov izdelka. To pomeni, da mora biti mogoče sestavne dele izdelka enostavno ponovno uporabiti in/ali predelati. Zasnova bi morala omogočati predelavo sekundarnih surovin za zagotavljanje čistih in visokokakovostnih materialov trgu.

5.1.5

Glede na pomen trajnosti in modularnosti pri oblikovanju bi bilo treba zasnovo uporabiti tudi kot gonilo za močen trg sekundarnih surovin.

5.2    Spremembe vedenja

5.2.1

Za spremembo vedenja potrošnikov je treba uporabiti vrsto strategij. Samo z označevanjem tega ne bo mogoče doseči. V predhodnih mnenjih je EESO že navedel, da je treba za uresničitev prehoda med drugim uporabiti tudi gospodarske instrumente (8), označevanje življenjske dobe izdelka (9) in vedenjsko ekonomijo (10) (zlasti razmišljanje na podlagi „dregljajev“ – angl. nudge thinking) (11).

5.2.2

Svoje vedenje morajo spremeniti ne le potrošniki in končni uporabniki; tudi podjetja potrebujejo podporo v obliki spodbud in jasno politično usmeritev, da bi lahko pospešila spremembe. To bo ključno še zlasti v sektorju MSP, v katerem lahko usposabljanje in podporna orodja izboljšajo razumevanje in povečajo uporabo načel okoljsko primerne zasnove ter zagotovijo, da bo vsak prehod povezan s prerazporejanjem delavcem, tako da bo preseljenih čim manj delovnih mest.

5.2.3

EESO ponovno izraža podporo uporabi razširjene odgovornosti proizvajalca kot orodja za spodbujanje prehoda na poslovne modele krožnega gospodarstva in poudarja, da tudi to lahko prispeva k podpori okoljsko primerne zasnove.

5.2.4

Mnenje EESO o svežnju o krožnem gospodarstvu (12) obravnava pomen novih modelov lastništva, ki bi vključevali zakup produktnih storitev. To je lahko tudi gonilo okoljsko primerne zasnove kot komercialne nujnosti, ki prinaša koristi tako za okolje kot tudi družbo kot celoto.

5.3    Klavzule o pregledu

5.3.1

Večina izvedbenih ukrepov na področju okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami vsebuje klavzule o pregledih, ki jih je treba izvesti v naslednjih letih. V okviru teh pregledov bodo preučene zlasti učinkovitost rabe virov, popravljivost, možnost recikliranja in trajnost izdelkov.

5.3.2

EESO poudarja, da je treba ta načela uporabiti v sedanjih študijah o izdelkih, in to ne samo pri novih skupinah izdelkov, ki jih je treba vključiti v delovni načrt.

5.3.3

Načela ne smejo veljati samo za preglede, ampak jih je treba zdaj vključiti tudi v delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo.

5.4    Uresničevanje delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo

5.4.1

EESO ugotavlja, da je bil sedanji delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo ponovno preučen glede na delovni načrt za krožno gospodarstvo. Posvetovanja s posvetovalnim forumom iz člena 18 direktive o predlogih za osnutek načrta o okoljsko primerni zasnovi so potekala konec oktobra 2015. To je bilo pred začetkom izvajanja akcijskega načrta za krožno gospodarstvo.

5.4.2

Posvetovalni forum bi moral upoštevati uradno stališče organizirane civilne družbe, ki se izraža v okviru dela EESO.

5.4.3

Za izdelke informacijske in komunikacijske tehnologije se v delovnem načrtu predlaga zgolj „ločena ureditev“, saj njihov hiter razvoj povzroča zaplete in težave, prihodnjih dogajanj na trgu pa ni mogoče predvideti. Ugotovljeno je, da razvoj označevanja teh izdelkov ponavadi traja predolgo (povprečno 4 leta), prostovoljni sporazumi pa ne prinašajo dovolj zanesljivih in hitrih okoljskih, gospodarskih in socialnih koristi.

5.4.4

Ločena obravnava izdelkov IKT v delovnem načrtu ima precejšnji pomen. Za ta sektor je treba določiti posebno jasno usmeritev in cilje, da se spodbudijo inovacije v okoljsko primerni zasnovi teh izdelkov. Mobilni telefoni z okoljsko primerno zasnovo bi lahko postali njeni „glasniki“, s čimer bi to komunikacijsko napravo izkoristili za seznanjanje širše javnosti s praktičnimi vidiki okoljsko primerne zasnove ter posledicami in koristmi za vse.

5.4.5

Sporazum Energy Star med EU in ZDA bo prenehal veljati leta 2018. V njem so določene enake prostovoljne zahteve glede učinkovitosti za pisarniško opremo v obeh državah. Glede na novo politično dinamiko v ZDA so lahko s podaljšanjem sporazuma povezana tveganja. Pri pregledu bi bilo treba upoštevati konkurenčne prednosti, ki jih podjetjem v Evropi prinaša močna podpora okoljsko primerne zasnove. EU ima priložnost, da je na tem področju vodilna na svetu. Pri doslednem vključevanju okoljsko primerne zasnove v vse politike ne bi smeli podcenjevati pomena vzajemnosti in mednarodnih sporazumov.

5.4.6

Izražena je namera, da bi v načrt vključili celovitejši razdelek o prispevku okoljsko primerne zasnove h krožnemu gospodarstvu. To priznanje potrebe po razširitvi področja uporabe je dobrodošlo, vendar pa so obenem potrebni kratki roki za izvedbo.

5.4.7

Razvoj orodij krožnega gospodarstva za okoljsko primerno zasnovo, kot je vodnik za krožnost zasnovo (Circular Design Guide), ki ga je pred kratkim objavila fundacija Ellen MacArthur, lahko olajša spremembo, vendar ga bo morala podpreti trdna ustrezna zakonodaja, ki bi temeljila na raziskavah, obsežnih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi in podpori za standardizacijo. Z vidika potrošnika in tudi s poslovnega vidika bo uporaba takih orodij odvisna od cene izdelka in gospodarskih spodbud. Načelo onesnaževalec plača lahko podpre dobro prakso na tem področju.

5.4.8

Izzivov, povezanih z nadzorom trga in mednarodnim sodelovanjem, se ne bi smelo podcenjevati. EESO ugotavlja, da sta na ravni držav članic vse bolj potrebna izvajanje in poročanje na podlagi nadzora trga. Če tega ne bo, bodo na nacionalni ravni morebiti potrebni močnejši mehanizmi nadzora, ki se bodo usklajevali bodisi posredno ali neposredno s spremljanjem na ravni EU. Mogoče bi bilo treba razmisliti tudi o uporabi različnih mehanizmov nadzora in inšpekcije od tistih, ki se trenutno običajno uporabljajo za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami, da se čim bolj zmanjša število proizvajalcev in uvoznikov na trgu EU, ki ta sistem neupravičeno izkoriščajo, ter zaščitijo in nagradijo naložbe podjetij, ki imajo na področju okoljsko primerne zasnove, označevanja in zagotavljanja informacij in izjav o izdelkih dobre in pregledne prakse.

5.4.9

Označevanje je ključno, ko gre za potrošnike in preglednost. Vendar ni rešitev za vse in morda zlasti ni najprimernejše orodje pri poslovanju z izdelki in storitvami med podjetji. Označevanje mora po potrebi odražati pričakovano življenjsko dobo in se ne osredotočati samo na energetsko učinkovitost. Stavba ima lahko na primer visoko oceno zaradi svoje energetske učinkovitosti, vendar pa morebiti zasluži še večje priznanje zaradi materialov, uporabljenih pri gradnji. Tudi veliki, kompleksni izdelki (npr. nekateri sistemi za ogrevanje, hlajenje ali zračenje) morebiti zaslužijo dodatno priznanje zaradi uporabljenih materialov, pa tudi zato, ker jih je mogoče popravljati, nadomestiti in reciklirati ter zato, ker so trajnostni.

V Bruslju, 5. julija 2017

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Georges DASSIS


(1)  UL C 82, 3.3.2016, str. 6.

(2)  Fundacija Ellen MacArthur: Towards the circular economy: Opportunities for the consumer goods sector, 2013 (Krožnemu gospodarstvu naproti: priložnosti za sektor potrošniškega blaga). Dokument je na voljo na spletni strani: https://www.ellenmacarthurfoundation.org/assets/downloads/publications/TCE_Report-2013.pdf.

(3)  Evropska agencija za okolje: Poročilo o okoljskih kazalnikih za leto 2014: okoljski vplivi sistemov proizvodnje in potrošnje v Evropi, 2014. Dokument je na voljo na spletni strani: https://www.eea.europa.eu/publications/environmental-indicator-report-2014.

(4)  Program ZN za okolje in Univerza za tehnologijo v Delftu: Design for sustainability – A step-by-step approach (Zasnova za trajnost – postopni pristop), 2009. Dokument je na voljo na spletni strani:

http://wedocs.unep.org/bitstream/handle/20.500.11822/8742/DesignforSustainability.pdf?sequence=3&isAllowed=y.

(5)  UL C 303, 19.8.2016, str. 36.

(6)  UL C 75, 10.3.2017, str. 1.

(7)  Evropska agencija za okolje: Circular by design – Products in the circular economy (Krožna zasnova – izdelki v krožnem gospodarstvu), poročilo št. 6-2017, junij 2017. Dokument je na voljo na spletni strani: https://www.eea.europa.eu/publications/circular-by-design. EESO trenutno v ločenem mnenju na splošno obravnava potencial novih trajnostnih ekonomskih modelov (SC/048). Mnenje naj bi bilo sprejeto v drugi polovici 2017.

(8)  UL C 226, 16.7.2014, str. 1.

(9)  UL C 67, 6.3.2014, str. 23.

(10)  Evropska agencija za okolje: Circular by design – Products in the circular economy (Krožna zasnova – izdelki v krožnem gospodarstvu), prav tam, str. 31.

(11)  UL C 75, 10.3.2017, str. 28.

(12)  UL C 264, 20.7.2016, str. 98.