EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.12.2016

COM(2016) 882 final

2016/0408(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

V zadnjih dveh letih si je Evropska unija prizadevala, da bi hkrati obravnavala ločene izzive upravljanja migracij in integriranega upravljanja zunanjih meja EU ter boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu. Učinkovita izmenjava informacij med državami članicami ter med državami članicami in zadevnimi agencijami EU je bistvenega pomena za zagotavljanje močnega odziva na navedene izzive ter vzpostavitev učinkovite in prave varnostne unije.

Schengenski informacijski sistem (SIS) je najuspešnejše orodje za učinkovito sodelovanje med organi za priseljevanje ter policijskimi, carinskimi in pravosodnimi organi EU ter organi pridruženih schengenskih držav. Pristojni organi držav članic, kot so policija, mejna policija in carinski uradniki, morajo imeti dostop do visokokakovostnih informacij o osebah ali predmetih, ki jih preverjajo, z jasnimi navodili o tem, kaj je treba storiti v vsakem primeru posebej. Ta obsežni informacijski sistem je v središču schengenskega sodelovanja in ima ključno vlogo pri omogočanju prostega gibanja oseb znotraj schengenskega območja. Pristojnim organom omogoča vnašanje in pregledovanje podatkov o iskanih osebah, osebah, ki morda nimajo pravice do vstopa ali prebivanja v EU, pogrešanih osebah, zlasti otrocih, in predmetih, ki bi lahko bili ukradeni, odtujeni ali izgubljeni. SIS ne vsebuje zgolj podatkov o zadevni osebi ali predmetu, temveč tudi jasna navodila za pristojne organe o tem, kaj storiti, ko je ta oseba ali predmet najden.

Na podlagi ugotovitev strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost, ki bodo predstavljene v prvi polovici leta 2017, bo Komisija sredi leta 2017 razmislila o drugem sklopu predlogov za nadaljnje izboljšanje interoperabilnosti SIS z drugimi informacijskimi sistemi. Pregled Uredbe (EU) št. 1077/2011 5 o Evropski agenciji za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) je prav tako pomemben element tega dela, ki bo leta 2017 tudi verjetno obravnavan v ločenih predlogih Komisije. Naložbe v hitro, učinkovito in kakovostno izmenjavo informacij, upravljanje informacij ter zagotavljanje interoperabilnosti podatkovnih zbirk in informacijskih sistemov EU so pomemben vidik pri iskanju odgovora na trenutne varnostne izzive.

Sedanji pravni okvir druge generacije SIS v zvezi z uporabo sistema za namene mejnih kontrol državljanov tretjih držav temelji na instrumentu nekdanjega prvega stebra, in sicer Uredbi (ES) št. 1987/2006 6 . Ta predlog nadomešča 7 sedanji pravni instrument, z namenom da:

se uvede obveznost za države članice, da v SIS vnesejo razpis ukrepa za vse prepovedi vstopa, izdane nezakonito prebivajočim državljanom tretje države v skladu z določbami, ki upoštevajo Direktivo 2008/115/ES;

se uskladijo nacionalni postopki za uporabo SIS v zvezi s postopkom posvetovanja za preprečitev, da bi državljan tretje države, za katerega velja prepoved vstopa, imel veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala država članica;

se uvedejo tehnične spremembe za izboljšanje varnosti in se prispeva k zmanjšanju upravnega bremena;

se obravnava celotna uporaba SIS od konca do konca, ki ne zajema le centralnega sistema in nacionalnih sistemov, temveč tudi potrebe končnega uporabnika, ter zagotovitev, da končni uporabniki prejmejo vse potrebne podatke za izvajanje svojih nalog in da pri obdelavi podatkov SIS upoštevajo vsa varnostna pravila.

(1)konsolidacijo rezultatov dela na področju izvajanja SIS, ki je bilo opravljeno v zadnjih treh letih, kar pomeni tehnične spremembe centralnega SIS, da se razširijo nekatere obstoječe kategorije razpisov ukrepov in zagotovijo nove funkcije;

(2)priporočila za tehnične in postopkovne spremembe, ki so bila oblikovana med celovito oceno SIS 8 ;

(3)zahtevke končnih uporabnikov SIS za tehnične izboljšave ter

(4)vmesne ugotovitve strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost 9 v zvezi s kakovostjo podatkov.

Glede na to, da je ta predlog neločljivo povezan s predlogom Komisije za uredbo o vzpostavitvi, delovanju in uporabi SIS na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, so obema besediloma skupne številne določbe. Te določbe vsebujejo ukrepe, ki zajemajo uporabo SIS od konca do konca, in sicer ne le delovanje centralnega sistema in nacionalnih sistemov, temveč tudi potrebe končnih uporabnikov, okrepljene ukrepe za neprekinjeno delovanje ter ukrepe v zvezi s kakovostjo podatkov, varstvom podatkov in varnostjo podatkov, vključene pa so tudi določbe v zvezi s spremljanjem, ocenjevanjem in poročanjem. Oba predloga razširjata tudi uporabo biometričnih podatkov 10 .

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike ter z obstoječimi in prihodnjimi pravnimi instrumenti

Ta predlog je v celoti skladen in usklajen z določbami Direktive 2008/115/ES o izdaji in izvrševanju prepovedi vstopa. Zato ta predlog dopolnjuje obstoječe določbe o prepovedi vstopa in prispeva k učinkovitemu izvrševanju teh prepovedi na zunanji meji, lajša uporabo obveznosti iz direktive o vračanju ter uspešno preprečuje ponovni vstop državljanov tretjih držav na schengensko območje.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

(1)notranjo varnostjo v povezavi z vlogo, ki jo ima SIS pri preprečevanju vstopa državljanom tretjih držav, ki predstavljajo grožnjo za varnost;

(2)varstvom podatkov, saj zagotavlja varstvo temeljnih pravic posameznikov, katerih osebni podatki se obdelujejo v SIS.

(3)Ta predlog je tudi tesno povezan z drugo obstoječo zakonodajo Unije in jo dopolnjuje, in sicer z:

(4)upravljanjem zunanjih meja, saj državam članicam pomaga pri izvajanju nadzora na njihovih delih zunanjih meja EU in pri krepitvi učinkovitosti sistema EU za nadzor na zunanjih mejah;

(5)učinkovito politiko vračanja EU, saj prispeva k sistemu EU za odkrivanje in preprečevanje ponovnega vstopa državljanov tretjih držav po njihovi vrnitvi in ga krepi; Ta predlog bo pripomogel k zmanjšanju spodbud za nedovoljeno migracijo v EU, kar je eden od glavnih ciljev evropske agende o migracijah 12 .

(6)Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, kar zadeva (i) možnosti njenega osebja, ki opravlja analize tveganja, (ii) dostop do SIS prek njene centralne enote za ETIAS za namene predlaganega evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 13 ter (iii) zagotavljanje tehničnega vmesnika za dostop do SIS skupinam evropske mejne in obalne straže, skupinam njenega osebja, ki je zadolženo za naloge v zvezi z vračanjem, in članom podpornih skupin za upravljanje migracij, ki imajo, v okviru svojih pristojnosti, pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in opravljanja poizvedb v njem.

(7)Europolom – v okviru njegovih pristojnosti se predlagajo večje pravice do dostopa do podatkov v SIS in opravljanja poizvedb v njem.

Ta predlog je tudi tesno povezan s prihodnjo zakonodajo Unije in jo dopolnjuje, in sicer s:

(8)sistemom vstopa/izstopa, v okviru katerega se predlaga kombinacija prstnih odtisov in podobe obraza kot biometričnih identifikatorjev za delovanje sistema vstopa/izstopa (SVI), tj. pristop, ki naj bi ga odražal ta predlog.

(9)sistemom ETIAS, v okviru katerega se predla temeljita varnostna ocena, vključno s preverjanjem v SIS, državljanov tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti in nameravajo potovati v EU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Načelo neobveznega sodelovanja

•Subsidiarnost

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

V skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ 16 je Komisija tri leta po začetku delovanja SIS II izvedla celovito oceno centralnega sistema SIS II ter oceno dvostranske in večstranske izmenjave dopolnilnih podatkov med državami članicami.

Ocena se je osredotočala predvsem na pregled uporabe člena 24 Uredbe (ES) št. 1987/2006 z namenom priprave predlogov, potrebnih za spremembo tega člena, da se zagotovi večja uskladitev meril za vnašanje razpisov ukrepov.

Rezultati ocene so izpostavili potrebo po spremembi pravne podlage za SIS, da se zagotovi boljši odziv na nove varnostne in migracijske izzive. To vključuje na primer predlog za obvezen vpis prepovedi vstopa v SIS zaradi boljšega izvrševanja, obvezno posvetovanje med državami članicami, da bi preprečili soobstoj prepovedi vstopa in dovoljenja za prebivanje, možnost identifikacije in izsleditve posameznikov na podlagi njihovih prstnih odtisov z uporabo novega sistema za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov ter razširitev biometričnih identifikatorjev v sistemu.

Rezultati ocene so prav tako razkrili potrebo po zakonodajnih spremembah, da se izboljša tehnično delovanje sistema in poenostavijo nacionalni postopki. Ti ukrepi bodo povečali učinkovitost in uspešnost SIS, tako da bodo olajšali njegovo uporabo in zmanjšali nepotrebno breme. Nadaljnji ukrepi naj bi z natančnejšim opisom posebnih nalog poročanja držav članic in eu-LISA izboljšali kakovost podatkov in preglednost sistema.

Rezultati celovite ocene (ocenjevalno poročilo in povezani delovni dokument služb Komisije sta bila sprejeta 21. decembra 2016 17 ) so bili podlaga za ukrepe, ki so zajeti v tem predlogu.

Poleg tega je Komisija v skladu s členom 19 direktive o vračanju (2008/115/ES) objavila sporočilo o politiki vračanja EU iz leta 2014 18 , ki poroča o uporabi te direktive. To sporočilo ugotavlja, da bi bilo treba potencial SIS na področju politike vračanja še izboljšati, navaja, da je revizija SIS II priložnost za izboljšanje skladnosti med politiko vračanja in sistemom SIS II, ter predlaga uvedbo obveznosti za države članice, da v SIS II vnesejo razpise ukrepov o zavrnitvi vstopa v SIS II za prepovedi vstopa, izdane v skladu z direktivo o vračanju.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Tehnična ocena SIS (Kurt Salmon) 19

V tej oceni so bila opredeljena ključna vprašanja v zvezi z delovanjem SIS in prihodnje potrebe, ki jih je treba obravnavati, pri čemer so bili predvsem opredeljeni pomisleki v zvezi z izboljšanjem neprekinjenega delovanja in zagotovitvijo, da se celotna arhitektura lahko prilagodi vedno večjim potrebam po zmogljivostih.

Ocena učinka morebitnih izboljšav arhitekture SIS II na IKT (Kurt Salmon) 20 .

V tem poročilu so bili ocenjeni trenutni stroški delovanja SIS na nacionalni ravni in ovrednotena dva morebitna tehnična scenarija za izboljšanje sistema. Oba scenarija vključujeta sklop tehničnih predlogov, ki se osredotočajo na izboljšave centralnega sistema in celotne arhitekture.

„Ocena učinka tehničnih izboljšav arhitekture SIS II na IKT – Končno poročilo“, 10. november 2016 (Wavestone) 21 .

V tej študiji so bile ocenjene stroškovne posledice uporabe nacionalne kopije za države članice, in sicer so bili analizirani trije scenariji (popolnoma centraliziran sistem, standardizirano izvajanje N.SIS, ki ga razvije in državam članicam zagotovi eu-LISA, ter ločeno izvajanje N.SIS na podlagi skupnih tehničnih standardov).

Študija o izvedljivosti in posledicah vzpostavitve vseevropskega sistema za izmenjavo podatkov o odločbah o vrnitvi in za spremljanje njihovega izpolnjevanja v okviru schengenskega informacijskega sistema (PWC) 22

Ta študija vsebuje oceno izvedljivosti ter tehnične in operativne posledice predlaganih sprememb v SIS z namenom krepitve njegove uporabe za vračanje migrantov brez urejenega statusa in preprečevanje njihovega ponovnega vstopa.

•Ocena učinka

Poleg tega je Komisija izvedla celovito oceno SIS v skladu s členi 24(5), 43(3) in 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členoma 59(3) in 66(5) Sklepa 2007/533/PNZ ter objavila spremljevalni delovni dokument služb Komisije. Rezultati celovite ocene (ocenjevalno poročilo in povezani delovni dokument služb Komisije sta bila sprejeta 21. decembra 2016) so bili podlaga za ukrepe, ki so zajeti v tem predlogu.

Spremembe, predlagane v tej uredbi, nimajo bistvenih gospodarskih ali okoljskih učinkov. Te spremembe pa naj bi imele znatne pozitivne družbene učinke, kot je povečana raven varnosti, in sicer tako, da se omogoči boljša identifikacija oseb, ki uporabljajo lažno identiteto, storilcev hudih kaznivih dejanj, ki ostajajo neznani, ter migrantov brez urejenega statusa, ki izkoriščajo območje brez nadzora na notranjih mejah. Vpliv teh sprememb na temeljne pravice in varstvo podatkov je bil obravnavan in podrobneje opisan v naslednjem oddelku („Temeljne pravice“).

Predlog je bil pripravljen na podlagi številnih dokazov, zbranih, da se uporabijo v celoviti oceni druge generacije SIS, ki je preučila delovanje sistema in možna področja za izboljšanje. Poleg tega je bila izvedena ocena stroškovnih posledic za zagotovitev, da je bila izbrana najprimernejša in najbolj sorazmerna nacionalna arhitektura.

•Temeljne pravice in varstvo podatkov

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

bodo preverjeni doseženi rezultati glede na zastavljene cilje;

bo ocenjeno, ali so temeljna načela sistema še naprej veljavna;

bo preverjeno, kako se uredba uporablja za centralni sistem;

bo ovrednotena varnost centralnega sistema;

bodo preučene posledice za prihodnje delovanje sistema.

•Natančnejša pojasnitev novih določb predloga

Določbe, ki so skupne temu predlogu in predlogu za uredbo o vzpostavitvi, delovanju in uporabi SIS na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah:

Splošne določbe (členi 1–3)

Tehnična arhitektura in uporaba SIS (členi 4–14)

Naloge eu-LISA (členi 15–18)

Pravica do dostopa do razpisov ukrepov in njihova hramba (členi 29, 30, 31, 33 in 34)

Splošna pravila za obdelavo podatkov in varstvo podatkov (členi 36–53)

Spremljanje in statistični podatki (člen 54)

Uporaba SIS od konca do konca 

SIS je zelo razširjeno in učinkovito orodje za izmenjavo informacij, saj ima več kot dva milijona končnih uporabnikov v pristojnih organih po celi Evropi. Ti predlogi vključujejo pravila, ki zajemajo celovito delovanje sistema od konca do konca, vključno s centralnim SIS, ki ga upravlja eu-LISA, nacionalnimi sistemi in aplikacijami za končne uporabnike. Obravnavajo ne le centralne in nacionalne sisteme, temveč tudi tehnične in operativne potrebe končnih uporabnikov.

Člen 9(2) določa, da morajo končni uporabniki prejeti podatke, potrebne za opravljanje nalog (zlasti vse podatke za identifikacijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in podatke, potrebne za ustrezno ukrepanje). Zagotavlja tudi skupen načrt za izvajanje SIS v državah članicah in s tem uskladitev med nacionalnimi sistemi. Člen 6 določa, da mora vsaka država članica končnim uporabnikom zagotoviti neprekinjeno razpoložljivost podatkov v SIS in z zmanjšanjem možnosti za prekinitve delovanja sistema kar najbolj povečati njegove operativne koristi.

Možnost opravljanja poizvedb s prstnimi odtisi za namene identifikacije osebe je že določena v členu 22 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepu Sveta 2007/533/PNZ. Predlogi uveljavljajo obveznost take iskalne poizvedbe, če identitete osebe ni mogoče ugotoviti na noben drugi način. Trenutno se podobe obraza lahko uporabljajo le za potrditev identitete osebe na podlagi alfanumeričnega iskanja in ne kot podlaga za take iskalne poizvedbe. Poleg tega spremembe členov 22 in 28 določajo, da se podobe obraza, fotografije in odtisi dlani uporabljajo pri opravljanju poizvedb v sistemu in identifikaciji oseb, ko bo to postalo tehnično mogoče. Daktilografija je znanstveno proučevanje prstnih odtisov kot metode identifikacije.  Strokovnjaki s področja daktilografije priznavajo, da imajo odtisi dlani edinstvene značilnosti in da vsebujejo referenčne točke, ki omogočajo točne in jasne primerjave, prav tako kot prstni odtisi. Odtisi dlani se lahko uporabijo za ugotavljanje identitete osebe na isti način, kot se uporabljajo prstni odtisi.  Policija že več desetletij izvaja prakso odvzema odtisov dlani skupaj z odvzemom desetih pritisnjenih in desetih povaljanih prstnih odtisov osebe.  Glavna uporaba odtisov dlani je v identifikacijske namene, kadar si je posameznik namerno ali nenamerno poškodoval konice prstov.  To se zgodi, kadar se posameznik poskuša izogniti identifikaciji ali odvzemu prstnih odtisov oziroma zaradi nesreče ali težkega fizičnega dela.  V okviru razprave o tehničnih pravilih sistema AFIS v okviru SIS so države članice poročale o znatnem uspehu pri identifikaciji migrantov brez urejenega statusa, ki so si namerno poškodovali konice prstov, da bi se izognili identifikaciji.  Nadaljnjo identifikacijo je omogočil odvzem odtisov dlani s strani organov držav članic.

Zaradi zagotovitve številnejših in natančnejših podatkov končnim uporabnikom, da se olajša in pospeši zahtevani ukrep ter omogoči boljša identifikacija posameznika, za katerega se izda ta razpis ukrepa, ta predlog razširja vrste informacij (člen 20), ki se hranijo o posameznikih, za katere je bil izdan razpis ukrepa, tudi na naslednje informacije:

vpletenost osebe v katero koli dejavnost iz členov 1, 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ;

povezanost razpisa ukrepa z državljanom EU ali osebo, ki ima pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov EU;

ali odločitev o zavrnitvi vstopa temelji na določbah iz člena 24 ali člena 27;

vrsta kaznivega dejanja (za razpise ukrepov, izdane v skladu členom 24(2));

podatki o identifikacijskem ali potovalnem dokumentu;

barvna kopija identifikacijskega ali potovalnega dokumenta;

fotografije in podobe obraza;

prstni odtisi in odtisi dlani.

Ustrezni podatki so bistveni za zagotovitev pravilne identifikacije osebe, ki se preverja pri prestopu meje, ki je predmet notranje kontrole ali ki zaprosi za dovoljenje za prebivanje. Nepravilna identifikacija lahko povzroči težave, povezane s temeljnimi pravicami, lahko pa privede tudi do situacije, v kateri ni mogoče sprejeti ustreznih nadaljnjih ukrepov, ker ni znano, ali obstaja razpis ukrepa in kakšna je njegova vsebina.

Glede informacij o zadevni odločbi so razlogi lahko štirje: predhodna obsodba iz člena 24(2)(a), resno varnostno tveganje iz člena 24(2)(b), prepoved vstopa iz člena 24(3) in omejevalni ukrep iz člena 27. Za zagotovitev, da se sprejmejo ustrezni ukrepi v primeru zadetka, je treba navesti tudi, ali se razpis ukrepa nanaša na državljana EU ali drugo osebo, ki ima pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov EU. Ustrezni podatki so bistveni za zagotovitev pravilne identifikacije osebe, ki se preverja pri prestopu meje, ki je predmet notranje kontrole ali ki zaprosi za dovoljenje za prebivanje. Nepravilna identifikacija lahko povzroči težave, povezane s temeljnimi pravicami; lahko pa privede tudi do situacije, v kateri ni mogoče sprejeti ustreznih nadaljnjih ukrepov, ker ni znano, ali obstaja razpis ukrepa in kakšna je njegova vsebina.

podobe obraza;

odtise dlani;

podatke z identifikacijskih dokumentov;

naslov žrtve zlorabe identitete;

ime žrtvinega očeta in matere.

Člen 20 določa podrobnejše informacije v razpisih ukrepov. Vključuje kategorije za razlog zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja ter podrobnosti o osebnih identifikacijskih dokumentih posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Te okrepljene informacije omogočajo, da je zadevna oseba lažje identificirana, končnim uporabnikom pa, da sprejmejo informirano odločitev. Da se zaščitijo končni uporabniki, ki izvajajo kontrole, bo v SIS razvidno, ali oseba, v zvezi s katero je bil izdan razpis ukrepa, spada v katero koli od kategorij iz členov 1, 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu 33 .

Predlog jasno določa, da države članice ne smejo kopirati podatkov, ki so jih vnesle druge države članice, v druge nacionalne podatkovne zbirke (člen 37).

zahtevkov za dostop do podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

zahtevkov za popravek netočnih podatkov in izbris nezakonito shranjenih podatkov;

tožb, vloženih pri sodišču;

tožb, v katerih je sodišče odločilo v prid vlagatelju; in

pripomb o primerih vzajemnega priznavanja pravnomočnih odločb, ki so jih izdala sodišča ali organi drugih držav članic o razpisih ukrepov države članice izdajateljice.

2016/0408 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(b) in (d) ter člena 79(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Schengenski informacijski sistem (SIS) je pomembno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije. SIS je eden od glavnih nadomestnih ukrepov za vzdrževanje visoke stopnje varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, saj podpira operativno sodelovanje med mejno policijo, policijo, carinskimi in drugimi organi kazenskega pregona, pravosodnimi organi v kazenskih zadevah ter organi za priseljevanje.

(2)SIS je bil vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah 36 (v nadaljnjem besedilu: Schengenska konvencija). Razvoj druge generacije SIS (SIS II) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001 37 in Sklepom Sveta 2001/886/PNZ 38 (SIS) ter vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1987/2006 39 in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ 40 . SIS II je nadomestil SIS, kakor je bil vzpostavljen s Schengensko konvencijo.

(3)Tri leta po začetku delovanja SIS II je Komisija izvedla oceno sistema v skladu s členi 24(5), 43(5) in 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 59 in členom 65(5) Sklepa 2007/533/PNZ. Ocenjevalno poročilo in povezani delovni dokument služb sta bila sprejeta 21. decembra 2016 41 . Priporočila iz teh dokumentov bi se morala ustrezno odražati v tej uredbi.

(4)Ta uredba predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS glede zadev, ki spadajo v področje uporabe poglavja 2 naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uredba (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah 42 predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS glede zadev, ki spadajo na področje uporabe poglavij 4 in 5 naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(5)Dejstvo, da je pravna podlaga, potrebna za urejanje SIS, sestavljena iz ločenih instrumentov, ne vpliva na načelo, da SIS predstavlja enoten informacijski sistem, ki bi moral delovati kot tak. Zato bi morale biti nekatere določbe teh instrumentov enake.

(6)Treba je opredeliti cilje SIS, njegovo tehnično arhitekturo in financiranje, določiti pravila v zvezi z njegovim delovanjem od konca do konca in uporabo ter opredeliti naloge, kategorije podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem, namen vnosa podatkov, merila za njihov vnos, organe, pooblaščene za dostop do podatkov, uporabo biometričnih identifikatorjev in dodatna pravila o obdelavi podatkov.

(7)SIS vključuje centralni sistem (v nadaljnjem besedilu: centralni SIS) in nacionalne sisteme s popolno ali delno kopijo podatkovne zbirke SIS. Glede na to, da je SIS najpomembnejši instrument za izmenjavo informacij v Evropi, je treba zagotoviti njegovo neprekinjeno delovanje na centralni in nacionalni ravni. Zato bi morala vsaka država članica zagotoviti delno ali popolno kopijo podatkovne zbirke SIS ter vzpostaviti rezervni sistem.

(8)Treba je oblikovati priročnik s podrobnimi pravili za izmenjavo nekaterih dopolnilnih podatkov v zvezi z ukrepom, ki se zahteva zaradi razpisov ukrepov. Nacionalni organi v vsaki državi članici (v nadaljnjem besedilu: uradi SIRENE) bi morali zagotoviti izmenjavo teh informacij.

(9)Za vzpostavitev učinkovite izmenjave dopolnilnih podatkov v zvezi z ukrepom, ki ga je treba sprejeti, navedenim v razpisih ukrepov, je primerno okrepiti delovanje uradov SIRENE, in sicer z določitvijo zahtev glede razpoložljivih virov, usposabljanj uporabnikov in časa za odziv na vprašanja drugih uradov SIRENE.

(10)Operativno upravljanje centralnih delov SIS izvaja Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice 43 (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Da bi Agencija lahko zagotovila dovolj finančnih in kadrovskih virov za zajetje vseh vidikov operativnega upravljanja centralnega SIS, bi morala ta uredba podrobno določiti njene naloge, zlasti v zvezi s tehničnimi vidiki izmenjave dopolnilnih podatkov.

(11)Brez poseganja v odgovornost držav članic za točnost podatkov, vnesenih v SIS, bi morala Agencija prevzeti odgovornost za izboljšanje kakovosti podatkov z uvedbo centralnega orodja za spremljanje kakovosti podatkov ter za redno pripravo obvestil za države članice.

(12)Da bi se omogočilo boljše spremljanje uporabe SIS za analizo trendov v zvezi z migracijskim pritiskom in upravljanjem meja, bi morala biti Agencija sposobna oblikovati najsodobnejše zmogljivosti za statistično poročanje državam članicam, Komisiji, Europolu in Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, ne da bi pri tem ogrožala celovitost podatkov. Zato je treba vzpostaviti centralno odložišče statističnih podatkov. Zbrani statistični podatki ne bi smeli vsebovati osebnih podatkov.

(13)SIS bi moral vsebovati tudi dodatne kategorije podatkov, ki bodo končnim uporabnikom omogočili, da brez odlašanja sprejmejo informirano odločitev na podlagi razpisa ukrepa. Zato bi morali razpisi ukrepov za zavrnitev vstopa ali prepoved prebivanja vsebovati informacijo o odločitvi, na kateri temelji razpis ukrepa. Za olajšanje identifikacije in odkrivanja več identitet bi moral razpis ukrepa vsebovati sklic na osebni identifikacijski dokument ali številko in kopijo takega dokumenta, če je na voljo.

(14)SIS ne bi smel shranjevati podatkov, ki se uporabljajo za opravljanje poizvedb, razen za vodenje evidenc zaradi preverjanja zakonitosti poizvedb, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja pravilnega delovanja N.SIS ter celovitosti in varnosti podatkov.

(15)SIS bi moral dovoljevati obdelavo biometričnih podatkov, ki naj bi pripomogli k zanesljivi identifikaciji zadevnih oseb. Iz istega razloga bi moral SIS omogočati tudi obdelavo podatkov oseb, katerih identiteta je bila zlorabljena (da se preprečijo neprijetnosti zaradi napačne identifikacije), za katero veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, zlasti soglasje zadevnih oseb in stroga omejitev namenov, za katere se taki podatki lahko zakonito obdelujejo.

(16)Države članice bi morale sprejeti potrebne tehnične ureditve, da vsakič, ko končni uporabniki opravijo poizvedbo v nacionalni policijski podatkovni zbirki ali podatkovni zbirki priseljencev, hkrati poizvedbo opravijo tudi v SIS v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 44 . Na ta način se zagotovi, da SIS deluje kot glavni nadomestni ukrep na območju brez nadzora na notranjih mejah ter da bolje obravnava čezmejno razsežnost kriminalitete in mobilnosti storilcev kaznivih dejanj.

(17)Ta uredba bi morala določati pogoje za uporabo daktilografskih podatkov in podob obraza za namene identifikacije. Uporaba podob obraza v SIS za namene identifikacije naj bi pripomogla tudi k zagotavljanju usklajenosti postopkov mejnega nadzora, pri katerem se za identifikacijo in preverjanje identitete zahteva uporaba daktilografskih podatkov in podob obraza. Opravljanje poizvedb na podlagi daktilografskih podatkov bi moralo biti obvezno, če obstaja dvom o identiteti osebe. Podobe obraza za namene identifikacije se lahko uporabljajo le v okviru rednega mejnega nadzora na samopostrežnih terminalih in elektronskih prehodih.

(18)Prstne odtise, najdene na kraju izvršitve kaznivega dejanja, bi moralo bilo dovoljeno primerjati z daktilografskimi podatki, shranjenimi v SIS, če obstaja velika verjetnost, da pripadajo storilcu hudega ali terorističnega kaznivega dejanja. Kot hudo kaznivo dejanje bi se morala obravnavati kazniva dejanja, navedena v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ 45 , kot teroristično kaznivo dejanje pa kazniva dejanja po nacionalni zakonodaji iz Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ 46 .

(19)Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da vzpostavijo povezave med razpisi ukrepov v SIS. Vzpostavitev povezav med dvema ali več razpisi ukrepov s strani države članice ne bi smela vplivati na ukrep, ki ga je treba sprejeti, obdobje hrambe ali pravice do dostopa do razpisov ukrepov.

(20)Večjo učinkovitost, usklajenost in doslednost je mogoče doseči tako, da se zagotovi obvezen vnos v SIS vseh prepovedi vstopa, ki jih izdajo pristojni organi držav članic v skladu s postopki, ki upoštevajo Direktivo 2008/115/ES 47 , in tako, da se določijo skupna pravila za vnos takih razpisov ukrepov po vrnitvi nezakonito prebivajočega državljana tretje države. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da med trenutkom, ko državljan tretje države zapusti schengensko območje, in aktivacijo razpisa ukrepa v SIS ni časovnega zamika. To bi moralo zagotoviti uspešno izvrševanje prepovedi vstopa na zunanjih mejnih prehodih, kar bi učinkovito preprečevalo ponovne vstope na schengensko območje.

(21)Ta uredba bi morala določati pravila za obvezno posvetovanje med nacionalnimi organi, kadar državljan tretje države ima ali lahko pridobi veljavno dovoljenje za prebivanje ali drugo dovoljenje ali pravico do prebivanja v eni državi članici, druga država članica pa namerava v zvezi z zadevnim državljanom tretje države izdati ali je že vnesla razpis ukrepa za zavrnitev vstopa ali prepoved prebivanja. Take okoliščine povzročajo veliko negotovost za mejno stražo, policijo in organe za priseljevanje. Zato je primerno zagotoviti obvezen časovni okvir za hitro posvetovanje z dokončnim rezultatom, da se osebam, ki predstavljajo grožnjo, lahko prepreči vstop na schengensko območje.

(22)Ta uredba ne sme posegati v uporabo Direktive 2004/38 48 .

(23)Razpisi ukrepov bi se morali hraniti v SIS le toliko časa, kolikor je to potrebno za izpolnitev namena, za katerega so bili izdani. Da se zmanjša upravno breme za organe, ki sodelujejo pri obdelavi podatkov o posameznikih za različne namene, je primerno, da se najdaljše obdobje hrambe razpisov ukrepov za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja uskladi z najdaljšim trajanjem prepovedi vstopa, izdanih v skladu s postopki, ki upoštevajo Direktivo 2008/115/ES. Zato bi moralo obdobje hrambe razpisov ukrepov v zvezi z osebami trajati največ pet let. Načeloma bi bilo treba razpise ukrepov v zvezi z osebami iz SIS samodejno izbrisati po petih letih. Odločitve o hrambi razpisov ukrepov v zvezi z osebami bi morale temeljiti na celoviti posamični oceni. Države članice bi morale v določenem roku preveriti razpise ukrepov v zvezi z osebami in hraniti statistične podatke o številu razpisov ukrepov v zvezi z osebami, katerih obdobje hrambe je bilo podaljšano.

(24)Za vnašanje in podaljševanje obdobja izteka veljavnosti razpisa ukrepa v SIS bi morala veljati obvezna zahteva po sorazmernosti, na podlagi katere se preuči, ali je konkretna zadeva primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se v SIS vnese razpis ukrepa. V primeru katerega koli kaznivega dejanja iz členov 1, 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu 49 bi bilo treba v zvezi z državljani tretjih držav vedno ustvariti razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja, pri čemer se upošteva visoka stopnja tveganja in splošnega negativnega vpliva, ki ga lahko povzroči ta dejavnost.

(25)Celovitost podatkov SIS je ključnega pomena. Zato bi bilo treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za obdelavo podatkov SIS na centralni kot tudi na nacionalni ravni, da se zagotovi varnost podatkov od konca do konca. Organe, ki sodelujejo pri obdelavi podatkov, bi morale zavezovati varnostne zahteve te uredbe, hkrati pa bi moral zanje veljati enoten postopek poročanja o incidentih.

(26)Podatki, ki se obdelujejo v SIS v okviru uporabe te uredbe, se ne bi smeli posredovati ali dati na voljo tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

(27)Da bi organi za priseljevanje lahko učinkoviteje sprejemali odločitve o pravici državljanov tretjih držav do vstopa in prebivanja na ozemljih držav članic ter vračanju nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, je primerno, da se jim zagotovi dostop do SIS v skladu s to uredbo.

(28)Organi držav članic bi morali uporabljati Uredbo (EU) 2016/679 50 za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo, kadar se Direktiva (EU) 2016/680 51 ne uporablja. Institucije in organi Unije bi morali uporabljati Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 52 za obdelavo osebnih podatkov, kadar izvajajo svoje naloge v okviru te uredbe. V tej uredbi bi bilo treba po potrebi natančneje določiti določbe Direktive (EU) 2016/680, Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe (ES) št. 45/2001. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani Europola se uporablja Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj 53 (uredba o Europolu).

(29)Kar zadeva zaupnost, bi se morale za zaposlene uradnike in druge uslužbence, katerih delo je povezano s SIS, uporabljati ustrezne določbe Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

(30)Države članice in Agencija bi morale imeti varnostne načrte, ki bodo omogočili lažje izvajanje varnostnih obveznosti, ter medsebojno sodelovati, da bi se reševanja vprašanj glede varnosti lotevale usklajeno.

(31)Neodvisni nacionalni nadzorni organi bi morali spremljati, ali države članice zakonito obdelujejo osebne podatke v zvezi s to uredbo. Treba bi bilo določiti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do dostopa do podatkov, popravkov in izbrisa njihovih podatkov, shranjenih v SIS, naknadna pravna sredstva pred nacionalnimi sodišči ter vzajemno priznavanje sodb. Zato je primerno, da se od držav članic zahtevajo letni statistični podatki.

(32)Nadzorni organi zagotovijo, da se vsaj na štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov v njihovem N.SIS v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Revizijo bi morali izvesti nadzorni organi oziroma bi morali nacionalni nadzorni organi revizije naročiti neposredno pri neodvisnem revizorju za varstvo podatkov. Neodvisni revizor mora ostati pod nadzorom in odgovornostjo nacionalnega nadzornega organa ali organov, zato nacionalni nadzorni organi sami naročijo revizijo in jasno opredelijo namen, področje uporabe in metodologijo revizije ter zagotovijo usmerjanje in nadzor revizije ter končnih rezultatov.

(33)Uredba (EU) 2016/794 (uredba o Europolu) določa, da Europol podpira in krepi ukrepe pristojnih organov držav članic ter njihovo sodelovanje v boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter zagotavlja analizo in ocene ogroženosti. Da se Europolu olajša izvajanje nalog, zlasti v okviru Evropskega centra za boj proti tihotapljenju migrantov, je primerno, da se Europolu omogoči dostop do kategorij razpisov ukrepov, določenih v tej uredbi. Europolov Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov ima pomembno strateško vlogo pri odpravljanju nedovoljene migracije, zato bi moral Europol pridobiti dostop do razpisov ukrepov v zvezi z osebami, katerim sta vstop in prebivanje na ozemlju države članice prepovedana bodisi zaradi kazenskih razlogov bodisi zaradi neupoštevanja pogojev za vstop in bivanje.

(34)Za premostitev vrzeli pri izmenjavi informacij o terorizmu, zlasti v zvezi s tujimi terorističnimi bojevniki – pri čemer je spremljanje njihovega gibanja bistvenega pomena – bi morale države članice hkrati z vnosom razpisa ukrepa v SIS z Europolom izmenjati informacije v zvezi z dejavnostmi, povezanimi s terorizmom, zadetke in z njimi povezane podatke. Europolov Evropski center za boj proti terorizmu lahko tako preverja, ali v podatkovnih zbirkah Europola obstajajo kakršne koli dodatne spremne informacije, ter zagotavlja visokokakovostno analizo, ki prispeva k onemogočanju terorističnih mrež in, kjer je mogoče, preprečevanju napadov. 

(35)Treba je določiti tudi jasna pravila za Europol o obdelavi in prenosu podatkov iz SIS, da se omogoči kar najbolj celovita uporaba SIS ob upoštevanju standardov varstva podatkov, kakor so določeni v tej uredbi in Uredbi (EU) 2016/794. V primerih, ko poizvedba, ki jo v SIS opravi Europol, razkrije obstoj razpisa ukrepa, ki ga je izdala država članica, Europol ne more izvesti zahtevanega ukrepa. Zato bi moral o tem obvestiti zadevno državo članico, da bi lahko spremljala zadevo.

(36)Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta 54 za namene te uredbe določa, da mora država članica gostiteljica članom skupin evropske mejne in obalne straže ali skupinam osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, napotenim s strani Evropske agencije za mejno in obalno stražo, dovoliti vpogled v evropske podatkovne zbirke, če je to potrebno za izpolnjevanje operativnih ciljev, določenih v operativnem načrtu o mejni kontroli, varovanju meje in vračanju. Druge zadevne agencije Unije, zlasti Evropski azilni podporni urad in Europol, lahko napotijo tudi strokovnjake v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, ki niso člani osebja navedenih agencij Unije. Namen napotitve skupin evropske mejne in obalne straže, skupin osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, in podpornih skupin za upravljanje migracij je zagotovitev tehnične in operativne okrepitve za države članice, ki jo zahtevajo, zlasti tiste, ki se srečujejo z nesorazmernimi migracijskimi izzivi. Za izpolnitev nalog, dodeljenih skupinam mejne in obalne straže, skupinam osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, in podpornim skupinam za upravljanje migracij, je treba tem skupinam zagotoviti dostop do SIS prek tehničnega vmesnika Evropske agencije za mejno in obalno stražo, s katerim se povežejo s centralnim SIS. V primerih, ko poizvedba, ki jo v SIS opravi ena ali več skupin osebja, razkrije obstoj razpisa ukrepa, ki ga je izdala država članica, član skupine ali osebja ne more izvesti zahtevanega ukrepa, razen če nima za to pooblastila države članice gostiteljice. Zato bi moral o tem obvestiti zadevne države članice, da bi lahko spremljale zadevo.

(37)V skladu z Uredbo (EU) 2016/1624 Evropska agencija za mejno in obalno stražo pripravi analize tveganja. Te analize tveganja pokrivajo vse vidike, pomembne za integrirano upravljanje zunanjih meja, zlasti grožnje, ki lahko vplivajo na delovanje ali varnost zunanjih meja. Razpisi ukrepov, vneseni v SIS v skladu s to uredbo, zlasti razpisi ukrepov za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja, so pomembne informacije za oceno morebitnih groženj, ki bi lahko vplivale na zunanje meje, in bi zato morali biti na voljo, saj mora analizo tveganja pripraviti Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Za izpolnitev nalog, dodeljenih Evropski agenciji za mejno in obalno stražo v zvezi z analizo tveganja, je potreben dostop do SIS. Poleg tega bo v skladu s predlogom Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 55 centralna enota za ETIAS v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo v sistemu SIS prek sistema ETIAS opravljala preveritve, da se izvedejo ocene vlog za odobritev potovanja, za katero se med drugim zahteva preveritev, ali je za državljana tretje države, ki je zaprosil za potovalno odobritev, v SIS že razpisan ukrep. Zato bi morala tudi centralna enota za ETIAS v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo imeti dostop do SIS, kolikor je to potrebno za izvajanje njenih pristojnosti, in sicer do vseh kategorij razpisov ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav, za katere je bil izdan razpis ukrepa za namene vstopa in prebivanja ter za katere velja omejevalni ukrep, ki jim preprečuje vstop v države članice ali tranzit prek njih.

(38)Nekateri vidiki SIS ne morejo biti izčrpno zajeti z določbami te uredbe zaradi njihove tehnične narave, ravni podrobnosti in potrebe po rednem posodabljanju. To so na primer tehnična pravila v zvezi z vnosom, posodabljanjem, izbrisom in iskanjem podatkov ter kakovostjo podatkov, iskalna pravila v zvezi z biometričnimi identifikatorji, pravila o skladnosti in prednostni obravnavi razpisov ukrepov, dodajanju označitev, povezavah med razpisi ukrepov, določanju obdobja izteka veljavnosti razpisa ukrepa v okviru najdaljšega obdobja ter izmenjavi dopolnilnih podatkov. Zato bi bilo v zvezi s temi vidiki Komisiji treba podeliti izvedbena pooblastila. Pri tehničnih pravilih v zvezi z iskanjem razpisov ukrepov bi bilo treba upoštevati, da morajo nacionalne aplikacije nemoteno delovati.

(39)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 56 . Postopek za sprejetje izvedbenih ukrepov v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) 2018/xxx (policijsko in pravosodno sodelovanje) bi moral biti enak.

(40)Zaradi zagotovitve preglednosti bi morala Agencija vsaki dve leti pripraviti poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o izmenjavi dopolnilnih podatkov. Komisija bi morala vsake štiri leta pripraviti celovito oceno.

(41)Ker ciljev te uredbe, namreč vzpostavitve in ureditve skupnega informacijskega sistema ter izmenjave povezanih dopolnilnih podatkov, že zaradi njihove narave države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(42)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te uredbe je zlasti zagotoviti varno okolje za vse osebe, ki prebivajo na ozemlju Evropske unije, ter zaščititi migrante brez urejenega statusa pred izkoriščanjem in trgovino z ljudmi, tako da se omogoči njihova identifikacija, pri čemer se v celoti spoštuje varstvo osebnih podatkov.

(43)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v roku šestih mesecev od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

(44)Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES 57 ne sodeluje. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(45)Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 58 ne sodeluje; Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(46)Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 59 , ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES 60 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(47)Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) sklepov Sveta 2004/849/ES 61 in 2004/860/ES 62 . 

(48)Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 63 , ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU 64 in členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 65 .

(49)Ta uredba za Bolgarijo in Romunijo predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 in ga je treba brati v povezavi s Sklepom Sveta 2010/365/EU o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji 66 .

(50)Ta uredba za Ciper in Grčijo prestavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

(51)Ocenjeni stroški nadgradnje nacionalnih sistemov SIS in izvajanja novih funkcij, predvideni v tej uredbi, so nižji od preostalega zneska v proračunski vrstici za pametne meje v Uredbi (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 67 . Zato bi v tej uredbi morali prerazporediti znesek, dodeljen za razvoj informacijskih sistemov, ki podpirajo upravljanje migracijskih tokov prek zunanjih meja v skladu s členom 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014.

(52)Uredbo (ES) št. 1987/2006 bi bilo zato treba razveljaviti.

(53)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je mnenje podal dne [...] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Splošni namen SIS

Namen SIS je zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Unije, kar vključuje vzdrževanje javnega reda in varnosti ter varovanje varnosti na ozemljih držav članic, ter uporabljati določbe iz poglavja 2 naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s pretokom oseb na njihovih ozemljih, in sicer s pomočjo informacij, ki se sporočajo prek tega sistema.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba določa pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov v SIS v zvezi z državljani tretjih držav ter izmenjavo dopolnilnih in dodatnih podatkov zaradi zavrnitve vstopa ali prepovedi prebivanja na ozemlju držav članic.

2.Ta uredba vsebuje tudi določbe o tehnični arhitekturi SIS, nalogah držav članic in Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, splošni obdelavi podatkov ter pravicah zadevnih oseb in odškodninski odgovornosti.

Člen 3
Opredelitev pojmov

1.V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„razpis ukrepa“ pomeni niz podatkov, vključno z biometričnimi identifikatorji iz člena 22, vnesenih v SIS, ki pristojnim organom omogoča identifikacijo osebe za namene sprejetja posebnega ukrepa;

(b)„dopolnilni podatki“ pomenijo podatke, ki niso del podatkov razpisa ukrepa, shranjenih v SIS, so pa povezani z razpisi ukrepov v SIS, in se izmenjujejo:

(1)da se države članice lahko medsebojno posvetujejo ali obvestijo ob vnosu razpisa ukrepa;

(2)ob zadetku, da se lahko sprejme ustrezen ukrep;

(3)ko zahtevanega ukrepa ni mogoče sprejeti;

(4)ko gre za kakovost podatkov SIS;

(5)ko gre za skladnost in prednostno obravnavo razpisov ukrepov;

(6)ko gre za uveljavljanje pravice do dostopa;

(c)„dodatni podatki“ pomenijo podatke, shranjene v SIS in povezane z razpisi ukrepov v SIS, ki morajo biti nemudoma na voljo pristojnim organom, kadar se osebe, v zvezi s katerimi so bili vneseni podatki v SIS, izsledijo na podlagi opravljene poizvedbe v SIS;

(d)„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 20 PDEU, razen oseb, ki imajo na podlagi sporazumov med Unijo oziroma Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjimi državami na drugi strani pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici do prostega gibanja državljanov Unije;

(e)„osebni podatki“ pomenijo katero koli informacijo v zvezi z določeno ali določljivo fizično osebo („posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“);

(f)„določljiva fizična oseba“ je oseba, ki jo je mogoče neposredno ali posredno identificirati, zlasti z uporabo identifikatorjev, kot so ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator ali eden ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto navedene fizične osebe;

(g)„obdelava osebnih podatkov“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

(h)„zadetek“ v SIS pomeni:

(1)da uporabnik opravi poizvedbo;

(2)da poizvedba razkrije razpis ukrepa, ki ga je v SIS vnesla druga država članica,

(3)da se podatki o razpisu ukrepa v SIS ujemajo z iskalnimi podatki in

(4)da se zaradi zadetka zahtevajo nadaljnji ukrepi.

(i)„država članica izdajateljica“ pomeni državo članico, ki je vnesla razpis ukrepa v SIS;

(j)„država članica izvršiteljica“ pomeni državo članico, ki na podlagi zadetka sprejme zahtevane ukrepe;

(k)„končni uporabniki“ pomenijo pristojne organe, ki poizvedbe opravljajo neposredno v CS-SIS, N.SIS ali njuni tehnični kopiji;

(l)„vrnitev ali vračanje“ pomeni vrnitev, kakor je opredeljena v točki 3 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(m)„prepoved vstopa“ pomeni prepoved vstopa, kakor je opredeljena v točki 6 člena 3 Direktive 2008/115/ES;

(n)„daktilografski podatki“ pomenijo podatke o prstnih odtisih in odtisih dlani, ki zaradi svojih edinstvenih značilnosti in vsebovanih referenčnih točk omogočajo točno in jasno preveritev identitete osebe;

(o)„hudo kaznivo dejanje“ pomeni katero koli kaznivo dejanje iz člena 2(1) in (2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 68 ;

(p)„teroristično kaznivo dejanje“ pomeni katero koli kaznivo dejanje po nacionalni zakonodaji iz členov 1 do 4 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 69 .

Člen 4
Tehnična arhitektura in uporaba SIS

1.SIS je sestavljen iz:

(a)centralnega sistema (v nadaljnjem besedilu: centralni SIS), ki je sestavljen iz:

–tehničnega podpornega dela (v nadaljnjem besedilu: CS-SIS), ki vsebuje podatkovno zbirko (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka SIS);

–enotnega nacionalnega vmesnika (v nadaljnjem besedilu: NI-SIS);

(b)nacionalnega sistema (v nadaljnjem besedilu: N.SIS) v vsaki državi članici, ki je sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki komunicirajo s centralnim SIS. N.SIS vsebuje podatkovno zbirko (v nadaljnjem besedilu: nacionalna kopija), ki vsebuje popolno ali delno kopijo podatkovne zbirke SIS ter rezervno kopijo N.SIS. N.SIS in njegova rezervna kopija se lahko uporabljata hkrati, da se končnim uporabnikom zagotovi neprekinjena razpoložljivost;

(c)komunikacijske infrastrukture med CS-SIS in NI-SIS (v nadaljnjem besedilu: komunikacijska infrastruktura), ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom SIS in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz člena 7(2).

2.Podatki SIS se vnašajo, posodabljajo, brišejo in iščejo prek različnih sistemov N.SIS. Delna ali popolna nacionalna kopija je dostopna za namen avtomatiziranega opravljanja poizvedb na ozemlju vsake države članice, ki uporablja tako kopijo. Delna nacionalna kopija mora vsebovati vsaj podatke, navedene v členu 20(2)(a) do (v) te uredbe. Onemogočeno mora biti opravljanje poizvedb v podatkovnih zbirkah N.SIS drugih držav članic.

3.CS-SIS izvaja tehnični nadzor in upravljanje ter vsebuje rezervno kopijo CS-SIS, ki zagotavlja delovanje vseh funkcij glavnega CS-SIS v primeru okvare tega sistema. CS-SIS in rezervna kopija CS-SIS morata biti na dveh različnih tehničnih lokacijah Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1077/2011 70 (v nadaljnjem besedilu: Agencija). CS-SIS ali rezervna kopija CS-SIS lahko vsebuje dodatno kopijo podatkovne zbirke SIS, obe podatkovni zbirki pa se lahko uporabljata istočasno med aktivnim delovanjem, če je vsaka od njiju zmožna obdelati vse transakcije v zvezi z razpisi ukrepov v SIS.

4.CS-SIS zagotavlja storitve, ki so potrebne za vnos in obdelavo podatkov SIS, vključno z opravljanjem poizvedb v podatkovni zbirki SIS. CS-SIS zagotavlja:

(a)spletno posodabljanje nacionalnih kopij;

(b)sinhronizacijo in usklajenost nacionalnih kopij in podatkovne zbirke SIS;

(c)postopek za inicializacijo in obnovitev nacionalnih kopij;

(d)neprekinjeno razpoložljivost.

Člen 5
Stroški

1.Stroški delovanja, vzdrževanja in nadaljnjega razvoja centralnega SIS in komunikacijske infrastrukture bremenijo splošni proračun Evropske unije.

2.Ti stroški zajemajo dejavnosti v zvezi s CS-SIS, s katerimi se zagotavljajo storitve iz člena 4(4).

3.Stroške vzpostavitve, delovanja, vzdrževanja in nadaljnjega razvoja vsakega N.SIS krije zadevna država članica.

POGLAVJE II

NALOGE DRŽAV ČLANIC

Člen 6
Nacionalni sistemi

Vsaka država članica je odgovorna za vzpostavitev, delovanje, vzdrževanje in nadaljnji razvoj svojega N.SIS ter povezavo svojega N.SIS z NI-SIS.

Vsaka država članica je odgovorna za zagotavljanje neprekinjenega delovanja N.SIS, njegove povezave z NI-SIS in neprekinjene razpoložljivosti podatkov SIS za končne uporabnike.

Člen 7
Urad N.SIS in urad SIRENE

1.Vsaka država članica imenuje organ (v nadaljnjem besedilu: urad N.SIS), ki je primarno odgovoren za njen N.SIS.

Ta organ je odgovoren za nemoteno delovanje in varnost N.SIS, pristojnim organom zagotavlja dostop do SIS in sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja določb te uredbe. Odgovoren je za zagotovitev, da se vse funkcije SIS ustrezno dajo na voljo končnim uporabnikom.

Vsaka država članica svoje razpise ukrepov posreduje prek urada N.SIS.

2.Vsaka država članica določi organ, ki zagotavlja izmenjavo in razpoložljivost vseh dopolnilnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: urad SIRENE) v skladu z določbami Priročnika SIRENE iz člena 8.

Navedeni uradi usklajujejo tudi preverjanje kakovosti podatkov, vnesenih v SIS. V te namene imajo dostop do podatkov, ki se obdelujejo v SIS.

3.Države članice Agencijo obvestijo o svojem uradu N.SIS II in svojem uradu SIRENE. Agencija objavi seznam uradov in organov skupaj s seznamom iz člena 36(8).

Člen 8
Izmenjava dopolnilnih podatkov

1.Dopolnilni podatki se izmenjujejo prek komunikacijske infrastrukture v skladu z določbami Priročnika SIRENE. Države članice omogočijo potrebne tehnične in človeške vire za zagotavljanje stalne razpoložljivosti in izmenjave dopolnilnih podatkov. Če komunikacijska infrastruktura ni na voljo, lahko države članice uporabijo druga ustrezno zavarovana tehnična sredstva za izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2.Dopolnilni podatki se uporabijo le za namene, za katere so bili posredovani v skladu s členom 43, razen če se ne pridobi predhodno soglasje države članice izdajateljice.

3.Uradi SIRENE svoje naloge opravljajo hitro in učinkovito, zlasti tako, da na zahtevek odgovorijo čim prej, vendar najpozneje v 12 urah po prejetju zahtevka.

4.Podrobna pravila za izmenjavo dopolnilnih podatkov se sprejmejo z izvedbenimi ukrepi v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2) v obliki priročnika z naslovom „Priročnik SIRENE“.    

Člen 9
Tehnična in funkcionalna skladnost

1.Za zagotovitev hitrega in učinkovitega prenosa podatkov vsaka država članica pri vzpostavljanju svojega N.SIS upošteva skupne standarde, protokole in tehnične postopke, ki so bili določeni, da se zagotovi skladnost njihovega N.SIS s CS-SIS. Navedeni skupni standardi, protokoli in tehnični postopki se določijo in oblikujejo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

2.Države članice prek storitev CS-SIS s pomočjo samodejnih posodobitev iz člena 4(4) zagotovijo, da so podatki, shranjeni v nacionalni kopiji, identični in skladni s podatkovno zbirko SIS ter da opravljene poizvedbe v njihovi nacionalni kopiji dajo enakovredne rezultate kot poizvedbe v podatkovni zbirki SIS. Končni uporabniki prejmejo podatke, potrebne za opravljanje nalog, zlasti vse podatke za identifikacijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in podatke, potrebne za ustrezno ukrepanje.

Člen 10
Varnost – države članice

1.Vsaka država članica v zvezi s svojim N.SIS sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, načrtom za neprekinjeno delovanje in načrtom za vnovično vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, z namenom:

(a)fizično zaščititi podatke, med drugim z izdelavo kontingentnih načrtov za zaščito ključne infrastrukture;

(b)preprečiti dostop nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

(c)preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odnašanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)preprečiti nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)preprečiti, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov (nadzor uporabnikov);

(f)zagotoviti, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatizirano obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer samo na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa do podatkov);

(g)zagotoviti, da bodo vsi organi s pravico do dostopa do SIS ali objektov in opreme za obdelavo podatkov vzpostavili profile z opisi funkcij in pristojnosti oseb, ki imajo pravico do dostopa, vnašanja, posodabljanja, brisanja in iskanja podatkov, ter jih na zahtevo nemudoma dali na voljo nacionalnim nadzornim organom iz člena 50(1) (profili zaposlenih);

(h)zagotoviti, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

(i)zagotoviti, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov ter kdaj in s kakšnim namenom so bili podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(j)preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja);

(k)spremljati učinkovitost varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostaviti potrebne organizacijske ukrepe v zvezi z notranjim spremljanjem (notranja revizija).

2.Glede obdelave in izmenjave dopolnilnih podatkov države članice sprejmejo ukrepe v zvezi z varnostjo, enakovredne tistim iz odstavka 1, vključno z zavarovanjem prostorov urada SIRENE.

3.Glede obdelave podatkov SIS s strani organov iz člena 29 države članice sprejmejo ukrepe v zvezi z varnostjo, enakovredne tistim iz odstavka 1.

Člen 11
Zaupnost – države članice

Vsaka država članica uporablja svoja pravila o poklicni skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti za vse osebe in organe, ki delajo s podatki SIS in dopolnilnimi podatki, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Ta obveza velja tudi po tem, ko navedene osebe zapustijo delovno mesto ali prekinejo delovno razmerje, ali po prenehanju dejavnosti navedenih organov.

Člen 12
Vodenje evidenc na nacionalni ravni

1.Države članice zagotovijo, da se zaradi preverjanja, ali je opravljanje poizvedb zakonito, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter notranjega spremljanja vsak dostop do osebnih podatkov in izmenjava teh podatkov v okviru CS-SIS evidentira v njihov N.SIS, s čimer se zagotovi pravilno delovanje N.SIS ter celovitost in varnost podatkov.

2.Evidence vsebujejo zlasti zgodovino razpisa ukrepa, datum in čas obdelave podatkov, vrsto podatkov, ki so bili uporabljeni za opravljanje poizvedbe, sklic na vrsto prenesenih podatkov ter ime pristojnega organa in osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

3.Če se iskalna poizvedba opravi na podlagi daktilografskih podatkov ali podobo obraza v skladu s členom 22, morajo evidence vsebovati zlasti vrsto podatkov, ki so bili uporabljeni za opravljanje poizvedbe, sklic na vrsto prenesenih podatkov ter ime pristojnega organa in osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

4.Evidence se lahko uporabljajo samo za namene iz odstavka 1 in se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje tri leta od njihovega nastanka.

5.Evidence se lahko hranijo dalj časa, če so potrebne za nadzorne postopke, ki že potekajo.

6.Pristojni nacionalni organi, odgovorni za preverjanje zakonitosti opravljanja poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, za notranje spremljanje in zagotavljanje pravilnega delovanja N.SIS ter celovitosti in varnosti podatkov, imajo v okviru svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

Člen 13
Notranje spremljanje

Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je pooblaščen za dostop do podatkov SIS, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in po potrebi sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.

Člen 14
Usposabljanje osebja

Preden osebje organov s pravico do dostopa do SIS prejme pooblastilo za obdelavo podatkov, shranjenih v SIS, in redno po odobritvi dostopa do podatkov SIS opravi ustrezno usposabljanje o varnosti podatkov, pravilih varstva podatkov ter postopkih za obdelavo podatkov, kakor je določeno v Priročniku SIRENE. Osebje se seznani z vsemi relevantnimi kaznivimi dejanji in kaznimi.

POGLAVJE III

NALOGE AGENCIJE

Člen 15
Operativno upravljanje

1.Za operativno upravljanje centralnega SIS je odgovorna Agencija. Agencija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za centralni SIS vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je predmet analize stroškov in koristi.

2.Agencija je prav tako odgovorna za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo:

(a)nadzor;

(b)varnost;

(c)usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

3.Komisija je odgovorna za vse druge naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

(a)naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(b)nabavo in posodabljanje;

(c)pogodbena vprašanja.

4.Agencija je prav tako odgovorna za naslednje naloge v zvezi z uradi SIRENE in komunikacijo med uradi SIRENE:

(a)usklajevanje in upravljanje preskušanja;

(b)vzdrževanje in posodabljanje tehničnih specifikacij za izmenjavo dopolnilnih podatkov med uradi SIRENE in komunikacijske infrastrukture ter upravljanje učinka tehničnih sprememb, kadar vplivajo na SIS in na izmenjavo dopolnilnih podatkov med uradi SIRENE.

5.Agencija razvije in vzdržuje mehanizme in postopke za preverjanje kakovosti podatkov v CS-SIS ter državam članicam zagotovi redna poročila. Agencija Komisiji redno predloži poročilo o težavah, ki so se pojavile, in zadevnih državah članicah. Ta mehanizem, postopki in razlaga uskladitve s kakovostjo podatkov se določijo in oblikujejo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

6.Operativno upravljanje centralnega SIS obsega vse naloge, ki so potrebne, da centralni SIS deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu v skladu s to uredbo, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, potrebna za nemoteno delovanje sistema. Te naloge vključujejo tudi dejavnosti preskušanja, ki zagotavljajo, da centralni SIS in nacionalnimi sistemi delujejo skladno s tehničnimi in funkcionalnimi zahtevami v skladu s členom 9 te uredbe.

Člen 16
Varnost

1.Agencija sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, načrtom za neprekinjeno delovanje in načrtom za vnovično vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, za centralni SIS in komunikacijsko infrastrukturo, z namenom:

(a)fizično zaščititi podatke, med drugim z izdelavo kontingentih načrtov za zaščito ključne infrastrukture;

(b)preprečiti dostop nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

(c)preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odnašanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)preprečiti nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)preprečiti, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov (nadzor uporabnikov);

(f)zagotoviti, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatizirano obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa do podatkov);

(g)vzpostaviti profile z opisi funkcij in naloge oseb, ki imajo pooblastilo za dostop do podatkov ali objektov in opreme za obdelavo podatkov, in na zahtevo takoj zagotoviti te profile Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov iz člena 51 (profili zaposlenih);

(h)zagotoviti, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

(i)zagotoviti, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov ter kdaj so bili podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(j)preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja);

(k)spremljati učinkovitost varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostaviti potrebne organizacijske ukrepe v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo (notranja revizija).

2.Agencija sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z varnostjo glede obdelave in izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 17
Zaupnost – Agencija

1.Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije Agencija za vse osebje, ki dela s podatki SIS, uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti, ki ustrezajo standardom, primerljivim s tistimi iz člena 11 te uredbe. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo delovno mesto ali prekinejo delovno razmerje, ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

2.Agencija sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z zaupnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 18
Vodenje evidenc na centralni ravni

1.Agencija zagotovi, da se vsak dostop do osebnih podatkov v CS-SIS ali izmenjava teh podatkov v okviru CS-SIS evidentira za namene iz člena 12(1).

2.Evidence vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenesenih podatkov, vrsto podatkov, ki so bili uporabljeni za opravljanje poizvedb, sklic na vrsto prenesenih podatkov ter ime pristojnega organa, odgovornega za obdelavo podatkov.

3.Če se iskalna poizvedba opravi z daktilografskimi podatki ali podobo obraza v skladu s členoma 22 in 28, morajo evidence vsebovati zlasti vrsto podatkov, ki so bili uporabljeni za opravljanje poizvedbe, sklic na vrsto prenesenih podatkov ter ime pristojnega organa in osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

4.Evidence se lahko uporabljajo samo za namene iz odstavka 1 in se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Evidence, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po obdobju od enega do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

5.Evidence se lahko hranijo dalj časa, če so potrebne za nadzorne postopke, ki že potekajo.

6.Pristojni organi, odgovorni za preverjanje zakonitosti opravljanja poizvedb, spremljanje zakonitosti obdelave podatkov, notranje spremljanje in zagotavljanje pravilnega delovanja CS-SIS ter celovitosti in varnosti podatkov, imajo v okviru svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

POGLAVJE IV

OBVEŠČANJE JAVNOSTI

Člen 19
Kampanje obveščanja o SIS

Komisija v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov redno izvaja kampanje obveščanja javnosti o ciljih SIS, shranjenih podatkih, organih z dostopom do SIS in pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Države članice v sodelovanju s svojimi nacionalnimi nadzornimi organi pripravijo in izvajajo ustrezne politike, potrebne za splošno obveščanje državljanov o SIS.

POGLAVJE V

RAZPISI UKREPOV V ZVEZI Z DRŽAVLJANI TRETJIH DRŽAV, IZDANI ZARADI ZAVRNITVE VSTOPA IN PREPOVEDI PREBIVANJA

Člen 20
Kategorije podatkov

1.Brez poseganja v člen 8(1) ali v določbe te uredbe, ki urejajo shranjevanje dodatnih podatkov, SIS vsebuje samo tiste kategorije podatkov, ki jih zagotovijo posamezne države članice, kot se zahteva za namene iz člena 24.

2.Za osebe, v zvezi s katerimi je bil izdan razpis ukrepa, se navedejo samo naslednji podatki:

(a)priimek(-mki);

(b)ime(-na);

(c)ime(-na)/priimek(-mki) ob rojstvu;

(d)prej uporabljana imena in priimki ter privzeta imena;

(e)morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

(f)kraj rojstva;

(g)datum rojstva;

(h)spol;

(i)državljanstvo ali državljanstva;

(j)ali je zadevna oseba oborožena, nasilna, na begu ali vpletena v katero koli dejavnost iz členov 1, 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu;

(k)razlog za razpis ukrepa;

(l)organ, ki je izdal razpis ukrepa;

(m)sklic na odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa;

(n)ukrep, ki ga je treba sprejeti;

(o)povezava(-e) z drugimi razpisi ukrepov, izdanimi v SIS v skladu s členom 38;

(p)ali je zadevna oseba družinski član državljana EU ali druge osebe, ki ima pravico do prostega gibanja v skladu s členom 25;

(q)ali odločitev o zavrnitvi vstopa temelji na:

–predhodni obsodbi iz člena 24(2)(a),

–resnem varnostni grožnji iz člena 24(2)(b),

–prepovedi vstopa iz člena 24(3) ali

–omejevalnem ukrepu iz člena 27;

(r)vrsta kaznivega dejanja (za razpise ukrepov, izdane v skladu s členom 24(2) te uredbe);

(s)vrsta identifikacijskega dokumenta osebe;

(t)država izdajateljica identifikacijskega dokumenta osebe;

(u)številka(-e) identifikacijskega dokumenta osebe;

(v)datum izdaje identifikacijskega dokumenta osebe;

(w)fotografije in podobe obraza;

(x)daktilografski podatki;

(y)barvna kopija identifikacijskega dokumenta.

3.Tehnična pravila za vnašanje, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz odstavka 2 se določijo in oblikujejo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

4.Tehnična pravila za iskanje podatkov iz odstavka 2 se določijo in oblikujejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2). Ta tehnična pravila morajo biti podobna tistim, ki se uporabljajo za opravljanje poizvedb v CS-SIS, nacionalnih kopijah in tehničnih kopijah, kakor je navedeno členu 36, ter temeljiti na skupnih standardih in biti oblikovana v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

Člen 21
Sorazmernost

1.Preden država članica izda razpis ukrepa in ko podaljšuje obdobje veljavnosti razpisa ukrepa, določi, ali je zadeva primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se v SIS vnese razpis ukrepa.

2.Zaradi uporabe člena 24(2) morajo države članice v vseh primerih ustvariti tak razpis ukrepa v zvezi z državljani tretjih držav, če kaznivo dejanje spada pod člene 1 do 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu 71 .

Člen 22
Posebna pravila za vnašanje fotografij, podob obraza in daktilografskih podatkov

1.Podatki iz člena 20(2)(w) in (x) se v SIS vnesejo šele po preveritvi kakovosti, s katero se ugotovi izpolnjevanje osnovnih standardov glede kakovosti podatkov.

2.Standardi kakovosti se določijo za shranjevanje podatkov iz odstavka 1. Specifikacija teh standardov se določi v okviru izvedbenih ukrepov in posodablja v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

Člen 23
Zahteve za vnos razpisa ukrepa

1.Razpis ukrepa ne sme biti vnesen brez podatkov iz člena 20(2)(a), (g), (k), (m), (n) in (q). Kadar razpis ukrepa temelji na odločitvi iz člena 24(2), se vnesejo tudi podatki iz člena 20(2)(r).

2.Kadar so na voljo, se vnesejo tudi vsi ostali podatki, našteti v členu 20(2).

Člen 24
Pogoji za izdajo razpisov ukrepov za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja

1.Podatki o državljanih tretjih držav, za katere je bil izdan razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja, se vnesejo v SIS na podlagi nacionalnega razpisa ukrepa, ki temelji na odločitvi pristojnih upravnih ali pravosodnih organov na podlagi individualne ocene in v skladu s poslovnikom, ki je določen v okviru nacionalne zakonodaje. Postopki za pritožbo zoper take odločbe se izvedejo v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.Razpis ukrepa se vnese, kadar odločitev iz odstavka 1 temelji na grožnji za javni red ali varnost ali grožnji za nacionalno varnost, ki jo lahko predstavlja prisotnost državljana tretje države na ozemlju države članice. To je zlasti mogoče, ko gre za:

(a)državljana tretje države, ki je bil v državi članici obsojen za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen odvzema prostosti za najmanj eno leto;

(b)državljana tretje države, za katerega se utemeljeno sumi, da je storil hudo kaznivo dejanje, ali zoper katerega obstajajo konkretni indici, da načrtuje taka dejanja na ozemlju države članice.

3.Razpis ukrepa se vnese, kadar je odločitev iz odstavka 1 prepoved vstopa, izdana v skladu s postopki, ki upoštevajo Direktivo 2008/115/ES. Država članica izdajateljica zagotovi, da začne razpis ukrepa v SIS veljati takoj ob vrnitvi državljana tretje države. Vrnitev se sporoči državi člani izdajateljici v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2018/xxx [uredba o vračanju].

Člen 25
Pogoji za vnos razpisov ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja znotraj Unije

1.Razpis ukrepa v zvezi z državljanom tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja znotraj Unije v smislu Direktive 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta 72 , se vnese v skladu z ukrepi, sprejetimi za izvajanje navedene direktive.

2.V primeru zadetka za razpis ukrepa v skladu s členom 24 glede državljana tretje države, ki ima pravico do prostega gibanja znotraj Unije, se država članica izvršiteljica, na podlagi izmenjave dopolnilih podatkov takoj posvetuje z državo članico izdajateljico, da lahko takoj odloči, kateri ukrep se sprejme.

Člen 26
Postopek posvetovanja

1.Kadar namerava država članica izdati dovoljenje za prebivanje ali drugo dovoljenje, ki zagotavlja pravico do prebivanja državljanu tretje države, za katerega je druga država članica vnesla razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja, se najprej na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov posvetuje z državo članico izdajateljico in upošteva njene interese. Država članica izdajateljica v sedmih dneh zagotovi jasen odgovor. Kadar se država članica, ki namerava izdati dovoljenje za prebivanje ali drugo dovoljenje, ki zagotavlja pravico do prebivanja, odloči, da ga izda, se razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja izbriše.

2.Kadar namerava država članica vnesti razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja v zvezi z državljanom tretje države, ki ima veljavno dovoljenje za prebivanje druge države članice ali drugo dovoljenje druge države članice, ki mu daje pravico do prebivanja, se najprej na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov posvetuje z državo članico, ki je izdala dovoljenje za prebivanje, in upošteva interese te države članice. Država članica, ki je izdala dovoljenje, v sedmih dneh zagotovi dokončen odgovor. Če se država članica, ki je izdala dovoljenje, odloči za ohranitev dovoljenja, se razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja ne vnese.

3.V primeru zadetka za razpis ukrepa za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja v zvezi z državljanom tretje države, ki ima veljavno dovoljenje za prebivanje ali drugo dovoljenje, ki mu daje pravico do prebivanja, se država članica, ki izvršuje razpis ukrepa, na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov takoj posvetuje z državo članico, ki je izdala dovoljenje za prebivanje, oziroma državo članico, ki je vnesla razpis ukrepa, da se lahko takoj odloči, ali se ukrep lahko sprejme. Če se sprejme odločitev za ohranitev dovoljenja za prebivanje, se razpis ukrepa izbriše.

4.Države članice vsako leto Agenciji posredujejo statistične podatke o posvetovanjih, opravljenih v skladu z odstavki 1 do 3.

Člen 27
Pogoji za izdajo razpisov ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav, za katere veljajo omejevalni ukrepi

1.Če so izpolnjene zahteve glede kakovosti podatkov, se razpisi ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav, za katere velja omejevalni ukrep, s katerim se jim namerava preprečiti vstop na ozemlje držav članic ali tranzit prek njega, in ki je bil sprejet v skladu pravnimi akti, ki jih je sprejel Svet, vključno z ukrepom prepovedi potovanja, ki ga je razpisal Varnostni svet Združenih narodov, vnesejo v SIS zaradi zavrnitve vstopa in prepovedi prebivanja.

2.Državo članico, odgovorno za vnos, posodobitev in izbris teh razpisov ukrepov v imenu vseh držav članic, se imenuje ob sprejetju ustreznega ukrepa na podlagi člena 29 Pogodbe o Evropski uniji. Postopek za imenovanje odgovorne države članice se določi in oblikuje v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

POGLAVJE VI

OPRAVLJANJE POIZVEDB NA PODLAGI BIOMETRIČNIH PODATKOV

Člen 28
Posebna pravila za preverjanje in opravljanje poizvedb na podlagi fotografij, podob obraza in daktilografskih podatkov

1.Fotografije, podobe obraza in daktilografski podatki se pridobijo iz SIS, da se preveri identiteta osebe, ki je bila izsledena na podlagi alfanumerične poizvedbe v SIS.

2.Daktilografski podatki se lahko uporabijo tudi za identifikacijo osebe. Daktilografski podatki, shranjeni v SIS, se za identifikacijo uporabijo, če identitete osebe ni mogoče ugotoviti na drug način.

3.Iskanje po daktilografskih podatkih v zvezi z razpisi ukrepov na podlagi člena 24, shranjenih v SIS, se lahko opravi s popolnimi ali nepopolnimi nizi prstnih odtisov ali z odtisi dlani, odkritimi na kraju izvršitve kaznivega dejanja, ki se preiskuje, in kadar je mogoče z veliko verjetnostjo domnevati, da pripadajo storilcu kaznivega dejanja, če pristojni organi ne morejo ugotoviti identitete osebe s pomočjo katere koli druge nacionalne, evropske ali mednarodne podatkovne zbirke.

4.Fotografije in podobe obraza se lahko uporabijo za identifikacijo osebe, takoj ko to postane tehnično izvedljivo in ob zagotovitvi visoke stopnje zanesljivosti identifikacije. Identifikacija na podlagi fotografij ali podob obraza se lahko uporabi le v okviru rednih mejnih prehodov, kjer se uporabljajo samopostrežni sistemi in avtomatizirani sistemi mejnega nadzora.

POGLAVJE VII

PRAVICA DO DOSTOPA DO RAZPISOV UKREPOV IN NJIHOVA HRAMBA

Člen 29
Organi s pravico do dostopa do razpisov ukrepov

1.Dostop do podatkov, vnesenih v SIS, in pravico do opravljanja poizvedb neposredno v njem ali v kopiji podatkov SIS imajo izključno organi, pristojni za ugotavljanje identitete državljanov tretjih držav za namene:

(a)nadzora meje v skladu z Uredbo (ES) št. 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (zakonik o schengenskih mejah);

(b)policijskih in carinskih kontrol v zadevni državi članici ter usklajevanja takih preverjanj s strani imenovanih organov;

(c)drugih dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter kazenskega pregona v zadevni državi članici;

(d)preverjanja pogojev in odločanja v zvezi z vstopom in bivanjem državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic, vključno z odločanjem o dovoljenjih za prebivanje in vizumih za dolgoročno prebivanje, ter vračanjem državljanov tretjih držav;

(e)preverjanj vlog za izdajo vizuma in odločanja v zvezi s temi vlogami, vključno s tem, ali naj se vizumi razveljavijo, prekličejo ali podaljšajo v skladu z Uredbo (EU) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 73 .

2.Za namene člena 24(2) in (3) ter člena 27 imajo tudi nacionalni pravosodni organi, vključno s tistimi, ki so v okviru svojih nalog v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za uvedbo javnega pregona v kazenskem postopku in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovi usklajevalni organi pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in pravico do neposrednega opravljanja poizvedb v SIS.

3.Pravico do dostopa do podatkov o dokumentih oseb, vnesenih v skladu s členom 38(2)(j) in (k) Uredbe (EU) 2018/xxx [policijsko sodelovanje in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah], ter pravico do iskanja teh podatkov lahko uveljavljajo tudi organi iz odstavka 1(d). Dostop teh organov do podatkov ureja zakonodaja vsake države članice.

4.Organi iz tega člena se uvrstijo na seznam iz člena 36(8).

Člen 30
Dostop Europola do podatkov SIS

1.Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ima, v okviru svojih pristojnosti, pravico do dostopa do SIS in iskanja podatkov v njem.

2.Kadar Europol na podlagi poizvedbe v SIS odkrije razpis ukrepa, obvesti državo članico izdajateljico na načine, določene v Uredbi (EU) 2016/794.

3.Podatki, pridobljeni na podlagi poizvedbe v SIS, se lahko uporabijo le s soglasjem zadevne države članice. Če država članica dovoli uporabo teh podatkov, ravnanje z njimi s strani Europola ureja Uredba (EU) 2016/794. Europol lahko te podatke posreduje tretjim državam in tretjim organom le s soglasjem zadevne države članice.

4.Europol lahko zadevno državo članico zaprosi za dodatne podatke v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/794.

5.Europol:

(a)ne sme, brez poseganja v odstavke 3, 4 in 6, povezati delov SIS z nobenim računalniškim sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov, s katerim upravlja Europol ali se uporablja v okviru Europola, prenašati podatkov iz SIS, do katerih ima dostop, na tak računalniški sistem ali prenesti ali kako drugače kopirati kateri koli del SIS;

(b)omeji dostop do podatkov, vnesenih v SIS, samo na za to posebej pooblaščeno osebje Europola;

(c)sprejme in uporablja ukrepe iz členov 10 in 11;

(d)dovoli Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, da preverja dejavnosti Europola pri uveljavljanju pravice Europola do dostopa in iskanja podatkov, vnesenih v SIS.

6.Podatki se lahko kopirajo samo za tehnične namene, če je tako kopiranje potrebno, da lahko ustrezno pooblaščeno osebje Europola opravi neposredno poizvedbo. Za te kopije se uporabljajo določbe te uredbe. Tehnične kopije se uporabljajo za namene shranjevanja podatkov SIS, medtem ko se po navedenih podatkih opravljajo poizvedbe. Po opravljeni poizvedbi se tehnične kopije izbrišejo. Taka uporaba ne pomeni nezakonitega prenosa ali kopiranja podatkov SIS. Europol ne kopira podatkov ali dodatnih podatkov o razpisu ukrepa, ki jih vnesejo države članice ali izvirajo iz CS-SIS, v druge sisteme Europola.

7.Vse kopije iz odstavka 6, s katerimi se ustvarjajo nepriključene podatkovne zbirke, se lahko shranjujejo največ za 48 ur. To obdobje se v izrednih razmerah lahko podaljša do konca izrednih razmer. Europol o vseh takih podaljšanjih poroča Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

8.Europol lahko sprejema in obdeluje dopolnilne podatke o ustreznih razpisih ukrepov v SIS, če se pravila za obdelavo podatkov iz odstavkov 2 do 7 ustrezno uporabljajo.

9.Za namene preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja in zagotavljanja ustrezne celovitosti in varnosti podatkov bi moral Europol voditi evidenco za vsak dostop do SIS in v njem opravljeno poizvedbo. Take evidence se ne štejejo za nezakonit prenos ali kopiranje katerega koli dela SIS.

Člen 31
Dostop do podatkov SIS s strani skupin evropske mejne in obalne straže, skupin osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, in članov podpornih skupin za upravljanje migracij

1.V skladu s členom 40(8) Uredbe (EU) 2016/1624 imajo člani skupin evropske mejne in obalne straže, skupine osebja, ki opravljajo za naloge v zvezi z vračanjem, in člani podpornih skupin za upravljanje migracij v okviru svojih pristojnosti pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in opravljanja poizvedb v njem.

2.Člani skupin evropske mejne in obalne straže, skupine osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, in člani podpornih skupin za upravljanje migracij dostopajo do podatkov, vnesenih v SIS, in opravljajo poizvedbe v njem v skladu z odstavkom 1 prek tehničnega vmesnika, ki ga vzpostavi in vzdržuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo, kakor je določeno v členu 32(2).

3.Kadar iskalna poizvedba, ki jo opravi član skupin evropske mejne in obalne straže ali skupin osebja, ki je zadolženo za naloge v zvezi z vračanjem, ali član podpornih skupin za upravljanje migracij, razkrije obstoj razpisa ukrepa v SIS, se o tem obvesti država članica izdajateljica. V skladu s členom 40 Uredbe (EU) 2016/1624 lahko člani skupin ukrepajo le v odziv na razpis ukrepa v SIS po navodilih in praviloma ob prisotnosti mejnih policistov ali osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, iz države članice gostiteljice, v kateri delujejo. Država članica gostiteljica lahko člane skupin pooblasti, da delujejo v njenem imenu.

4.Vsak dostop in vsaka poizvedba, ki jo opravi član skupin evropske mejne in obalne straže ali skupin osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, ali član podpornih skupin za upravljanje migracij, se evidentira v skladu z določbami člena 12, zabeleži p se tudi uporaba podatkov, do katerih so dostopili.

5.Dostop do podatkov, vnesenih v SIS, je omejen na člana skupin evropske mejne in obalne straže ali skupin osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, ali člana podpornih skupin za upravljanje migracij in se ne razširi na nobenega drugega člana skupine.

6.Sprejmejo in uporabljajo se ukrepi za zagotovitev varnosti in zaupnosti, kakor so opredeljeni v členih 10 in 11.

Člen 32
Dostop Evropske agencije za mejno in obalno stražo do podatkov SIS

1.Evropska agencija za mejno in obalno stražo ima zaradi analiz groženj, ki bi lahko vplivale na delovanje ali varnost zunanjih meja, pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in iskanja teh podatkov v skladu s členoma 24 in 27.

2.Za namene člena 31(2) in odstavka 1 tega člena Evropska agencija za mejno in obalno stražo vzpostavi in vzdržuje tehnični vmesnik, ki omogoča neposredno povezavo s centralnim SIS.

3.Kadar iskalna poizvedba, ki jo opravi Evropska agencija za mejno in obalno stražo, razkrije obstoj razpisa ukrepa v SIS, o tem obvesti državo članico izdajateljico.

4.Evropska agencija za mejno in obalno stražo ima za namene opravljanja nalog, ki so ji dodeljene na podlagi uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in preverjanja teh podatkov v skladu s členoma 24 in 27.

5.Kadar preverjanje, ki ga opravi Evropska agencija za mejno in obalno stražo za namene iz odstavka 2, razkrije obstoj razpisa ukrepa v SIS, se uporabi postopek iz člena 22 uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS).

6.Nobena določba tega člena v zvezi z varstvom podatkov in odškodninsko odgovornostjo za vsako nedovoljeno ali nepravilno obdelavo teh podatkov s strani Evropske agencije za mejno in obalno stražo se ne razlaga na način, ki bi vplival na določbe Uredbe (EU) 2016/1624.

7.Vsak dostop in vsaka poizvedba, ki jo opravi Evropska agencija za mejno in obalno stražo, se evidentira v skladu z določbami člena 12, zabeleži pa se tudi vsaka uporaba podatkov, do katerih je dostopila.

8.Razen kadar je to nujno za opravljanje nalog za namene uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), se noben del SIS ne sme povezati z nobenim računalniškim sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov, ki ga upravlja Evropska agencija za mejno in obalno stražo, prav tako se podatki iz SIS, do katerih ima dostop Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ne smejo prenesti v tak sistem. Noben del SIS se ne sme prenesti. Vodenje evidenc o dostopu in iskalnih poizvedbah ne šteje za prenos ali kopiranje podatkov SIS.

9.Sprejmejo in uporabljajo se ukrepi za zagotovitev varnosti in zaupnosti, kakor so opredeljeni v členih 10 in 11.

Člen 33
Obseg dostopa

Končni uporabniki, vključno z Europolom in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, smejo dostopati samo do tistih podatkov, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

Člen 34
Obdobje hrambe razpisov ukrepov

1.Razpisi ukrepov, vneseni v SIS na podlagi te uredbe, se hranijo le toliko časa, kolikor je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili vneseni.

2.Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v petih letih po vnosu takega razpisa ukrepa v SIS preveri, ali je razpis ukrepa še treba hraniti.

3.Vsaka država članica po potrebi določi krajše roke za preverjanje v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

4.Ko osebje urada SIRENE, odgovorno za usklajevanje in preverjanje kakovosti podatkov, ugotovi, da je razpis ukrepa v zvezi z osebo dosegel svoj namen in bi ga bilo treba izbrisati iz SIS, v obvestilu na to opozori organ, ki je izdal razpis ukrepa. Organ ima na voljo 30 koledarskih dni od prejema tega obvestila, da sporoči, da je bil razpis ukrepa izbrisan ali bo izbrisan, ali navede razloge, da ga ohrani. Če organ ne odgovori v 30 dneh, osebje urada SIRENE izbriše razpis ukrepa. Uradi SIRENE sporočijo vse ponavljajoče se težave na tem področju svojim nacionalnim nadzornim organom.

5.Država članica izdajateljica se lahko v roku za preverjanje na podlagi celostne posamične ocene, ki se zabeleži, odloči še nekaj časa obdržati razpis ukrepa, če se to izkaže kot potrebno za namene, za katere je bil izdan razpis ukrepa. V tem primeru se smiselno uporabi odstavek 2 tudi za podaljšanje. Vsako podaljšanje razpisa ukrepa se sporoči CS-SIS.

6.Razpisi ukrepov se samodejno izbrišejo po preteku roka za preverjanje iz odstavka 2, razen če je država članica izdajateljica CS-SIS obvestila o podaljšanju razpisa ukrepa v skladu z odstavkom 5. CS-SIS štiri mesece pred predvidenim datumom izbrisa podatkov iz sistema samodejno obvesti države članice.

7.Države članice hranijo statistične podatke o številu razpisov ukrepov, katerih obdobje hrambe je bilo podaljšano v skladu z odstavkom 5.

Člen 35
Izbris razpisov ukrepov

1.Razpisi ukrepov za zavrnitev vstopa in prepoved prebivanja v skladu s členom 24 se izbrišejo, ko pristojni organ prekliče odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa, če je to ustrezno po postopku posvetovanja iz člena 26.

2.Razpisi ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav, za katere velja omejevalni ukrep iz člena 27, se izbrišejo, ko se izvedbeni ukrep za prepoved potovanja odpravi, je prekinjen ali razveljavljen.

3.Razpisi ukrepov, izdani za osebo, ki je pridobila državljanstvo katere koli države, katerih državljani imajo pravico do prostega gibanja v Uniji, se izbrišejo takoj, ko država članica izdajateljica ugotovi, da je oseba pridobila tako državljanstvo ali je o tem obveščena v skladu s členom 38.

POGLAVJE VIII

SPLOŠNA PRAVILA ZA OBDELAVO PODATKOV

Člen 36
Obdelava podatkov SIS

1.Države članice lahko obdelujejo podatke iz člena 20 za namene zavrnitve vstopa in prepovedi prebivanja na njihovem ozemlju.

2.Podatki se lahko kopirajo samo za tehnične namene, če je tako kopiranje potrebno, da lahko organi iz člena 29 opravijo poizvedbo neposredno v SIS. Za te kopije se uporabljajo določbe te uredbe. Država članica ne kopira podatkov ali dodatnih podatkov o razpisu ukrepa, ki jih je vnesla druga država članica, iz svojega N.SIS ali iz CS-SIS v druge nacionalne podatkovne zbirke.

3.Tehnične kopije iz odstavka 2, s katerimi se ustvarjajo nepriključene podatkovne zbirke, se lahko shranjujejo največ za 48 ur. To obdobje se v izrednih razmerah lahko podaljša do konca izrednih razmer.

Ne glede na prvi pododstavek tehnične kopije, s katerimi se ustvarjajo nepriključene podatkovne zbirke, ki jih uporabljajo organi za izdajo vizumov, niso dovoljene, razen kopij, narejenih za uporabo samo v izrednih razmerah, ko omrežje ni na voljo več kot 24 ur.

Države članice vzdržujejo posodobljen seznam navedenih kopij, ki je na voljo njihovim nacionalnim nadzornim organom, in zagotovijo, da se v zvezi z navedenimi kopijami uporabljajo določbe te uredbe, zlasti tiste iz člena 10.

4.Dostop do podatkov se dovoli samo v okviru pristojnosti nacionalnih organov iz člena 29 in osebju z ustreznimi pooblastili.

5.Obdelava podatkov iz SIS v drugačne namene, kot so tisti, zaradi katerih so bili vneseni v SIS, mora biti povezana s posameznim primerom in utemeljena s potrebo po preprečitvi neposredne resne grožnje za javni red in varnost, iz resnih razlogov, povezanih z državno varnostjo ali zaradi preprečevanja hudih kaznivih dejanj. V ta namen se pridobi predhodno dovoljenje države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

6.Podatke o dokumentih oseb, vnesene v skladu s členom 38(2)(j) in (k) Uredbe (EU) 2018/xxx, lahko uporabijo organi iz člena 29(1)(d) v skladu z zakonodajo vsake države članice.

7.Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavki 1 do 6, pomeni zlorabo po nacionalni zakonodaji vsake države članice.

8.Vsaka država članica Agenciji pošlje seznam pristojnih organov, ki so v skladu s to uredbo pooblaščeni za neposredno opravljanje poizvedb o podatkih, shranjenih v SIS, in morebitne spremembe tega seznama. Ta seznam za vsak organ določa, o katerih podatkih lahko opravlja poizvedbe in za katere namene. Agencija zagotovi, da se seznam vsako leto objavi v Uradnem listu Evropske unije.

9.Če v zakonodaji Unije ni posebnih določb, se za podatke, ki se vnesejo v N.SIS, uporablja zakonodaja posamezne države članice.

Člen 37
Podatki SIS in nacionalne zbirke

1.Člen 36(2) ne posega v pravico države članice, da v svoji nacionalni zbirki hrani podatke SIS, povezane z ukrepi, ki so bili izvedeni na njenem ozemlju. Ti podatki se hranijo v nacionalnih zbirkah največ tri leta, razen če posebne določbe nacionalne zakonodaje določajo daljše obdobje hrambe.

2.Člen 36(2) ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je ta država članica izdala v SIS.

Člen 38
Obveščanje v primeru neizvršitve razpisa ukrepa

Če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti, zaprošena država članica o tem takoj obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa.

Člen 39
Kakovost podatkov, ki se obdelujejo v SIS

1.Država članica, ki izda razpis ukrepa, je odgovorna, da so podatki točni, posodobljeni in zakonito vneseni v SIS.

2.Samo država članica, ki izda razpis ukrepa, sme spreminjati, dodajati, popravljati, posodabljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla.

3.Kadar ima država članica, ki ni tista, ki je izdala razpis ukrepa, dokaze, ki kažejo, da so nekateri podatki netočni ali so bili nezakonito shranjeni, o tem s pomočjo izmenjave dopolnilnih podatkov ob prvi priložnosti, vendar najpozneje v desetih dneh po tem, ko se je seznanila s temi dokazi, obvesti državo članico izdajateljico. Država članica izdajateljica preveri sporočilo in po potrebi nemudoma popravi ali izbriše sporni podatek.

4.Kadar državi članici ne moreta doseči dogovora v dveh mesecih od takrat, ko sta se prvič seznanili z dokazi, kakor je opisano v odstavku 3, država članica, ki ni tista, ki je izdala razpis ukrepa, predloži zadevo v odločitev zadevnim nacionalnim nadzornim organom.

5.Države članice izmenjajo dopolnilne podatke, kadar se oseba pritoži, da ni oseba, za katero je bil izdan razpis ukrepa. Kadar se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, se osebo, ki se je pritožila, obvesti o ukrepih iz člena 42.

6.Če je bil za osebo že izdan razpis ukrepa v SIS, se država članica, ki vnese nov razpis ukrepa, z državo članico, ki je vnesla prvi razpis ukrepa, dogovori glede vnosa razpisa ukrepa. Dogovor o tem se doseže na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov.

Člen 40
Varnostni incidenti

1.Varnostni incident je vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost SIS in bi lahko povzročil škodo za podatke SIS ali njihovo izgubo, zlasti v primeru morebitnega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.

2.Varnostne incidente je treba obvladovati, da se zagotovi hiter, učinkovit in ustrezen odziv.

3.Države članice o varnostnih incidentih obvestijo Komisijo, Agencijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Agencija o varnostnih incidentih obvesti Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

4.Informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje SIS v državi članici ali v Agenciji ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, ki so jih vnesle ali poslale druge države članice, se zagotovijo državam članicam, o njem pa se poroča v skladu z načrtom obvladovanja incidentov, ki ga zagotovi Agencija.

Člen 41
Razlikovanje med osebami s podobnimi značilnostmi

Kadar je pri vnosu novega razpisa ukrepa očitno, da je v SIS že vnesena oseba z enakim elementom opisa identitete, se uporabi naslednji postopek:

(a)urad SIRENE naveže stik z organom, ki je zahteval vnos, da se pojasni, ali je razpis ukrepa izdan za isto osebo ali ne;

(b)kadar se z navzkrižnim preverjanjem ugotovi, da je oseba, na katero se nanaša nov razpis ukrepa, v resnici ista oseba, ki je že vpisana v SIS, urad SIRENE uporabi postopek za vnos več razpisov ukrepov iz člena 39(6). Kadar se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, urad SIRENE odobri zahtevek za vnos novega razpisa ukrepa in doda potrebne elemente, da ne bi prišlo do napačne identifikacije.

Člen 42
Dodatni podatki za ravnanje v primeru zlorabe identitete

1.Kadar bi lahko prišlo do zamenjave med osebo, za katero se je razpis ukrepa dejansko nameraval izdati, in osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, država članica izdajateljica razpisu ukrepa doda podatke o slednji, pod pogojem izrecne privolitve te osebe, da se preprečijo negativne posledice napačne identifikacije.

2.Podatki o osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, se uporabljajo samo za to:

(a)da se pristojnemu organu omogoči razlikovanje med osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, in osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena;

(b)da se osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, omogoči, da izkaže svojo identiteto in dokaže, da je bila njena identiteta zlorabljena.

3.Za namen tega člena se lahko v SIS vnesejo in nadalje obdelajo samo naslednji osebni podatki:

(a)priimek(-mki);

(b)ime(-na);

(c)ime(-na)/priimek(-mki) ob rojstvu;

(d)prej uporabljana imena in priimki ter morebitna privzeta imena, po možnosti vnesena ločeno;

(e)vse morebitne objektivne in fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

(f)kraj rojstva;

(g)datum rojstva;

(h)spol;

(i)podobe obraza;

(j)prstni odtisi;

(k)državljanstvo(-a);

(l)vrsta osebnega identifikacijskega dokumenta;

(m)država izdajateljica osebnega identifikacijskega dokumenta;

(n)številka(-e) osebnega identifikacijskega dokumenta;

(o)datum izdaje osebnega identifikacijskega dokumenta;

(p)naslov žrtve zlorabe identitete;

(q)ime žrtvinega očeta;

(r)ime žrtvine matere.

4.Tehnična pravila za vnašanje in nadaljnjo obdelavo podatkov iz odstavka 3 se določijo v okviru izvedbenih ukrepov, ki se določijo in oblikujejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

5.Podatki iz odstavka 3 se izbrišejo istočasno z ustreznim razpisom ukrepa ali prej, če zadevna oseba tako želi.

6.Dostop do podatkov iz odstavka 3 imajo samo organi, ki imajo pravico do dostopa do ustreznega razpisa ukrepa. Dostop je dovoljen izključno zaradi preprečevanja napačne identifikacije.

Člen 43
Povezave med razpisi ukrepov

1.Država članica lahko vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov, ki jih vnese v SIS. Učinek take povezave je vzpostavitev razmerja med dvema ali več razpisi ukrepov.

2.Vzpostavitev povezave ne vpliva na določen ukrep, ki ga je treba sprejeti na podlagi posameznega povezanega razpisa ukrepa, ali na obdobje hrambe posameznega povezanega razpisa ukrepa.

3.Vzpostavitev povezave ne vpliva na pravice do dostopa, določene s to uredbo. Organom, ki nimajo pravice do dostopa do določenih kategorij razpisov ukrepov, ni omogočen vpogled v povezavo z razpisom ukrepa, do katerega nimajo dostopa.

4.Država članica vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov samo, če za to obstaja operativna potreba.

5.Kadar država članica meni, da vzpostavitev povezave med razpisi ukrepov s strani druge države članice ni združljiva z njeno nacionalno zakonodajo ali njenimi mednarodnimi obveznostmi, lahko sprejme potrebne ukrepe za preprečitev dostopa do povezave s svojega nacionalnega ozemlja ali s strani njenih organov, ki niso na njenem ozemlju.

6.Tehnična pravila za povezovanje razpisov ukrepov se določijo in oblikujejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

Člen 44
Namen in obdobje hrambe dopolnilnih podatkov

1.Države članice v uradu SIRENE hranijo sklice na odločbe, na podlagi katerih je bil izdan razpis ukrepa, da bi se olajšala izmenjava dopolnilnih podatkov.

2.Osebni podatki, ki jih urad SIRENE hrani v zbirkah na podlagi izmenjave podatkov, se hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili zagotovljeni. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni po tem, ko se razpis ukrepa izbriše iz SIS.

3.Odstavek 2 ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je izdala, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Obdobje hrambe takih podatkov v teh zbirkah, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 45
Prenos osebnih podatkov tretjim osebam

Podatki, ki se obdelujejo v SIS, in povezani dopolnilni podatki v skladu s to uredbo se ne posredujejo ali dajejo na voljo tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

POGLAVJE IX

VARSTVO PODATKOV

Člen 46
Veljavna zakonodaja

1.    Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo v skladu s to uredbo izvaja Agencija.

2.    Uredba 2016/679 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo organi iz člena 29 te uredbe, pod pogojem da se ne uporabljajo nacionalne določbe za prenos Direktive (EU) 2016/680.

3.    Za obdelavo podatkov s strani pristojnih nacionalnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno s preprečevanjem ogrožanja javne varnosti, se uporabljajo nacionalne določbe, ki prenašajo Direktivo (EU) 2016/680.

Člen 47
Pravica do dostopa, popravka netočnih podatkov in izbrisa nezakonito shranjenih podatkov

1.Pravica posameznikov do dostopa do podatkov v SIS, ki se nanašajo nanje, in do popravka ali izbrisa takih podatkov se izvaja v skladu z zakonodajo države članice, pri kateri uveljavljajo to pravico.

2.Če nacionalna zakonodaja tako določa, nacionalni nadzorni organ odloči, ali se informacija lahko posreduje in na kakšen način.

3.Država članica, ki ni tista, ki je izdala razpis ukrepa, lahko posreduje informacije o takih podatkih samo, če je najprej dala državi članici izdajateljici možnost, da izrazi svoje stališče. To se naredi z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

4.Država članica sprejme odločitev, da v skladu z nacionalno zakonodajo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sporoči celotnih ali delnih informacij, v kolikor in tako dolgo, dokler je taka delna ali popolna omejitev nujen in sorazmeren ukrep v demokratični družbi ob ustreznem upoštevanju temeljnih pravic in pravnih interesov zadevne fizične osebe, da se:

(a)prepreči oviranje uradnih in sodnih poizvedb, preiskav ali postopkov;

(b)prepreči poseganje v preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj ali v izvrševanje kazni;

(c)zaščiti javna varnost;

(d)zaščiti varnost države;

(e)zaščitijo pravice in svoboščine drugih.

5.Zadevna oseba se obvesti v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v 60 dneh od datuma, ko zaprosi za dostop, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

6.Zadevna oseba se v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v treh mesecih od datuma, ko zaprosi za popravek ali izbris, obvesti o nadaljnjih ukrepih v zvezi z uveljavljanjem njenih pravic do popravka in izbrisa, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

Člen 48
Pravica do obveščenosti

1.Državljani tretjih držav, za katere je bil v skladu s to uredbo izdan razpis ukrepa, se obvestijo v skladu s členoma 10 in 11 Direktive 95/46/ES. To obvestilo je pisno, priložena mu je kopija ali sklic na nacionalno odločitev, na podlagi katerega je bil izdan razpis ukrepa, kakor je določeno v členu 24(1).

2.Informacije se ne posredujejo:

(a)kadar:

i)osebni podatki niso bili pridobljeni od zadevnega državljana tretje države;

in

ii) se izkaže, da informacij ni mogoče zagotoviti ali bi to zahtevalo nesorazmeren napor;

(b)kadar zadevni državljan tretje države že ima te informacije;

(c)kadar nacionalna zakonodaja dovoljuje omejitev pravice do obveščenosti, zlasti z namenom varovanja nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti in preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj.

Člen 49
Pravna sredstva

1.Vsaka oseba lahko na sodišču ali pri organu, pristojnem po zakonodaji katere koli države članice, vloži tožbo, s katero lahko zahteva dostop do podatka, njegov popravek ali izbris ali pridobitev odškodnine v zvezi z razpisom ukrepa, ki se nanaša nanjo.

2.Države članice se zavezujejo, da bodo brez poseganja v določbe člena 53 vzajemno izvrševale pravnomočne odločbe sodišč ali organov iz odstavka 1 tega člena.

3.Za zagotovitev doslednega pregleda nad delovanjem pravnih sredstev je treba nacionalne nadzorne organe pozvati, da razvijejo standardni statistični sistem letnega poročanja o:

(a)številu zahtevkov za dostop do podatkov s strani posameznikov, predloženih upravljavcu podatkov, in številu primerov, v katerih je bil dostop do podatkov odobren;

(b)številu zahtevkov za dostop posameznikov, predloženih nacionalnemu nadzornemu organu, in številu primerov, v katerih je bil dostop do podatkov odobren;

(c)številu zahtevkov za popravek netočnih podatkov in izbris nezakonito shranjenih podatkov, predloženih upravljavcu podatkov, in številu primerov, v katerih so bili podatki popravljeni ali izbrisani;

(d)število zahtevkov za popravek netočnih podatkov in izbris nezakonito shranjenih podatkov, predloženih nacionalnim nadzornim organom;

(e)številu zadev, obravnavanih na sodiščih;

(f)številu zadev, v katerih je sodišče v kateri koli točki obtožbe odločilo v prid vlagatelju;

(g)vseh pripombah o primerih vzajemnega priznavanja pravnomočnih odločb, ki so jih izdala sodišča ali organi drugih držav članic v zvezi z razpisi ukrepov države članice izdajateljice.

Poročila nacionalnih nadzornih organov se pošljejo mehanizmu sodelovanja iz člena 52.

Člen 50
Nadzor nad N.SIS

1.Vsaka država članica zagotovi, da neodvisni nacionalni nadzorni organi, imenovani v vsaki posamezni državi članici, ki jim je bila podeljena pristojnost iz poglavja VI Direktive (EU) 2016/680 ali poglavja VI Uredbe (EU) 2016/679, neodvisno nadzirajo zakonitost obdelave osebnih podatkov v SIS na svojem ozemlju in njihovega prenosa s svojega ozemlja, vključno z izmenjavo in nadaljnjo obdelavo dopolnilnih podatkov.

2.Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov v njihovem N.SIS v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Revizijo izvedejo nacionalni nadzorni organi oziroma jo naročijo neposredno pri neodvisnem revizorju za varstvo podatkov. Nacionalni nadzorni organ prevzame naloge neodvisnega revizorja in ohrani stalen nadzor nad njim.

3.Države članice svojemu nacionalnemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izvajanje nalog, ki mu jih nalaga ta uredba.

Člen 51
Nadzor nad Agencijo

1.Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se dejavnosti Agencije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov izvajajo v skladu s to uredbo. Pri tem se uporabljajo dolžnosti in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvede revizija dejavnosti Agencije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o taki reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Agenciji, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Agencija ima možnost, da pred sprejetjem poročila poda pripombe.

Člen 52
Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v skladu s svojimi nalogami in zagotavljajo usklajen nadzor nad SIS.

2.V okviru svojih pristojnosti si izmenjujejo relevantne informacije, pomagajo si pri izvajanju revizij in pregledov, preučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe in drugih veljavnih pravnih aktov Unije, preučujejo težave, ugotovljene pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve morebitnih težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

3.Za namene iz odstavka 2 se nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov sestanejo vsaj dvakrat letno v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2016/679. Stroške in organizacijo teh sestankov krije Odbor, ustanovljen z Uredbo (EU) 2016/679. Poslovnik se sprejme na prvem sestanku. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnji načini dela.

4.Skupno poročilo o dejavnostih glede usklajenega nadzora Odbor, ustanovljen z Uredbo (EU) 2016/679, vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

POGLAVJE X

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

Člen 53
Odškodninska odgovornost

1.Vsaka država članica je odgovorna za vsako škodo, ki jo z uporabo N.SIS povzroči posamezniku. To velja tudi za škodo, ki jo povzroči država članica izdajateljica, če je vnesla netočne podatke ali je podatke nezakonito shranjevala.

2.Kadar država članica, proti kateri je bila vložena tožba, ni država članica, ki je izdala razpis ukrepa, mora slednja na zahtevo povrniti zneske, ki so bili izplačani kot odškodnina, razen če je država članica, ki zahteva povrnitev zneskov, pri uporabi podatkov kršila to uredbo.

3.Kadar država članica z neizpolnjevanjem svojih obveznosti v skladu s to uredbo povzroči škodo v SIS, je ta država članica odškodninsko odgovorna za škodo, razen in kolikor Agencija ali druga država članica, ki sodeluje v SIS, ni sprejela primernih ukrepov za preprečitev škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

POGLAVJE XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 54
Spremljanje in statistični podatki

1.Agencija zagotovi, da se vzpostavijo postopki za spremljanje delovanja SIS glede na zastavljene cilje, povezane z rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.Za namene tehničnega vzdrževanja, poročanja in statističnih podatkov ima Agencija dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem SIS.

3.Agencija pripravlja dnevne, mesečne in letne statistične podatke, ki kažejo število evidenc na kategorijo razpisa ukrepa, letno število zadetkov na kategorijo razpisa ukrepa, število opravljenih poizvedb v SIS in število vseh dostopov do sistema za namene vnosa, posodobitve ali izbrisa razpisa ukrepa skupaj in za vsako državo članico, vključno s statističnimi podatki o postopku posvetovanja iz člena 26. Ti pripravljeni statistični podatki ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov. Letno statistično poročilo se objavi.

4.Države članice ter Europol in Evropska agencija za mejno in obalno stražo Agenciji in Komisiji zagotovijo podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 7 in 8.

5.Agencija državam članicam, Komisiji, Europolu in Evropski agenciji za mejno in obalno stražo zagotovi vsa statistična poročila, ki jih pripravi. Za spremljanje izvajanja pravnih aktov Unije lahko Komisija Agencijo zaprosi, naj zagotovi dodatna posebna statistična poročila o delovanju ali uporabi SIS in komunikacijo med uradi SIRENE, bodisi redno bodisi ad hoc.

6.Za namene odstavkov 3 do 5 tega člena in člena 15(5) Agencija vzpostavi, izvaja in gosti centralno odložišče podatkov na svojih tehničnih lokacijah, ki vsebuje podatke iz odstavka 3 tega člena in iz člena 15(5), ki ne omogočajo identifikacije posameznikov, temveč Komisiji in agencijam iz odstavka 5 omogočajo pridobitev navedenih poročil in statističnih podatkov. Agencija državam članicam, Komisiji, Europolu in Evropski agenciji za mejno in obalno stražo dovoli dostop do centralnega odložišča podatkov s pomočjo zaščitenega dostopa prek komunikacijske infrastrukture, in sicer z nadzorom dostopa in posebnimi uporabniškimi profili izključno za namene poročanja in statistične namene.

Podrobna pravila o upravljanju centralnega odložišča podatkov in varstvu podatkov ter varnostna pravila, ki se uporabljajo za odložišče podatkov, se določijo in oblikujejo v okviru izvedbenih ukrepov, ki se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 55(2).

7.Agencija Evropskemu parlamentu in Svetu dve leti po začetku delovanja SIS in nato vsaki dve leti predloži poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o dvostranski in večstranski izmenjavi dopolnilnih podatkov med državami članicami.

8.Komisija tri leta po začetku delovanja SIS in nato vsake štiri leta pripravi celovito oceno centralnega SIS ter dvostranske in večstranske izmenjave dopolnilnih podatkov med državami članicami. V okviru navedene celovite ocene se preučijo rezultati glede na zastavljene cilje, presodi se, ali so temeljna načela še naprej veljavna, in ovrednotijo se uporaba te uredbe glede na centralni SIS, varnost centralnega SIS in morebitne posledice za prihodnje dejavnosti. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 55
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 56

Spremembe Uredbe (EU) 515/2014

Uredba (EU) 515/2014 74 se spremeni:

v člen 6 se vstavi odstavek 6:

„6. Državam članicam se v razvojni fazi poleg osnovnih dodeljenih sredstev dodelijo dodatna pavšalna sredstva v višini 36,8 milijona EUR, ki se v celoti namenijo nacionalnim sistemom SIS, da se zagotovi hitra in učinkovita nadgradnja v skladu z izvajanjem centralnega SIS na podlagi Uredbe (EU) 2018/…* in Uredbe (EU) 2018/…**.

*Uredba o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL...)

**Uredba (EU) 2018/... o vzpostavitvi, uporabi in delovanju schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol (UL ...)“.

Člen 57
Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1987/2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema;

Sklep Komisije 2010/261/EU z dne 4. maja 2010 o varnostnem načrtu za centralni SIS II in komunikacijsko infrastrukturo 75 .

Člen 25 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma 76 .

Člen 58
Začetek veljavnosti in uporaba

1.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Uporablja se od datuma, ki ga določi Komisija, potem ko:

(a)se sprejmejo potrebni izvedbeni ukrepi;

(b)države članice uradno obvestijo Komisijo, da so sprejele potrebne tehnične in pravne ureditve za obdelavo podatkov SIS in izmenjavo dopolnilnih podatkov v skladu s to uredbo;

(c)Agencija Komisijo uradno obvesti o dokončanju vseh dejavnosti preskušanja glede CS-SIS in interakcije med CS-SIS in N.SIS.

3.Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 77  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 78 . 

☑ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [DD. MM.] LLLL do [DD. MM.] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2018 in 2020,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 88  

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

☑Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☑ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe;

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Eu-LISA mora zdaj prav tako zagotavljati dnevne, mesečne in letne statistične podatke o uporabi SIS, kar zagotavlja neprekinjeno spremljanje sistema in njegovega delovanja glede na zastavljene cilje. Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.1.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje eu-LISA

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.2.Ocenjene posledice za odobritve za GD HOME

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.3.Ocenjene posledice za človeške vire agencije eu-LISA – povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Zaposlovanje je načrtovano za januar 2018. Vse osebje mora biti na voljo od začetka leta 2018, da se lahko pravočasno začne razvoj in zagotovi začetek delovanja prenovljenega SIS II leta 2020. Trije novi pogodbeni uslužbenci (PU) so potrebni za izvajanje projektov kot tudi za operativno podporo in vzdrževanje sistema po začetku proizvodnje. Ti uslužbenci bodo:

podprli izvajanje projekta kot člani projektne skupine, vključno z dejavnostmi, kot so: opredelitev zahtev in tehničnih specifikacij, sodelovanje z državami članicami ter podpora državam članicam med izvajanjem, posodobitve kontrolnega dokumenta vmesnika (ICD), spremljanje pogodbenih dobav, zagotavljanja dokumentacije in posodobitev itd.,

podprli prehodne dejavnosti za vzpostavitev delovanja sistema v sodelovanju z izvajalcem (spremljanje izdaj, posodobitve operativnega postopka, usposabljanja (vključno z dejavnostmi usposabljanja v državah članicah) itd.),

podprli dolgoročnejše dejavnosti, opredelitev specifikacij, pripravo pogodb v primeru preoblikovanja sistema (npr. zaradi prepoznavanja podob) ali v primeru, da bo treba pogodbo za vzdrževanje novega SIS II v delovnem stanju spremeniti tako, da bo zajemala dodatne spremembe (s tehničnega in proračunskega vidika),

zagotavljali podporo na drugi ravni po začetku delovanja ter med stalnim vzdrževanjem in delovanjem.

Opozoriti je treba, da bodo trije novi uslužbenci (EPDČ PU) delovali poleg notranjih skupin, ki bodo dodeljene projektnemu, pogodbenemu in finančnemu spremljanju ter operativnim dejavnostim. Zaposlitev PU bo omogočila ustrezno trajanje in neprekinjenost pogodb, da bi se zagotovilo neprekinjeno delovanje ter delo istih specializiranih uslužbencev pri dejavnostih operativne podpore po zaključku projekta. Poleg tega dejavnosti operativne podpore zahtevajo dostop do produkcijskega okolja, ki ga ni mogoče dodeliti izvajalcem ali zunanjim sodelavcem.

3.2.3.4.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–☑    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–☑ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–☑    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–☑    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) v skladu s členom 24(5), členom 43(3) in členom 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 59(3) in členom 66(5) Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter spremljevalni delovni dokument služb Komisije. (UL…).

(2) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(3) COM(2016) 205 final z dne 6.4.2016.

(4) Sklep Komisije 2016/C 257/03 z dne 17.6.2016.

(5) Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(6) Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4).

(7) Glej oddelek 2 „Izbira instrumenta“ za pojasnilo o tem, zakaj je bila obstoječa zakonodaja nadomeščena in ne prenovljena.

(8) Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) v skladu s členom 24(5), členom 43(3) in členom 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 59(3) in členom 66(5) Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter spremljevalni delovni dokument služb Komisije. (UL…).

(9) Strokovna skupina na visoki ravni – Poročilo predsednika z dne 21. decembra 2016.

(10) Glej oddelek 5 „Drugi elementi“ za podrobno razlago sprememb iz tega predloga.

(11) COM(2015) 453 final.

(12) COM(2015) 240 final.

(13) COM(2016) 731 final.

(14) Sklep Sveta z dne 29. junija 2010 o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (UL L 166, 1.7.2010, str. 17).

(15) Vzpostavljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(16) Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

(17) Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) v skladu s členom 24(5), členom 43(3) in členom 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 59(3) in členom 66(5) Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter spremljevalni delovni dokument služb Komisije. 

(18) COM(2014) 199 final.

(19) KONČNO POROČILO Evropske komisije – Tehnična ocena SIS II

(20) KONČNO POROČILO Evropske komisije – ICT Impact Assessment of Possible Improvements to the SIS II Architecture 2016.

(21) KONČNO POROČILO Evropske komisije – ICT Impact Assessment of the technical improvements to the SIS II architecture – Final Report, 10. november 2016, (Wavestone)

(22) Študija o izvedljivosti in posledicah vzpostavitve vseevropskega sistema za izmenjavo podatkov o odločbah o vrnitvi in za spremljanje njihovega izpolnjevanja v okviru schengenskega informacijskega sistema, 4. aprila 2015, PwC.

(23) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/219 z dne 29. januarja 2015 o nadomestitvi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2013/115/EU o Priročniku SIRENE in drugih izvedbenih ukrepih za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 44, 18.2.2015, str. 75).

(24) Priporočilo Komisije o katalogu priporočil in dobrih praks za pravilno uporabo druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ter izmenjavo dopolnilnih podatkov med pristojnimi organi držav članic, ki izvajajo in uporabljajo SIS II (C(2015) 9169/1).

(25) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(26) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2012/C 326/02).

(27) „ICT Impact Assessment of the technical improvements to the SIS II architecture – Final Report (Wavestone)“ (Ocena učinka tehničnih izboljšav v arhitekturi SIS II na IKT– Končno poročilo), 10. november 2016, scenarij 3, ločeno izvajanje N.SIS II.

(28) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(29) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(30) COM(2016) 731 final.

(31) Centralni enoti za ETIAS je odobren dostop na podlagi členov 24 in 27 te uredbe.

(32) COM (2016)…

(33) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(34) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(35) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(36) UL L 239, 22.9.2000, str. 19 . Konvencija, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 191, 22.7.2005, str. 18 ).

(37) UL L 328, 13.12.2001, str. 4 .

(38) Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ( UL L 328, 13.12.2001, str. 1 ).

(39) Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 181, 28.12.2006, str. 4).

(40) Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

(41) Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) v skladu s členom 24(5), členom 43(3) in členom 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 59(3) in členom 66(5) Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter spremljevalni delovni dokument služb Komisije. 

(42) Uredba (EU) 2018/…

(43) Vzpostavljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(44) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(45) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(46) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(47) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(48) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(49) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(50) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(51) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(52) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(53) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 25.5.2016, str. 53).

(54) Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(55) COM(2016) 731 final.

(56) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(57) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(58) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(59) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(60) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(61) Sklep Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije ( UL L 368, 15.12.2004, str. 26 ).

(62) Sklep Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti ( UL L 370, 17.12.2004, str. 78 ).

(63) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(64) Sklep Sveta 2011/349/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi zlasti s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 1).

(65) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(66) UL L 166, 1.7.2010, str. 17.

(67) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(68) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(69) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(70) Vzpostavljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(71) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(72) UL L 158, 30.4.2004, str. 77.

(73) Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

(74) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(75) Sklep Komisije 2010/261/EU z dne 4. maja 2010 o varnostnem načrtu za centralni SIS II in komunikacijsko infrastrukturo (UL L 112, 5.5.2010, str. 31).

(76) UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(77) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(78) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(79) COM(2015) 240 final.

(80) COM(2015) 185 final.

(81) COM(2015) 285 final.

(82) COM(2016) 205 final.

(83) Ares(2016)2231546 – 12. 5. 2016.

(84) COM(2016) 205 final.

(85) COM(2015) 240 final.

(86) Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(87) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št. 1077/2011 (COM(2016) 194 final).

(88) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(89) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(90) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(91) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(92) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(93) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(94) Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji“.

(95) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(96) Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji“.

(97) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(98) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(99) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.