SPOROČILO KOMISIJE

Zahteve in postopek za vključitev obratov, ki se nahajajo v tretjih državah, na evropski seznam obratov za recikliranje ladij

Tehnične smernice v skladu z Uredbo (EU) št. 1257/2013 o recikliranju ladij

(2016/C 128/01)

Namen teh „Tehničnih smernic o zahtevah in postopku za vključitev obratov, ki se nahajajo v tretjih državah, na evropski seznam obratov za recikliranje ladij“ je pojasniti nekatere vidike Uredbe (EU) št. 1257/2013 (v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki je začela veljati 30. decembra 2013. Te smernice je Evropska komisija sprejela po razpravah z državami članicami in deležniki.

Tretji odstavek člena 15(4) Uredbe določa, da Evropska komisija „lahko izda tehničn[e] smernice za poenostavitev [tega] postopka potrditve“ obratov za recikliranje ladij, ki se nahajajo v tretji državi, zaradi njihove predložitve vloge za vključitev na evropski seznam obratov za recikliranje ladij (v nadaljnjem besedilu: evropski seznam). Ta dokument pojasnjuje naslednje elemente, ki jih člen 15(4) navaja ali se sklicuje nanje:

Ta dokument zagotavlja pojasnila v skladu z ustreznimi določbami Konvencije iz Hongkonga in ob upoštevanju ustreznih smernic Mednarodne pomorske organizacije (IMO), Mednarodne organizacije dela (MOD) in Baselske konvencije. Večina zahtev v Uredbi sicer izhaja iz Konvencije iz Hongkonga, nekaj pa je novih in zahtevajo pojasnila, ki niso nujno na voljo v smernicah IMO in drugih obstoječih smernicah.

Te tehnične smernice se lahko po potrebi posodobijo glede na izkušnje z izvajanjem Uredbe. Komisija si pridržuje pravico do objave nadaljnjih tehničnih smernic na to temo, npr. ob vmesnem pregledu skladnosti, določenem v prvem odstavku člena 15(4) Uredbe.

V tem dokumentu so izražena stališča Evropske komisije in kot tak ni pravno zavezujoč. Zavezujoča razlaga zakonodaje EU je v izključni pristojnosti Sodišča Evropske unije. Mnenja, izražena v teh smernicah, ne morejo prejudicirati stališča, ki bi ga Komisija morda zastopala pred Sodiščem.

Kratice

KAZALO

1.   Splošna vprašanja o evropskem seznamu obratov za recikliranje ladij

1.1    Kaj je evropski seznam obratov?

Evropska komisija bo v skladu s členom 16(1)(b) Uredbe pripravila seznam („evropski seznam“) obratov za recikliranje ladij, ki izpolnjujejo zahteve Uredbe. Ta bo vključeval obrate, ki se nahajajo v EU in zunaj nje.

V skladu z Uredbo (členom 2(1) o področju uporabe in členom 6(2)(a) o splošnih zahtevah za lastnike ladij) lastniki ladij, ki plujejo pod zastavo države članice EU, pošljejo svoje ladje v razstavljanje izključno obratom, vključenim na evropski seznam.

1.2    Kdo lahko zaprosi za vključitev na evropski seznam?

Postopek za uvrstitev obrata na seznam je odvisen od geografske lokacije obrata. Sezname obratov, ki se nahajajo v EU, bodo pripravili njihovi ustrezni nacionalni pristojni organi, ki bodo potem svoje nacionalne sezname poslali Evropski komisiji, da jih neposredno vključi na evropski seznam. Obrati, ki se nahajajo zunaj EU, bodo morali predložiti vlogo Evropski komisiji.

Medtem ko praktične ureditve uvrščanja na nacionalne sezname določa vsaka država članica, se z Uredbo zahteva, naj obrati, ki se nahajajo v EU in zunaj nje, izpolnjujejo iste zahteve glede učinkovitosti delovanja, kot jih določa člen 13 Uredbe.

1.3    Kako zaprositi za vključitev na evropski seznam?

V skladu z Uredbo podjetje za recikliranje ladij, ki ima obrat za recikliranje zunaj EU in namerava reciklirati ladje pod zastavami držav članic EU, Evropski komisiji predloži vlogo za vključitev navedenega obrata za recikliranje ladij na evropski seznam.

Vlogo je treba poslati na e-naslov env-ship-recycling@ec.europa.eu, dva izvoda v papirni obliki pa na poštni naslov (1):

Evropska komisija bo podjetju za recikliranje ladij poslala pisno potrdilo o prejemu, temu pa priložila oceno, kdaj naj bi bila sprejeta odločitev o vlogi. Potem bo poslala pisno obvestilo o odločitvi, ali se obrat za recikliranje ladij vključi na evropski seznam ali ne.

1.4    Kaj je treba vključiti v prijavno dokumentacijo?

S členom 15 Uredbe se od podjetja za recikliranje ladij zahteva, naj v prijavni dokumentaciji zagotovi dokazila, da obrat izpolnjuje zahteve iz Uredbe. Dokumentacija bi morala vsebovati:

Vsi dokumenti morajo biti v angleščini ali pa jim mora biti priložen angleški, francoski ali nemški prevod.

1.5    Kdaj je mogoče predložiti vloge?

Vloge je mogoče predložiti kadar koli. Po objavi se bo evropski seznam redno posodabljal, da bodo vključeni obrati, katerih vloga je bila odobrena, in odstranjeni obrati, ki zahtev iz Uredbe ne izpolnjujejo več (glej vprašanje in odgovor 1.8 spodaj).

Da bi se obrat uvrstil na seznam pred koncem leta 2016, bi bilo treba prijavno dokumentacijo predložiti pred petkom, 1. julijem 2016.

1.6    Kako bo Evropska komisija ocenjevala vloge?

Evropska komisija (Generalni direktorat za okolje) bo vloge obratov za recikliranje ladij, ki se nahajajo zunaj EU, ocenjevala v skladu z zahtevami iz Uredbe. Pregledale se bodo samo popolne prijavne dokumentacije. Če bo prijavna dokumentacija nepopolna, bo podjetje pozvano k predložitvi manjkajočih elementov.

1.7    Kako bo pripravljen evropski seznam?

Evropski seznam se bo pripravil in posodabljal s sprejetjem izvedbenih aktov v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Predloge za vključitev na evropski seznam bo preučil odbor za uredbo o recikliranju ladij, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki bodo predložili mnenje odbora v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 (3).

S členom 16(2) Uredbe se od Evropske komisije zahteva, naj evropski seznam objavi najpozneje 31. decembra 2016. Razdeljen je na dva podseznama obratov za recikliranje ladij, ki se nahajajo v EU oziroma zunaj nje.

Evropski seznam bo objavljen v Uradnem listu Evropske unije in na spletišču Evropske komisije. Če bo to primerno, se bo redno posodabljal z vključevanjem ali odstranjevanjem obratov za recikliranje ladij.

1.8    Ali je obrat mogoče odstraniti z evropskega seznama?

Da. Če bo Evropska komisija ugotovila, da obrat ne izpolnjuje več zahtev iz Uredbe, se bo začel postopek za njegovo odstranitev z evropskega seznama. Podjetje za recikliranje ladij, ki bo predmet postopka, bo dobilo priložnost, da predstavi svoje stališče in odgovori na morebitna vprašanja Evropske komisije.

Tudi če se bo z evropskega seznama odstranil obrat, ki se nahaja v tretji državi, bo treba po postopku, opisanem pri vprašanju in odgovoru 1.7, sprejeti izvedbeni akt.

Odločitev o odstranitvi obrata z evropskega seznama je sicer dokončna, vendar družbi nič ne preprečuje, da ne bi nato še enkrat predložila vloge za vključitev svojega obrata na seznam.

2.   Zahteve za vključitev na evropski seznam

Ta razdelek obravnava različne zahteve, ki so v Uredbi določene za obrate za recikliranje ladij, ki želijo reciklirati ladje EU. Zaradi jasnosti so različne zahteve združene pod tremi naslovi (splošno, okolje, zdravje in varnost). Nekatere zahteve lahko spadajo pod več kot en naslov, saj se lahko uporabljajo v več namenov. V takem primeru so zahteve opisane v skladu z njihovim bistvom.

2.1    Splošne zahteve

2.1.1   Katere odobritve in dovoljenja so potrebni za vključitev obrata na evropski seznam?

Za uvrstitev obrata na evropski seznam se najprej zahteva, da je od pristojnih organov svoje države prejel odobritev za recikliranje ladij. Evropska komisija na seznam ne bo vključila obratov, ki jim nacionalni organi niso odobrili delovanja. Če bo obrat s seznama izgubil nacionalno odobritev za recikliranje ladij, bo odstranjen z evropskega seznama. Evropska komisija lahko vzpostavi stik z zadevnimi organi, da neposredno preveri pristnost dokumentov o odobritvi, predloženih prijavni dokumentaciji.

Za namene Uredbe so različne odobritve, zajete s členom 13(1)(a), odvisne od prava države, v katerih se obrat nahaja.

Če zadevni pristojni organi ne izdajo posebnega dovoljenja, licence ali odobritve za izvajanje recikliranja ladij, vložnik to v svoji vlogi jasno navede in predloži druga ustrezna dovoljenja, licence ali odobritve v zvezi z dejavnostmi podjetja.

2.1.2   Kaj mora zajemati načrt za obrat za recikliranje ladij?

To je temeljni dokument, uveden s Konvencijo iz Hongkonga in upoštevan v Uredbi. Komisija bo s preučitvijo vsebine načrta za obrat za recikliranje ladij lahko preverila skladnost z bistvenimi zahtevami iz Uredbe. Ob predložitvi dokazov o skladnosti z zahtevami iz Uredbe se priporoča sklicevanje na ustrezne dele načrta za obrat za recikliranje ladij.

Kot je navedeno v Smernicah IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij (4), „načrt za obrat za recikliranje ladij sprejme odbor ali ustrezni organ upravljanja družbe za recikliranje […] Pri tem […] je bistveno, da so v načrtu v celoti opisani dejavnosti in postopki, ki se izvajajo v obratu za recikliranje ladij, da se zagotovi skladnost s Konvencijo.“ Poleg tega morajo biti v načrtu za obrat za recikliranje ladij v celoti opisane dejavnosti in postopki, ki se izvajajo v obratu za recikliranje ladij, da se zagotovi skladnost z Uredbo, kadar so njene zahteve strožje od zahtev Konvencije iz Hongkonga (glej zlasti vprašanja o posebnih zahtevah v 2.2 spodaj).

Priporočena oblika za načrt za obrat za recikliranje ladij je v Prilogi 1 k Smernicam IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij (5).

2.1.3   Kaj mora vsebovati skladen „načrt pripravljenosti in ukrepanja v nujnih primerih“?

Napotki iz razdelka 3.3.5 Smernic IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij, razdelkov 4.6 in 16 smernic MOD (6) ter razdelkov 4.5 in 6.2 Tehničnih smernic Baselske konvencije o okolju varnem ravnanju pri celotni ali delni demontaži ladij (v nadaljnjem besedilu: TS BK) (7) opisujejo, kako razviti načrt pripravljenosti in ukrepanja v nujnih primerih.

Poleg tega ustrezen načrt pripravljenosti in ukrepanja v nujnih primerih prikazuje trenutno ureditev obrata za recikliranje in je predstavljen vsem delavcem v obratu, vključno s pogodbenim osebjem in zaposlenimi za kratko časovno obdobje.

2.1.4   Kaj morajo vsebovati ustrezni sistemi upravljanja in spremljanja?

Sistemi upravljanja in spremljanja zajemajo odpadke in nevarne materiale, okoljsko škodo, povzročeno z dejavnostjo recikliranja ladij na splošno, ter pomisleke glede varnosti in zdravja. Ti sistemi podpirajo izvajanje postopkov in tehnik, katerih namen je preprečevanje, zmanjševanje, čim večje omejevanje in v izvedljivem obsegu dejansko odpravljanje nevarnosti za zdravje in škodljivih učinkov na okolje.

Namenjeni so nadzoru izvajanja postopkov in razmer, opisanih v načrtu za obrat za recikliranje ladij. Uporabljajo se skozi celoten postopek: od sprejetja ladje v recikliranje do ravnanja z odpadki (8) (če se izvaja v obratu za recikliranje ladij). To vključuje – vendar ne izključno – ocenjevanje nevarnosti na krovu ladje (tudi na podlagi popisa nevarnih materialov in potrdila o pripravljenosti za recikliranje); ugotavljanje morebitnih pravnih zahtev za ladje, ki bodo reciklirane, in izpolnjevanje teh zahtev; varno in okolju prijazno izvajanje postopka recikliranja ladje (vključno s skladiščenjem in ravnanjem z materiali in odpadki, ki so na krovu ladje in nastanejo med postopkom recikliranja ladje) ter zagotavljanje potrebnega usposabljanja in izvajanje dokumentacijskih pregledov skozi celoten postopek.

(a)   Okoljski sistemi upravljanja in spremljanja

V okviru Uredbe so smernice TS BK o razvoju in izvajanju okoljskih sistemov upravljanja (9) primeren mednarodni vir, pomemben za člen 13(1)(d), kar zadeva škodljive učinke na okolje.

Kar zadeva smernice IMO (10) o okoljskem spremljanju, program okoljskega spremljanja zajema „morebitne negativne vplive med recikliranjem ladje, [ki jih je mogoče] razvrstiti v štiri glavne kategorije: izpusti nevarnih materialov v tla in usedline; izpusti nevarnih materialov v vodo; emisije nevarnih materialov v zrak in hrup/vibracije“. Med morebitnimi negativnimi učinki, ki jih je treba upoštevati, je še izpostavljenost visokim temperaturam.

V Smernicah IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij je nadalje opredeljeno, da „bi moral biti […] program spremljanja prilagojen obratu, da upošteva njegove značilnosti, kot so uporaba suhega doka, pomoli in/ali parcele za recikliranje na stičišču kopnega in morja, poleg tega bi moral opredeliti kemične, biološke in fizične spremembe v okolici obrata za recikliranje ladij“. „Program spremljanja […] bi moral uporabljati uveljavljene standarde za vzorčenje in analizo ustreznih okoljskih parametrov.“

(b)   Sistemi upravljanja in spremljanja zdravja in varnosti

Celoviti sistemi upravljanja in spremljanja, katerih namen je preprečevanje, zmanjševanje, čim večje omejevanje in v izvedljivem obsegu dejansko odpravljanje nevarnosti za zdravje zadevnih delavcev in prebivalstva v bližini obrata za recikliranje ladij se razumejo tako, da zajemajo dva bistvena vidika v smislu smernic MOD:

Smernice MOD (13) predvidevajo, da delodajalci „poskrbijo za odkrivanje in redno ocenjevanje nevarnosti in tveganj za varnost in zdravje zaradi nevarnih dejavnikov okolja na vsakem stalnem ali začasnem delovnem mestu, ki nastanejo zaradi uporabe različnih postopkov, orodij, strojev, opreme in snovi,“ ter „izvajajo ustrezne preventivne in zaščitne ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje zadevnih nevarnosti in tveganj ali njihovo zmanjšanje na najnižjo smiselno in izvedljivo raven, v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi“.

V Smernicah IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij je nadalje opredeljena vloga podjetja za recikliranje ladij, ki mora „ocenjevati tveganje na delovnem mestu, da določi ustrezen pristop za čim večjo varnost delavcev. Za ocenjevanje tveganja na delovnem mestu bi morala biti odgovorna pristojna oseba, ki pozna specifična tveganja posameznega delovnega mesta. Priporoča se, da ocenjevanje izvede ekipa osebja, v kateri so med drugim pristojna oseba, predstavnik uprave in delavci z ustrezno stopnjo strokovnega znanja in izkušenj“ (14).

V skladu s členom 3(3) Uredbe je „pristojna oseba lahko usposobljen delavec ali vodstveni delavec, ki lahko prepozna in oceni nevarnosti pri delu, tveganja in izpostavljenost delavcev potencialno nevarnim materialom ali nevarnim razmeram v obratu za recikliranje ladij in opredeli potrebne zaščitne in preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo ali zmanjšanje navedenih nevarnosti, tveganj ali izpostavljenosti“.

Druga plat sistemov upravljanja zdravja in varnosti zadeva potrebo po tem, da podjetje za recikliranje ladij delavcem zagotavlja informacije in omogoča udeležbo ter od njih zbira povratne informacije za izboljšanje varnosti. Seznam ustreznih pravic delavcev je na voljo v smernicah MOD (15). Sega od pravice do opozoritve pristojnega organa na varnostna tveganja do pravice do ustreznega zdravljenja ali pravice do izvolitve predstavnikov delavcev, kot določajo nacionalni zakoni, drugi predpisi in praksa. Podjetje za recikliranje ladij vsekakor uredi vse potrebno, da se delavcem zagotavljajo informacije in omogoča udeležba ter od njih zbirajo povratne informacije glede vprašanj zdravja in varnosti.

Parametri spremljanja zdravja in varnosti lahko veljajo za dosežene, če je podjetje za recikliranje ladij izvedlo ustrezne smernice MOD (16). V Smernicah IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij je nadalje navedeno, da ima obrat „postopke, ki se uporabljajo za spremljanje izpostavljenosti in zdravstveni nadzor“ (17).

2.2    Okoljske zahteve

Ta razdelek temelji predvsem na razdelku 3 Smernic IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij iz leta 2012. Smernice so vzete tudi iz naslednjega gradiva:

V tem razdelku je zlasti navedeno, da „bosta uporaba načel okolju prijaznega upravljanja in skladnost z ureditvami za recikliranje ladje vsaj deloma odvisni od razvoja ustrezne infrastrukture“ (21). Operativno gledano, iz odgovorov v 2.2.1 do 2.2.3 izhaja, da se elementi z ladje na neprepustna tla obrata prenesejo, ne da bi prišli v stik z morjem, bibavičnim pasom ali katero koli drugo prepustno površino, kot je pesek ali prod (22).

2.2.1   Kaj pomeni „preprečevanje škodljivih učinkov na okolje“ in „nadzor uhajanja, zlasti v bibavični pas“?

Bistvene smernice za preprečevanje škodljivih učinkov na okolje so na voljo v smernicah IMO za preprečevanje škodljivih učinkov na okolje (23). Usmeritve glede tega, kaj so ustrezni postopki za preprečevanje škodljivih učinkov, so navedene tudi v TS BK (24).

V Uredbi se z zahtevo, da mora obrat za recikliranje ladij „preprečevati škodljive učinke na zdravje ljudi in okolje“, poudarja preprečevanje. V obratu, ki je „zasnovan, zgrajen in deluje na varen in okolju prijazen način“ (25), so vzpostavljeni ukrepi in infrastruktura za preprečevanje uhajanj v okolje.

Od obrata se poleg tega zahteva, naj „dokaže nadzor uhajanja“, tj. da je sposoben preprečevati in – kadar preprečevanje ni bilo uspešno kljub skladni zasnovi, gradnji in delovanju – se odzvati ter ublažiti kakršno koli uhajanje (razlitja, emisije v zrak itd.).

Primeri sistemov nadzora vključujejo – vendar niso omejeni na – naslednje: predhodno oceno onesnaževal, ki ostanejo na krovu ladje; ekipe za hiter odziv; ovire za vpijanje nafte; ovire za zadrževanje nafte (26); osuševalne kanale in neprepustna tla (več podrobnosti o teh je na voljo v naslednjem vprašanju in odgovoru).

Bibavični pas se razume kot pas med najnižjo in najvišjo bibavično oznako. Čeprav je treba posvetiti pozornost vsakemu območju obrata, je v Uredbi naveden zlasti bibavični pas, saj pomeni posebne izzive pri nadzoru uhajanja, ker se razmere zaradi bibavice neprestano spreminjajo.

2.2.2   Kaj pomenijo „neprepustna tla“ in „učinkoviti osuševalni sistemi“?

V skladu z Uredbo je treba z „nevarnimi materiali“ in „odpadki, nastalimi med postopkom recikliranja ladje“, ravnati „le na neprepustnih tleh z učinkovitimi osuševalnimi sistemi“.

„Ravnanje“ je zelo širok pojem, ki presega dejavnosti ravnanja z odpadki. Začne se z razrezom/ločevanjem elementov z ladje ter vključuje razvrščanje in prevoz nevarnih materialov in odpadkov, nastalih med postopkom recikliranja ladje.

Vsi elementi, ki se ločijo od ladje, vključno z velikimi bloki, so „nevarni materiali“ ali „odpadki, nastali med postopkom recikliranja ladje“.

„Tla“ so stalne, ravne in podporne površine. „Neprepustna tla“ so tla, ki ne dopuščajo pronicanja tekočin. To ne kaže le potrebe po zadrževanju nevarnih tekočin, temveč tudi po preprečevanju možnosti, da se nevarni materiali odplaknejo v okolje. Samo jeklo ladje lahko velja za neprepustna tla v okviru Uredbe, če so izpolnjeni nekateri pogoji (glej spodaj) ali v primeru plavajočih dokov.

V okviru Uredbe se „učinkoviti osuševalni sistemi“ razumejo kot sistemi, povezani z obratom za čiščenje vode (na lokaciji ali s skupnim/občinskim obratom), ali kot je opredeljeno v smernicah SBK iz leta 2013, „preprosta infrastruktura (npr. betonska podlaga), ki deluje kot ovira za uhajanje onesnaževalnih materialov. Na voljo je osuševalni sistem za onesnaževala in zmogljivost za redno čiščenje osuševalnih kanalov, na primer z namestitvijo odstranljivih rešetk nad osuševalnimi kanali“ (27). Obseg osuševalnih sistemov se določi na podlagi meteoroloških podatkov (npr. padavin), morebitnih količin razlitij, vrst razlitij, velikosti površine neprepustnih tal in pritoka zunanjih voda.

Ker se z nevarnimi materiali in odpadki, nastalimi med postopkom recikliranja ladje, ravna „le“ na neprepustnih tleh, element po ločitvi od ladje ne bi smel priti v stik s prepustnimi tlemi, kot je pesek. Lahko pa se dvigne (npr. z žerjavom) na neprepustna tla.

Notranjost same ladje lahko velja za neprepustna tla v okviru Uredbe, če:

2.2.3   Kaj pomeni „zadrževanje nevarnih materialov“?

Z Uredbo se zahteva „zadrževanje vseh nevarnih materialov“, ob vsakem času („med celotnim postopkom recikliranja ladje“) (28), da se prepreči „sproščanje […] v okolje“. To pomeni, da se vsi nevarni materiali odstranijo z ladje ter zberejo, skladiščijo, transportirajo in odložijo, ne da bi prišli v neposredni stik z okoljem ali delavci (npr. stik z golimi rokami, neposredni stik z dihalnimi potmi itd.). To vprašanje in odgovor se osredotočata na odstranjevanje, zbiranje in skladiščenje nevarnih materialov, medtem ko se vprašanje in odgovor 2.2.5 osredotočata na vidike ravnanja z odpadki.

Smernice IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij ter razdelki 4.2 (Prepoznavanje morebitnih onesnaževal in preprečevanje izpustov), 5.3 (Zasnova in konstrukcija) in 5.4 (Delovanje) TS BK opozarjajo na ustrezne ukrepe za ravnanje s posebnimi materiali, zlasti glede:

Med drugimi elementi, ki jih je treba upoštevati v tem okviru, so:

2.2.4   Kaj pomenijo „objekti“?

Z Uredbo se zahteva, naj obrati obratujejo „iz objektov“. Namen objektov je omogočiti varne in okolju prijazne dejavnosti recikliranja ladij, ki zagotavljajo varnost delavcev, nadzor uhajanja, zadrževanje nevarnih materialov in neprepustno podporo za nevarne materiale in odpadke, nastale med postopkom recikliranja ladje.

Zahteva po obratovanju iz objektov ne pomeni nujno, da mora biti obrat v celoti zidan, če so le izpolnjene zahteve iz Uredbe. Objekte lahko na primer dopolnjujejo „stroji z goseničnimi kolesi ali majhnim pritiskom pnevmatik na tla“ (34), mobilni usedalni rezervoarji in plavajoči žerjavi, kadar namestitev fiksnih žerjavov ni mogoča. To zlasti velja za začasne naprave, kadar se lahko na primer začasna ograditev šteje za enakovredno stenam, če je s tem dosežena podobna raven zaščite. Uredba ne izključuje začasnih naprav za recikliranje ladij, s katerimi se na osnovni obrat pritrdi dodatna oprema (npr. na pristan, operativno obalo ali pomol), če sam osnovni obrat izpolnjuje zahteve iz Uredbe glede zasnove in gradnje.

V okviru Uredbe lahko primeri objektov na območjih za recikliranje ladij, kjer se izvaja primarni razrez, vključujejo – vendar ne izključno – naslednje:

Primeri objektov, ki zagotavljajo podporo „fiksnim obratom“, kot so opredeljeni v smernicah SBK iz leta 2013 (35), vključujejo – vendar ne izključno – naslednje:

Primeri objektov na območjih za recikliranje ladij, namenjenih sekundarnemu razrezu, so navedeni v ustreznih smernicah BK in vključujejo – vendar ne izključno – naslednje:

Primeri objektov, ki se uporabljajo v zvezi z zahtevami iz Uredbe glede zdravja in varnosti, vključujejo – vendar ne izključno – naslednje:

2.2.5   Kaj pomeni skladno ravnanje z odpadki v okviru Uredbe?

Uredba vključuje več zahtev glede ravnanja z nevarnimi in drugimi odpadki, nastalimi med postopkom recikliranja ladje.

Predelava ali odlaganje odpadkov lahko v celoti ali deloma poteka na kraju samem ali pa kje drugje, kar je odvisno od obrata. Tako so nekateri obrati za recikliranje ladij opremljeni s sežigalnicami; nekateri obrati bodo lahko ravnali z nekaterimi tokovi odpadkov, z drugimi pa ne, medtem ko se bodo številni obrati morda odločili, da predelavo ali odlaganje odpadkov v celoti dajo v podizvajanje zunanjim obratom za ravnanje z odpadki. Z Uredbo se posebna ureditev ne nalaga. Se pa z njo zahteva, da je podjetje za recikliranje ladij sposobno dokazati, da so različni tokovi odpadkov obravnavani skladno z nekaterimi standardi ne glede na kraj predelave ali odlaganja. Zato je priporočljivo, da obrat na vlogi jasno navede, katere tokove odpadkov je zmožen in pooblaščen reciklirati/odlagati sam, katere pa bo premestil v podrejene zunanje obrate za ravnanje z odpadki.

(a)   Beleženje in premestitev odpadkov

Zahteve iz dela člena 13(1)(g)(ii), ki se nanaša na beleženje in premestitev odpadkov, lahko veljajo za izpolnjene, če obrat skladno s Smernicami IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij (44) določi „postopke za sledenje nevarnim materialom in odpadkom ob njihovi premestitvi iz obrata za recikliranje ladij na končni namembni kraj ter za beleženje ravnanja in skladiščenja, tudi pri podizvajalcih“.

(b)   Odobritev podrejenih obratov za ravnanje z odpadki

Z Uredbo se od podjetja za recikliranje ladij zahteva zagotovitev, da je bil obrat za ravnanje z odpadki odobren za ravnanje z njimi brez ogrožanja zdravja ljudi in na okolju prijazen način. V tej zahtevi se upoštevajo Smernice IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij (45).

Obrat za ravnanje z odpadki, zajet s to zahtevo, je:

V zahtevi navedena odobritev je tista, ki jo je izdal ustrezni pristojni organ v državi, kjer se nahaja obrat za ravnanje z odpadki. To vključuje dokumentacijo v zvezi z uvozom/izvozom odpadkov in – po potrebi – dokumentacijo v zvezi s soglasjem po predhodnem obveščanju (PIC), če se obrat za ravnanje z odpadki nahaja v drugi državi kot obrat za recikliranje ladij. Izvod zadevnih odobritev je treba vključiti v obrazec vloge, določen v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2398 o informacijah in dokumentaciji v zvezi z vlogo za vključitev objekta, ki se nahaja v tretji državi, na evropski seznam obratov za recikliranje ladij.

(c)   Ravnanje z odpadki v obratu za ravnanje z odpadki

Obrati zunaj EU, ki zaprosijo za vključitev na evropski seznam, morajo dokazati, da spoštujejo standarde, ki so na splošno enakovredni ustreznim mednarodnim standardom in standardom EU.

Zahteva ne pomeni popolne skladnosti z zahtevami EU, ki izhajajo iz drugih pravnih aktov, ne iz Uredbe, in drugih mednarodnih standardov, temveč potrebo po zagotovitvi, da zahteve/standardi, uporabljeni v obratu za ravnanje z odpadki, zagotavljajo podobno raven varstva zdravja ljudi in okolja.

Družbe vložnice podpišejo dokumente, kakor se zahteva v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2398, in priložijo izvode dokumentov, pomembnih za njegovo področje uporabe.

Splošna enakovrednost z mednarodnimi standardi in standardi EU velja za doseženo, če se v obratu za ravnanje z odpadki uporabljajo naslednja glavna načela, ki izhajajo iz mednarodnih standardov in direktiv EU:

—   mednarodni standardi

Seznam ustreznih smernic, pripravljenih na mednarodni ravni, je na voljo v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov, vključno s tehničnimi smernicami o okolju varnem ravnanju pri celotni ali delni demontaži ladij, kar zadeva ravnanje z odpadki v podrejenih obratih. Posodobitve tehničnih smernic, pripravljenih v skladu z Baselsko konvencijo, je na voljo na spletišču Konvencije (46).

Poleg tega so pogodbenice Baselske konvencije sprejele okvir za okolju varno ravnanje z nevarnimi in drugimi odpadki (47). Ta okvir določa skupno razumevanje, kaj zajema okolju varno ravnanje, ter se na primer sklicuje na številna vodilna načela in ukrepe, s katerimi obrati za ravnanje z odpadki zagotavljajo okolju varno ravnanje.

—   standardi Unije

Standardi Evropske unije glede zdravja ljudi in varstva okolja, pomembni za obrate za ravnanje z odpadki, so na voljo v okvirni direktivi EU o odpadkih in zakonodaji za specifične tokove odpadkov.

Glavne zahteve Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (48) (okvirna direktiva o odpadkih) zajemajo naslednje:

Poleg glavnih načel okvirne direktive o odpadkih standarde za postopke ravnanja s specifičnimi tokovi odpadkov, pomembne za člen 15(5) Uredbe, zajemajo naslednji zakonodajni akti EU:

Nazadnje, standarde za postopke ravnanja s specifičnimi tokovi odpadkov, pomembne za člen 15(5) Uredbe, vključujejo naslednji deli zakonodaje EU:

2.3    Zahteve glede zdravja in varnosti

2.3.1   Kaj pomeni „preprečevanje škodljivih učinkov na zdravje ljudi“?

Smernice MOD se ne sklicujejo le na fizične ureditve (glej vprašanje in odgovor 2.2.4 zgoraj o objektih), ampak na širok razpon operativnih ureditev – od preprečevanja najhujših oblik dela otrok do zagotavljanja ustrezne nastanitve, če je ta v obratu ali je sicer zanjo odgovorno podjetje za recikliranje ladij, in zaščite sluha. Ti različni fizični in operativni elementi skupaj pomenijo „varno delovanje“, „varnost delavcev“ ter „postopke in tehnike, katerih namen je preprečevanje, zmanjševanje, čim večje omejevanje in v izvedljivem obsegu dejansko odpravljanje nevarnosti za zdravje“, kakor je navedeno v Uredbi (55).

Lahko se predvideva, da so z varnostjo povezane zahteve izpolnjene, če je obrat izvedel zgoraj navedene operativne ureditve in ima v skladu s smernicami IMO (56)„načrte in postopke za zaščito zdravja in varnost delavcev“ ter je zmožen „dokazati znanje in razumevanje veljavnih procesov, postopkov, zakonov, predpisov in smernic na področju varnosti in zdravja delavcev pri delu“. Obrat mora tudi pripraviti in vzdrževati „učinkovit načrt za evakuacijo, tako da je vse osebje evakuirano hitro in varno“ (57).

Poleg tega obrat zaposluje „enega ali več ključnih članov osebja, ki so ustrezno usposobljeni in imajo potrebne izkušnje za učinkovito zagotavljanje, da se med dejavnostmi v obratu za recikliranje ladij vzdržujejo varne razmere, vključno z eno ali več pristojnimi osebami za opravljanje posameznega dela. Odvisno od velikosti obrata za recikliranje ladij in števila delavcev [bi lahko obrat za recikliranje ladij zaposloval] hierarhijo osebja za upravljanje varnosti in zdravja, vključno z vodilno odgovorno osebo, nadzornim osebjem in delavci na splošno“ (58). V Uredbi „pristojna oseba“ pomeni „primerno izobraženo in usposobljeno osebo, ki ima ustrezno znanje, izkušnje in spretnosti za opravljanje posameznega dela“ (59). Ta oseba „je lahko usposobljen delavec ali vodstveni delavec, ki lahko prepozna in oceni nevarnosti pri delu, tveganja in izpostavljenost delavcev potencialno nevarnim materialom ali nevarnim razmeram v obratu za recikliranje ladij ter opredeli potrebne zaščitne in preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravo ali zmanjšanje navedenih nevarnosti, tveganj ali izpostavljenosti“ (60).

Nazadnje, smernice IMO se izrecno sklicujejo na mednarodne konvencije, ki so pomembne za recikliranje ladij, vključno s konvencijo o prepovedi najhujših oblik dela otrok iz leta 1999 in konvencijo o minimalni starosti iz leta 1973. Nekatere države, v katerih se reciklirajo ladje, morda še niso ratificirale vseh teh konvencij. Vendar se zaradi skladnosti z zahtevami iz Uredbe od samih podjetij za recikliranje ladij pričakuje, da bodo na svoji ravni izvajala različne za zdravje in varnost delavcev pomembne določbe mednarodnih konvencij, navedenih v Prilogi 4 k smernicam IMO.

2.3.2   Kaj je ustrezna osebna zaščitna oprema?

Osebna zaščitna oprema pomeni vsako napravo ali sredstvo, ki je namenjeno temu, da ga bo posameznik nosil ali držal zaradi zaščite pred eno ali več nevarnostmi za zdravje in varnost (61). Osebna zaščitna oprema v smislu Uredbe je podrobno opredeljena v Smernicah IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij (62) ter smernicah MOD (63).

2.3.3   Kaj so obveznosti glede usposabljanja?

Predvideva se, da je zahteva glede usposabljanja izpolnjena, če je obrat izvedel vse ustrezne smernice MOD (64) in ima skladno s Smernicami IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij (65)„postopke usposabljanja za zagotovitev ustrezne ravni varnosti delavcev in varstva okolja. Programi usposabljanja bi morali zajemati vse delavce in člane obrata za recikliranje ladij, vključno s pogodbenim osebjem in zaposlenimi, […] v njih pa bi morali biti opredeljeni vrsta in pogostost usposabljanja.“

Kar zadeva protipožarno zaščito in preprečevanje požarov, je poseben poudarek namenjen smernicam IMO (66), v skladu s katerimi ima obrat „postopke za zagotavljanje primernega usposabljanja, navodil in informacij vsem nadzornikom in delavcem […] o nevarnostih požarov, ustreznih previdnostnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, ter uporabi opreme za gašenje požara, tako da je med delovnim časom ustrezno usposobljeno osebje vedno takoj na voljo“. Skladnost s temi zahtevami je najbolje dokazati z upoštevanjem ustreznih smernic IMO („treba je hraniti evidence o usposabljanju in urjenjih/vajah, vključno s takimi informacijami, kot so vrsta usposabljanja/urjenja, vloga usposobljene osebe, uporabljena oprema, trajanje, lokacija, datum in ura“).

2.3.4   Kaj je skladno vodenje evidenc o incidentih, nesrečah, poklicnih boleznih in kroničnih učinkih?

Evidence o poklicnih boleznih in kroničnih učinkih se pridobijo z letnimi zdravniškimi pregledi, ki vključujejo vsaj pregled vzorca krvi in urina ter po možnosti vzorčenje las. Informacije o vzrokih bolezni in kroničnih učinkih je najbolje pridobiti z vzorčenjem tal, zraka in prahu.

Zagotavljanje celovitosti evidenc se začne z vedenjem, kdo dela v obratu. Obrat vodi evidenco vseh delavcev, vključno s pogodbenim osebjem in zaposlenimi za kratko časovno obdobje, ter poskrbi, da je vedno na voljo seznam vseh delavcev na kateri koli določen dan.

Skladnost s členom 13(1)(i) in (j) Uredbe tudi pomeni domnevo, da obrat sledi priporočilom iz Smernic IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij (67) ter smernic MOD (68).

Kot je poudarjeno v smernicah MOD, so poleg tega evidence dejansko namenjene temu, da „se uporabijo za varstvo zdravja delavcev“. Rezultate „zdravstveno osebje jasno razloži zadevnim delavcem ali osebam po njihovi izbiri“, „ne uporabljajo se za neupravičeno diskriminacijo“, so „na voljo na zahtevo pristojnega organa ali katere koli druge stranke, ki jo delodajalci in delavci potrdijo, da pripravi ustrezne zdravstvene statistike in epidemiološke študije, če se ohranja anonimnost“. V Smernicah IMO za varno in okolju prijazno recikliranje ladij je nadalje navedeno, da „če nacionalne zahteve ne določajo časovnega obdobja, bi bilo treba evidence hraniti pet let“.

3.   Potrjevanje in inšpekcijski pregledi

3.1    Katere so glavne značilnosti ureditve inšpekcijskih pregledov v skladu z novo uredbo?

S členom 15(4) Uredbe se uvaja dvostopenjska ureditev inšpekcijskih pregledov in preverjanja za obrate v tretjih državah, ki želijo reciklirati ladje pod zastavo države članice EU.

Prvi korak (člen 15(4), prvi odstavek) se izvede, preden obrat vloži zahtevek za vključitev na evropski seznam. Vključuje inšpekcijski pregled obrata na terenu, ki ga opravi neodvisni preglednik, da oceni skladnost z zahtevami iz Uredbe.

V drugem koraku (člen 15(4), drugi odstavek) se lahko Evropska komisija odloči, da bo skladnost obrata preverila z inšpekcijskimi pregledi na terenu. Ta preverjanja se lahko opravijo pred sprejetjem odločitve o vključitvi obrata na evropski seznam ali po njem.

Slika

Glavni koraki postopka pregledovanja in potrjevanja za obrat za recikliranje ladij, ki se nahaja zunaj EU

3.2    Kakšna je vloga neodvisnega preglednika?

Naloga neodvisnih preglednikov je potrjevanje, da obrat izpolnjuje zahteve iz Uredbe. Delo morajo opraviti neodvisno; v ta namen pogodba, sklenjena med lastnikom obrata za recikliranje ladij in neodvisnim preglednikom, zadnjenavedenemu daje pravico, da opravi vse potrebne dejavnosti za preveritev skladnosti obrata z zahtevami iz Uredbe in poročanje o njej. Pogodbene obveznosti neodvisnih preglednikov nikakor ne preprečujejo ali omejujejo njihovih dejavnosti.

Evropska komisija je neodvisnim preglednikom pripravljena svetovati na njihovo zahtevo.

3.3    Kdo je lahko neodvisni preglednik?

Pojma neodvisni preglednik ne bi smeli razlagati v smislu ene same fizične osebe. Za učinkovito izvajanje nalog neodvisnega preglednika bo običajno potrebna ekipa z zelo raznovrstnimi kvalifikacijami. Neodvisni pregledniki dobro poznajo zakone in druge predpise države, v kateri delujejo; po potrebi so odobrena podjetja v skladu z nacionalno zakonodajo.

3.4    Ali bo Evropska komisija objavila seznam neodvisnih preglednikov?

Ne. Komisija ne bo pripravila seznama neodvisnih preglednikov, saj Uredba tega ne določa. Podjetje, ki ima v lasti ali vodi obrat za recikliranje ladij, mora pogodbeno najeti neodvisnega preglednika ter zagotoviti, da je neodvisen in ima potrebne kvalifikacije.

3.5    Kakšne akreditacije in kvalifikacije mora imeti neodvisni preglednik?

Z Uredbo se od preglednikov, ki potrjujejo skladnost z zahtevami iz člena 13, zahteva, da so „neodvisni“ in „ustrezno usposobljeni“. Čeprav ne nalaga njihove akreditacije, je najučinkovitejši način za dokazovanje neodvisnosti in potrebne usposobljenosti ta, da se pri akreditacijskih organih EU ali organih podpisnikih ILAC/MRA zaprosi za akreditacijo glede na standard. Nadaljnje podrobnosti so pojasnjene spodaj.

EU je razvila akreditacijski sistem, v okviru katerega je pri nacionalnem akreditacijskem organu, ki ga je država članica EU imenovala v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 (69), mogoče pridobiti akreditacijo glede na poseben standard. Akreditacija, pridobljena pri enem takem organu, je samodejno priznana po vsej EU. Akreditacijo je mogoče pridobiti tudi pri akreditacijskem organu zunaj EU, ki je podpisnik za ustrezno področje uporabe (v tem primeru: ISO/IEC 17020 (70)) ureditve vzajemnega priznavanja (MRA) pri Mednarodnem sodelovanju za akreditacijo laboratorijev (ILAC) (71) (72).

V okviru Uredbe se neodvisnost in usposobljenost najbolje dokažeta prek skladnosti z zahtevami za inšpekcijske organe tretje strani („tip A“) iz standarda ISO/IEC 17020, ki navaja zahteve za delovanje različnih organov, ki izvajajo inšpekcijske preglede.

Standard ISO/IEC 17020 vsebuje podrobne zahteve za inšpekcijske organe. Inšpekcijski organi, ocenjeni v skladu s standardom ISO/IEC 17020, morajo zlasti predložiti dokaze o nepristranskosti in neodvisnosti (glej prilogo A k standardu), podrobno opisati svojo pravno, organizacijsko in upravljavsko strukturo ter svoje inšpekcijske metode in postopke ter zaposlovati zadostno število usposobljenih članov osebja (neposredno ali prek podizvajalskih pogodb), voditi različne evidence, izdajati inšpekcijska poročila in potrdila, imeti vzpostavljene postopke za pritožbe in ugovore ter upravljavske sisteme. Te podrobne zahteve se uporabljajo kot kontrolni seznam za akreditacijo, s čimer se potrdi sposobnost za izvajanje posebnih nalog inšpekcijskih pregledov, v tem primeru preverjanje obratov za recikliranje ladij v skladu z Uredbo št. 1257/2013. Zahteve so vedno usmerjene v posebno dejavnost in niso nikoli obravnavane ločeno od drugih.

Priporoča se, da podjetja za recikliranje ladij od neodvisnega preglednika, ki mu zaupajo ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz Uredbe, v pogodbi zahtevajo kvalifikacije na naslednjih področjih:

Priporoča se tudi, da ima vodja ekipe neodvisnega preglednika vsaj pet let izkušenj na vsaj dveh zgoraj navedenih področjih in da imajo drugi člani ekipe vsaj tri leta izkušenj na vsaj dveh zgoraj navedenih področjih.

Evropska komisija lahko za uskladitev praks potrjevanja organizira usposabljanja in delavnice, ki so posebej namenjeni neodvisnim preglednikom.

3.6    Ali se Evropska komisija lahko odloči za nadaljnji inšpekcijski pregled obrata?

Podjetja za recikliranje ladij se z vložitvijo zahtevka za vključitev na evropski seznam strinjajo z možnostjo, da Evropska komisija ali zastopniki v njenem imenu opravijo inšpekcijske preglede zadevnih obratov na terenu, tudi nenapovedano. Ti inšpekcijski pregledi se opravijo v sodelovanju z organi države, v kateri se nahaja obrat. Podjetje za recikliranje ladij ne nosi stroškov inšpekcijskih pregledov.

Odločitve Evropske komisije, da opravi inšpekcijske preglede potrjenih obratov, bodo temeljile na prednostnem razvrščanju glede na tveganje. Evropska komisija ali zastopniki v njenem imenu lahko izvedejo inšpekcijske preglede vseh potrjenih obratov v tretji državi. Odločitev o inšpekcijskem pregledu določenega obrata bo sprejeta ob upoštevanju kakovosti in celovitosti informacij, predloženih v prijavni dokumentaciji.

Dodatni vidiki, zaradi katerih se poveča možnost nadaljnjih inšpekcijskih pregledov s strani Evropske komisije ali zastopnikov v njenem imenu, vključujejo – vendar ne izključno – pritožbe in pomisleke, ki so Evropski komisiji predloženi v zvezi z delovanjem obrata.

(1)  Obsežni dokumenti, kot je načrt za obrat za recikliranje ladij, se lahko pošljejo zgolj po e-pošti.

(2)  UL L 332, 18.12.2015, str. 145.

(3)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(4)  IMO, Resolucija MEPC.210(63), sprejeta 2. marca 2012, Smernice za varno in okolju prijazno recikliranje ladij iz leta 2012, str. 7–36.

(5)  IMO MEPC.210(63), Priloga 1, str. 37.

(6)  MOD, Varnost in zdravje pri razstavljanju ladij: smernice za azijske države in Turčijo, 2004 (v nadaljnjem besedilu: MOD SVZ), razdelek 4.6, str. 32 in razdelek 16, str. 128–133.

(7)  Baselska konvencija, Tehnične smernice o okolju varnem ravnanju pri celotni in delni demontaži ladij (v nadaljevanju: BK TS), razdelek 4.5, str. 63 in 64, ter razdelek 6.2, str. 84–88.

(8)  Za več podrobnosti o zahtevah glede ravnanja z odpadki v skladu z Uredbo glej vprašanje in odgovor 2.2.5.

(9)  TS BK, razdelek 6.2, str. 85–87.

(10)  IMO MEPC.210(63), razdelek 3.4.1, str. 24.

(11)  MOD SVZ, str. 28–33.

(12)  MOD SVZ, str. 21–23.

(13)  MOD SVZ, razdelek 3.4.2, str. 19, in Priloga III, str. 155–172.

(14)  IMO MEPC.210(63), razdelek 3.3.3.

(15)  MOD SVZ, razdelek 3.6, str. 21–23.

(16)  MOD SVZ, Priloga I (Nadzor nad zdravjem delavcev), razdelka 2 in 3, str. 147–150, ter Priloga II (Nadzor nad delovnim okoljem), str. 152–154.

(17)  IMO MEPC.210(63), razdelek 3.3.4.11, str. 21.

(18)  MOD SVZ, del II, str. 47–140 (brez razdelkov 14 in 16, na katera se sklicuje v naslednjem poglavju teh smernic).

(19)  TS BK, razdelek 5, str. 66-83.

(20)  Sekretariat Baselske konvencije, Smernice za pristojne organe obratov za recikliranje ladij, 4. avgust 2013.

(21)  Smernice SBK iz leta 2013, stran 13.

(22)  Ker bloki ne pomenijo le „odpadkov, nastalih med postopkom recikliranja ladje“, temveč običajno predstavljajo tudi visoko tveganje, da bodo prekriti z ostanki olja in/ali barve in delci premaza, nastalimi med razrezom, se ne smejo spustiti in/ali ostrgati na bibavičnem pasu ali kateri koli drugi prepustni površini, kot je pesek ali prod, saj bi navedeni postopek pomenil kršitev nadzora uhajanja (člen 13(1)(f)), zadrževanja (člen 13(1)(g)(i)) in ravnanja na neprepustnih tleh (člen 13(1)(g)(ii)).

(23)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.4.4, str. 33–36.

(24)  TS BK, str. 81–83.

(25)  Člen 13(1)(b) Uredbe.

(26)  Vrsta uporabljene ovire za zadrževanje nafte bo odvisna od lokacije in razmer v obratu za recikliranje ladij. Morda se bo izkazalo, da sta potrebni dve zadrževalni ravni, zlasti v obratih, kjer ladje pristanejo na lasten pogon, pri tem pa morda umazana odpadna voda odteče v morje: prva raven absorptivnih ovir za zadrževanje nafte, ki so okoli ladje v razstavljanju, in druga, trajnejša raven neabsorptivnih obalnih ali oceanskih ovir.

(27)  Smernice BK iz leta 2013, str. 14.

(28)  „[Z]adrževanje vseh nevarnih materialov“„med celotnim postopkom recikliranja ladje“ (člen 13(1)(g)(i)).

(29)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.4.3.1, str. 29, in TS BK, str. 82.

(30)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.4.3.1, str. 30, in TS BK, str. 80.

(31)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.4.3.4.1, str. 32, in TS BK, str. 82 in 83.

(32)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.4.3.5, Nevarne tekočine, ostanki in usedline (kot so olje, kaluža in balastna voda), str. 32, in TS BK, str. 81.

(33)  UL L 330, 16.12.2009, str. 28.

(34)  Smernice SBK iz leta 2013, str. 17.

(35)  Smernice SBK iz leta 2013, stran 15.

(36)  TS BK, str. 68.

(37)  Smernice SBK iz leta 2013, stran 16.

(38)  Glej opombo 37.

(39)  Glej opombo 36.

(40)  Glej opombo 36.

(41)  V skladu s členom 13(1)(h) Uredbe (obrat za recikliranje ladij zagotovi hiter dostop za opremo za ukrepanje ob nesrečah, kot so oprema in vozila za gašenje požarov, reševalna vozila in žerjavi, do ladje in vseh delov obrata za recikliranje ladij) obrati, v katerih intervencijska vozila ne morejo parkirati poleg same ladje („do ladje“) ali poleg izhodne poti, na primer zaradi mokrih, nestabilnih tal, neprimernih za vozila, ne izpolnjujejo zahtev iz Uredbe.

(42)  MOD SVZ, str. 138–140.

(43)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.3.4.9, str. 20.

(44)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.4.2.6, tretji odstavek.

(45)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.2.6: „Kadar se materiali ali odpadki odstranijo iz obrata za recikliranje ladij zaradi nadaljnje predelave in/ali odlaganja, morajo biti v načrtu za obrat za recikliranje ladij podrobno določeni postopki, ki bodo uporabljeni, za zagotovitev, da bodo premeščeni samo v obrat, ki je odobren za ravnanje z njimi in/ali njihovo odlaganje na okolju prijazen način.“

(46)  Za več informacij glej: http://www.basel.int/Implementation/TechnicalMatters/DevelopmentofTechnicalGuidelines/AdoptedTechnicalGuidelines/tabid/2376/Default.aspx.

(47)  Za več informacij glej: http://www.basel.int/Implementation/CountryLedInitiative/EnvironmentallySoundManagement/ESMFramework/tabid/3616/Default.aspx.

(48)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3

(49)  UL L 182, 16.7.1999, str. 1.

(50)  UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

(51)  UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(52)  UL L 243, 24.9.1996, str. 31.

(53)  UL L 266, 26.9.2006, str. 1.

(54)  UL L 37, 13.2.2003, str. 24.

(55)  Glej odstavke (b), (d)(i) in (i) člena 13(1).

(56)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.3.1, str. 11.

(57)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.3.6, šesti odstavek, str. 23.

(58)  IMO MEPC.210(63), razdelek 3.3.2.

(59)  Člen 3(1)13 Uredbe.

(60)  Člen 3(3) Uredbe.

(61)  Opredelitev v skladu z Direktivo Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (UL L 399, 30.12.1989, str. 18).

(62)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.3.4.10, str. 21.

(63)  MOD SVZ, razdelek 15, str. 122–127.

(64)  MOD SVZ, razdelek 14, str. 117–121.

(65)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.1.2, str. 8.

(66)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.3.6, sedmi odstavek, str. 23.

(67)  IMO MEPC.(210)63, razdelek 3.1.4, str. 9.

(68)  MOD SVZ, razdelek 5, str. 34–40, in Priloga I (Nadzor nad zdravjem delavcev), razdelek 4, str. 150 in 151.

(69)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(70)  ISO/IEC 17020:2012, Zahteve za delovanje različnih vrst kontrolnih organov.

(71)  Seznam takih organov je na voljo na spletnih straneh: http://www.european-accreditation.org/mla-and-bla-signatories#6 in https://www.ilac.org/documents/mra_signatories.pdf.

(72)  Člen 11(2) Uredbe (ES) št. 765/2008 predvideva, da nacionalni organi priznajo enakovrednost storitev, ki jih opravijo tisti akreditacijski organi, ki so uspešno prestali medsebojno strokovno vrednotenje, in s tem sprejmejo certifikate o akreditaciji teh organov in certifikate, ki jih izdajo organi za ugotavljanje skladnosti, ki so jih akreditirali.