15.12.2016 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 467/8 |
Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju novih pristopov v mladinskem delu za odkrivanje in razvoj potenciala mladih
(2016/C 467/03)
SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC,
OB UPOŠTEVANJU:
1. |
političnega ozadja tega vprašanja, ki je navedeno v prilogi k tem sklepom; |
OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:
2. |
mlade ženske in moški imajo notranji potencial in talente, ki bi lahko koristili njim samim in celotni družbi. Ta potencial se lahko razume v smislu kompetenc (znanj, spretnosti, odnosa), ki temeljijo na njihovi ustvarjalnosti in raznolikosti; |
3. |
mladi si prizadevajo razviti svoj potencial, talente in ustvarjalnost v zvezi z aktivnim državljanstvom, osebnim razvojem in zaposljivostjo. Razvijanje talentov pomeni preoblikovanje izrednih sposobnosti v odličnost, razvijanje potenciala pa razvoj latentnih odlik ali sposobnosti, ki bi lahko, ob upoštevanju specifičnega položaja mlade ženske ali moškega, privedel do prihodnjega uspeha ali uporabnosti; |
4. |
da bi odkrili in razvili potencial in talente vseh mladih, morajo EU in njene države članice podpirati in spodbujati izvajanje učinkovitih medsektorskih politik, ki lahko spodbudijo in podprejo mlade ter jim pomagajo v celoti izkoristiti potencial. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti osebam v težkih življenjskih situacijah; |
5. |
z mladinskim delom se je skušalo doseči mlade, tudi tiste, ki so marginalizirani ali za katere obstaja tveganje marginalizacije. Vendar pa se življenjski slog in vedenje mladih spreminjata v skladu z novimi družbenimi in tehnološkimi premiki, zato je bistveno, da se na področju mladinskega dela stalno razvijajo nove metode in pristopi. Da bi razumeli in dosegli mlade, bi morali v okviru mladinskega dela izboljšati tudi delovanje v digitalnem svetu; |
POUDARJAJO:
6. |
mladinsko delo poteka v številnih oblikah in okoljih, upoštevajoč različne potrebe, želje, težnje in življenjske razmere mladih. Ker lahko doseže mlade in se odziva na novosti, vnaša kakovostne spremembe v življenja mladih in družbo; |
7. |
učni procesi v mladinskem delu pomagajo mladim, da celostno razvijejo svoje kompetence, vključno z znanjem, spretnostmi in odnosom. Z mladinskim delom se mladim pogosto pomaga pri spoprijemanju z različnimi življenjskimi izzivi, na primer med prehodom iz izobraževanja v delo, v obdobjih brezposelnosti, pri različnih novih grožnjah, vključno z radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, ali pri iskanju pozitivne identitete in občutka pripadnosti; |
8. |
mladinsko delo bi moralo biti spodbudno, prilagodljivo, privlačno in odzivno na nove trende v življenju mladih, tako da bi jih podpiralo pri odkrivanju in razvoju potenciala, ki je pogosto skrit in se ne razkrije med formalnim izobraževanjem ali v drugih sektorjih. Moralo bi biti tudi prostor za eksperimentiranje in preskušanje novih stvari, kjer je neuspeh dovoljen ter velja za del procesov učenja in vključevanja v družbo; |
9. |
dejavnosti, razvite v okviru mladinskega dela, so se izkazale za učinkovite pri pozitivnem razvoju mladih osebnosti in jih je treba še naprej podpirati in krepiti. Spodbujanje inovacij v mladinskem delu bi morali razumeti kot del odziva na stalne spremembe, pri čemer bi moral biti cilj pritegniti vse mlade, tudi tiste, ki še niso aktivno udeleženi v dejavnostih mladinskega dela. Inovacije bi morale biti del nenehnega razvoja kakovosti mladinskega dela v odziv na potrebe, interese in izkušnje mladih, kot jih dojemajo mladi sami (1); |
10. |
da bi se približali mladim in zagotovili večji vpliv na njihovo življenje, bi bilo treba razmisliti o novih okoljih, kjer mladi preživljajo čas, kot sta moderna mestna infrastruktura in virtualni prostor, ter o novih pristopih, ki uporabljajo inovativna spletna in druga orodja (kot so igrifikacija (2), dejavnosti na podlagi sistema GPS (3), učne značke (4) ali oblikovalski način razmišljanja (5)), ter jih upoštevati pri nadaljnjem razvoju politik na področju izobraževanja in usposabljanja mladinskih delavcev; |
11. |
mladi sami bi morali imeti ključno vlogo pri oblikovanju, razvoju in izvajanju inovacijskega procesa mladinskega dela, da bi bila ta vrsta inovacije uspešna; |
12. |
zmogljivosti mladinskih delavcev (prostovoljcev ali zaposlenih) se lahko izboljšajo z izobraževanjem, usposabljanjem in priložnostmi za mreženje, usmerjanjem ter finančno podporo, da bi lahko pri mladinskem delu iskali in izvajali nove in inovativne pristope in tako dosegli več mladih, zlasti tistih, ki se jih težko doseže, ter imeli večji vpliv na njihovo življenje; |
13. |
oblikovanje mladinske politike, ki temelji na dejstvih, zahteva redne posodobitve ter najnovejše in relevantne podatke, zbrane na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Vključiti bi bilo treba tudi informacije o življenjskih slogih in trenutnih navadah (6) mladih; |
14. |
poleg razvoja sektorja mladinskega dela kot takega je medsektorsko sodelovanje bistveno tudi za razvoj novih pristopov v mladinskem delu. V okviru izvajanja novih pristopov na področju mladinskega dela in udejanjanja mladinske politike je treba olajšati in spodbujati sodelovanje deležnikov, ki zastopajo različne sektorje, da bi zagotovili učinkovito prepoznavanje možnosti sodelovanja (7) ter prispevali h kakovosti mladinskega dela in boljšemu izpolnjevanju potreb mladih; |
OB UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:
15. |
prek medsektorskega sodelovanja spodbujajo, podpirajo in ocenjujejo uporabo, oblikovanje, razvoj, preskušanje in razširjanje novih orodij in pristopov v mladinskem delu, da bi se ustrezno odzvali na trenutne potrebe ter prihodnje izzive, interese in pričakovanja mladih in družbe. Da bi zagotovili kakovost, bi bilo treba mlade, mlade raziskovalce, mladinske delavce in mladinske organizacije pozvati, naj dejavno sodelujejo v vseh fazah tega procesa; |
16. |
okrepijo zmogljivosti mladinskih delavcev (prostovoljcev ali zaposlenih) za inovacije in razvoj potenciala in talentov mladih z zagotavljanjem priložnosti za izobraževanje in usposabljanje, pri čemer se poseben poudarek nameni zlasti:
|
17. |
kadar je ustrezno, spodbujajo trajno podporo – tudi finančno – organizacijam, ki delajo z mladimi in za njih, zlasti pri skupnih projektih, ter upoštevajo načela (8) mladinskega dela, da bi okrepili njihove zmogljivosti za inovacije; |
18. |
tesno sodelujejo s predstavniki regionalnih in lokalnih organov, mladinskimi sveti in organizacijami, mladimi ter drugimi akterji na mladinskem področju, da se sporočila iz teh sklepov v čim večjem obsegu vključijo v prakso na regionalni in lokalni ravni; |
19. |
spodbujajo in podpirajo razpoložljivost prostorov in priložnosti, po potrebi z lokalnimi organi, da bi mladim omogočili, da se spoznajo v živo in oblikujejo skupne pobude; |
20. |
razmislijo o zagotovitvi prožnega okolja in priložnosti za eksperimentiranje, poskušanje in napake, da bi se mladinski delavci in mladi lahko naučili, kako se odzvati na hitro spreminjajoče se razmere in življenjske sloge ter kako se spoprijemati z zapletenimi situacijami; |
POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V SKLADU S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:
21. |
razmislijo o rednem zbiranju in analiziranju informacij o življenjskih navadah mladih ter podprejo posredovanje ugotovitev ustreznim deležnikom, vključno z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblikovalci politike, prostovoljci v mladinskem delu, mladinskimi voditelji in mladinskimi delavci; |
22. |
iščejo inovativne pristope, ki se izvajajo pri mladinskem delu, tudi na drugih zadevnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, šport in kultura, socialne storitve, informacijske in komunikacijske tehnologije itn., ter ustvarijo priložnosti za prilagajanje inovativnih pristopov z drugih področjih politike področju mladinskega dela ter za izmenjavo primerov dobre prakse; |
23. |
kadar je ustrezno, opredelijo nove kompetence, ki jih potrebujejo mladinski delavci, ter oblikujejo module izobraževanja in usposabljanja, s katerimi lahko mladinski delavci pridobijo nove kompetence, vključno z digitalnimi; |
24. |
z oblikovanjem, spremljanjem in vrednotenjem mladinskih politik, mladinskih strategij in mladinskih pobud na nacionalni, regionalni in lokalni ravni opredelijo nove pristope v mladinskem delu za odkrivanje in razvoj potenciala in talentov vseh mladih; |
POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ:
25. |
zagotavlja redne analize in v poročilo o mladih vključi oddelek s posodobljenimi in točnimi informacijami o najnovejših življenjskih slogih in navadah mladih; |
26. |
podpira izmenjavo informacij o življenjskih slogih in navadah mladih ter primerov dobre prakse in inovativnih pristopov, ki se pri mladinskem delu izvajajo na ravni držav članic EU, pa tudi zunaj EU. Organizira naj srečanja strokovnjakov, konference in druge dejavnosti vzajemnega učenja ter razmisli o uporabi platform, kot je Evropska konvencija o mladinskem delu, za spodbujanje inovativnih pristopov v mladinskem delu; |
27. |
čim bolj izkoristi obstoječe programe EU, kot je Erasmus+, da bi podprla izvajanje inovativnih pristopov v mladinskem delu. |
(1) Kakovostno mladinsko delo – skupni okvir za nadaljnji razvoj mladinskega dela. Poročilo strokovne skupine o kakovostnih sistemih na področju mladinskega dela v državah članicah EU, Evropska komisija, 2015.
(2) Igrifikacija je uporaba igralnih mehanik pri neigralnih dejavnostih, da bi spremenili vedenje ljudi. Primer je štetje korakov, ki jih naredimo vsak dan, pri čemer se zagotovi nagrajevanje in omogoči primerjava z drugimi. Različni elementi igralne dinamike in mehanizmov se lahko izvajajo in uporabljajo tudi pri mladinskem delu. (Gamification 101: An Introduction to the Use of Game Dynamics to Influence Behaviour, Bunchball, 2010).
(3) Pri dejavnostih na podlagi sistema GPS se uporabljajo elektronske naprave, ki prek sistema GPS določajo položaj (večinoma pametni telefoni), tako da so v pomoč pri fizičnih aktivnostih, orientaciji v novem okolju, izpolnjevanju različnih nalog ali učenju o zanimivih krajih.
(4) Učne značke so virtualne značke na spletu, ki potrjujejo dosežke osebe, ki se izobražuje. Nekatera podjetja podpirajo to zamisel, med drugim Mozilla, ki je ustvarila spletno platformo „Open badges“. To se sklada s pobudami glede priznavanja neformalnega učenja pri mladinskem delu.
(5) Oblikovalski način razmišljanja je optimističen in eksperimentalen pristop, ki je usmerjen v človeka in temelji na sodelovanju. Med mladimi je priljubljen, saj postanejo del spremembe, hkrati pa oblikujejo novo rešitev. Lahko se uporablja za (pre-)oblikovanje različnih programov, orodij ali prostorov za mlade. (Design Thinking for Educators Toolkit, 2012).
(6) Informacije o življenjskih slogih in navadah mladih zajemajo podrobnosti o mladih s sociološkega, psihološkega in pedagoškega vidika. Takšne informacije naj bi med drugim zagotovile odgovore na vprašanja o tem, kakšni so interesi mladih, česa se bojijo, kako se učijo, kako preživljajo prosti čas, kako se udejstvujejo na družbenih omrežjih in kako upravljajo svoje finance.
(7) Na primer z organizacijo ustvarjalne delavnice za mladinske delavce, mlade in strokovnjake za IKT, na kateri bi ustvarili novo aplikacijo za mobilne naprave.
(8) Glej opombo 1.
PRILOGA
Svet ob sprejetju teh sklepov opozarja zlasti na:
— |
Sporočilo Komisije „Evropa 2020“ (1), ki ga je potrdil Evropski svet, ter vodilne pobude „Nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“ (2), „Unija inovacij“ (3) ter „Evropska digitalna agenda“ (4). |
— |
Sklepe Sveta z dne 30. maja 2016 o vlogi mladinskega sektorja v okviru celostnega in medsektorskega pristopa k preprečevanju nasilne radikalizacije mladih in boju proti tej radikalizaciji (5). |
— |
Resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 15. decembra 2015 o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2016–2018 (6). |
— |
Sklepe Sveta z dne 18. maja 2015 o izboljšanju medsektorskega sodelovanja za učinkovito reševanje socialno-ekonomskih izzivov mladih (7). |
— |
Sklepe Sveta z dne 20. maja 2014 o spodbujanju podjetništva in socialnega vključevanja mladih (8). |
— |
Sklepe Sveta z dne 25. novembra 2013 o krepitvi socialnega vključevanja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (9). |
— |
Sklepe Sveta z dne 16. maja 2013 o prispevku kakovostnega mladinskega dela k razvoju, dobrobiti in socialni vključenosti mladih (10). |
— |
Priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (11). |
— |
Sklepe Sveta z dne 11. maja 2012 o spodbujanju ustvarjalnega in inovativnega potenciala mladih (12). |
— |
Resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 18. novembra 2010 o mladinskem delu (13). |
— |
Resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 11. maja 2010 o dejavnem vključevanju mladih: boj proti brezposelnosti in revščini (14). |
— |
Študije in deklaracije:
|
(1) 7110/10.
(2) 17066/10.
(3) 14035/10.
(4) 9981/10 REV 1.
(5) 9640/16.
(6) UL C 417, 15.12.2015, str. 1.
(7) UL C 172, 27.5.2015, str. 3.
(8) UL C 183, 14.6.2014, str. 18.
(9) UL C 30, 1.2.2014, str. 5.
(10) UL C 168, 14.6.2013, str. 5.
(11) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(12) UL C 169, 15.6.2012, str. 1.
(13) UL C 327, 4.12.2010, str. 1.
(14) UL C 137, 27.5.2010, str. 1.
(15) UL C 417, 15.12.2015, str. 17.
(16) http://pjp-eu.coe.int/documents/1017981/8529155/The+2nd+European+Youth+Work+Declaration_FINAL.pdf/cc602b1d-6efc-46d9-80ec-5ca57c35eb85.