EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.9.2016

COM(2016) 591 final

2016/0286(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 303}
{SWD(2016) 304}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je v sporočilu iz maja 2015 Strategija za enotni digitalni trg za Evropo 1 (v nadaljnjem besedilu: strategija za enotni digitalni trg) napovedala možnost, da bo leta 2016 predstavila predloge za velikopotezno prenovo regulativnega okvira za elektronske komunikacije. Cilj prenove je med drugim zagotoviti učinkovitejši regulativni institucionalni okvir, v katerem telekomunikacijska pravila ustrezajo namenu, kot del kot ustvarjanja pravih razmer za enotni digitalni trg. Te vključujejo uvajanje zelo visokozmogljivih povezljivostnih omrežij, bolj usklajeno upravljanje radiofrekvenčnega spektra za brezžična omrežja in ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za napredna digitalna omrežja in inovativne storitve. V sporočilu je poudarjeno, da spreminjajoče se tržno in tehnološko okolje zahtevata krepitev institucionalnega okvira, in sicer z okrepitvijo vloge Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: BEREC).

Evropski parlament je v svoji resoluciji „Aktu za enotni digitalni trg naproti“ 2 pozval Komisijo, naj bolje poveže enotni digitalni trg z zagotovitvijo, da je vzpostavljen učinkovitejši institucionalni okvir. Komisija lahko to stori z okrepitvijo vloge ter pooblastil za delovanje in odločanje BEREC, s čimer bi se mu omogočilo, da (i) spodbuja dosledno izvajanje regulativnega okvira za elektronske komunikacije, (ii) ima učinkovit nadzor nad razvojem enotnega trga in (iii) pomaga pri reševanju čezmejnih sporov. Evropski parlament je pri tem poudaril, da je treba izboljšati finančne in človeške vire ter še bolj okrepiti strukturo upravljanja v BEREC.

Ta predlog je treba brati v povezavi s predlogom za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zakoniku o elektronskih komunikacijah (v nadaljnjem besedilu: Direktiva). Z navedenim predlogom BEREC dobi dodatne naloge, s katerimi bi pripomogel zagotoviti dosledno izvajanje regulativnega okvira. To pa bi spodbujalo razvoj trga elektronskih komunikacij po vsej Uniji. Poleg tega bi BEREC prispeval tudi k pospeševanju dostopa in prevzema zelo visokozmogljive podatkovne povezljivosti, konkurenčnosti pri ponudbi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ter promociji interesov državljanov Unije. Cilj tega predloga je okrepiti institucionalno vlogo in strukturo upravljanja BEREC, in sicer z njegovim preoblikovanjem v agencijo, da bi ustrezal namenu svojih prihodnjih nalog.

Odkar je BEREC prevzel svoje naloge leta 2010 in začel polno delovati leta 2011, sta BEREC in Urad BEREC dobrodejno prispevala k doslednemu izvajanju regulativnega okvira. Prav tako sta nacionalne regulativne organe in institucije EU preskrbela z dragocenim strokovnim znanjem. Z Uredbo (EU) 2015/2120 so bile nedavno določene dodatne naloge za BEREC. Te zajemajo izdajo smernic o izpolnjevanju obveznosti nacionalnih regulativnih organov pri dostopu do odprtega interneta in dajanje mnenj o osnutkih izvedbenih aktov, ki jih sprejme Komisija, za nekatere obveznosti poročanja in gostovanja po vsej Uniji. S predlogom direktive, ki spremlja ta predlog, dobi BEREC dodatne nove naloge, kot so večja vloga pri posvetovalnem mehanizmu za popravne ukrepe na področju ureditve trga, priprava smernic za nacionalne regulativne organe o geografskih raziskavah, razvijanje skupnih pristopov k zadovoljevanju čeznacionalnega povpraševanja končnih uporabnikov, dajanje mnenj o osnutkih nacionalnih ukrepov za dodeljevanje pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra (medsebojni pregled radiofrekvenčnega spektra) ter vzpostavitev registra številk z ekstrateritorialno uporabo in čezmejnih ureditev ter registra ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev.

BEREC in Urad BEREC sta imela precej okrepljeno vlogo zlasti pri čezmejnih zadevah (kot so storitve stroj–stroj (M2M) ali čeznacionalno povpraševanje pri poslovnih uporabnikih) ter sta si pridobila izkušnje pri zagotavljanju doslednega izvajanja regulativnega okvira. Zdi se primerno in potrebno graditi na tej izkušnji tako, da se preoblikujeta v polnopravno agencijo. Nova agencija, ki bo imela širši mandat, bi morala nadaljevati delo BEREC in še naprej združevati strokovno znanje iz nacionalnih regulativnih organov. Ker ima BEREC že dobro uveljavljeno identiteto blagovne znamke, na katero bi se radi opirali, stroški preimenovanja pa niso zanemarljivi, bi morala nova agencija ohraniti ime BEREC.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Zaradi jasnih ciljev pri BEREC ima ta predlog močno sinergijo z drugimi pobudami iz strategije za enotni digitalni trg. Razlog za to so povezljivostne storitve, ki potekajo prek elektronskih komunikacijskih omrežij in so steber distribucije digitalnih izdelkov in storitev.

Predlog dopolnjuje obstoječo sektorsko ureditev. Predlagane naloge pri radijskem spektru za BEREC upoštevajo obstoječe instrumente na tem področju, zlasti odločbo o radijskem spektru št. 676/2002/ES, sklep o skupini za politiko radijskega spektra 2002/622/ES in Sklep št. 243/2012/EU o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (PPRS).

Predlog v uredbo o BEREC vključuje naloge, ki jih je BEREC dobil z nedavno sprejeto Uredbo (EU) 2015/2120, ki določa pravila za dosego odprtega interneta in odpravo stroškov gostovanja.

Do konca leta 2016 bo Komisija predvidoma predstavila predlog za pregled direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 4 Področje uporabe tega predloga uredbe bo morda treba prilagoditi izidu prihodnjega predloga za pregled.

Cilj tega predloga je, da BEREC dobi ustrezno in učinkovito strukturo upravljanja, mandat in vzvode, ki jih potrebuje za zagotovitev doslednega izvajanja regulativnega okvira. Pri tem dopolnjuje druge pravne instrumente in instrumente politike za elektronske komunikacije.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Strategija za enotni digitalni trg je ena od 10 prednostnih nalog, ki si jih je nova Komisija postavila leta 2014. Ta predlog je tudi v skladu z drugimi glavnimi prednostnimi nalogami Komisije, zlasti drugimi pobudami za vzpostavitev bolj povezanega in pravičnejšega notranjega trga ter spodbujanje naložb, ustvarjanje novih delovnih mest in podporo trajnostni rasti.

Nekatere naloge BEREC nadgrajujejo in dopolnjujejo obstoječo zakonodajo Unije na več področjih. Ena takih nalog je dajanje mnenj o osnutkih nacionalnih ukrepov pri postopkih notranjega trga za urejanje trga. Ti še naprej temeljijo na načelih konkurenčnega prava. Druga taka naloga je priprava smernic za geografske raziskave o postavljanju omrežij. Smernice so tudi vir koristnih informacij za državne pomoči, s katerimi se poveča skladnosti med politikama.

Poleg tega je cilj predloga, da BEREC postane decentralizirana agencija Unije in ga uskladi z načeli skupnega pristopa.

Skladnost z obveznostmi na podlagi mednarodnega prava

BEREC lahko sodeluje s pristojnimi organi tretjih držav in/ali mednarodnimi organizacijami, če je to potrebno za opravljanje njegovih nalog. Tako sodelovanje bi moralo temeljiti na delovnih dogovorih, ki bi upoštevali mednarodne odnose Unije in ne bi ustvarjali pravnih obveznosti za Unijo in njene države članice.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 114 Pogodbe, ker se nanaša na razvoj in delovanje notranjega trga za elektronske komunikacije.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Unija mora ukrepati, da bi odpravila nedoslednosti pri uporabi sedanjega okvira in pomanjkljivosti obstoječega institucionalnega okvira poleg nedoslednosti pri razdelitvi pristojnosti med državami članicami, nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo. Sedanji regulativni okvir v Uniji ni le posledica razdrobljenosti trga. Vendar je v zadnjih letih postalo očitno, da je nezadostna usklajenost predpisov o telekomunikacijah vsaj deloma posledica sedanjega institucionalnega okvira in načina, kako razni institucionalni akterji (zlasti nacionalni regulativni organi, BEREC in Komisija) medsebojno delujejo in lahko vplivajo na regulativni izid. Večja pooblastila za BEREC na področju vnaprejšnje ureditve trga bodo izboljšala pravno varnost in prispevala k regulativni skladnosti.

Tržni in tehnološki razvoj pomenita tudi, da obstaja veliko čezmejnih vidikov, ki zahtevajo regulativno skladnost med državami članicami. Organ Unije lahko te vidike bolje obravnava kot posamezne države članice. To še zlasti velja za storitve, kot so komunikacije stroj–stroj (M2M). Te storitve bi se morale opravljati tako, da lahko neprekinjeno prekoračijo nacionalne meje. Še vedno obstajajo tudi nacionalne ovire pri opravljanju poslovnih čezmejnih komunikacijskih storitev. S tem se zamudi pomembna priložnost za delovanje in razvoj notranjega trga.

Zagotoviti harmonizirano, usklajeno in učinkovito izvajanje pravnega okvira s podporo BEREC je v splošnem in skupnem interesu. Države članice zato ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega predloga. Ti cilji se dajo učinkoviteje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, zlasti glede ciljev in nalog BEREC. Njegov namen je zagotoviti dosledno izvajanje regulativnega okvira in s tem prispevati k razvoju trga elektronskih komunikacij po vsej Uniji ter pospeševanju dostopa do fiksne in mobilne zelo visokozmogljive podatkovne povezljivosti in njene uporabe, konkurence pri ponudbi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ter promociji interesov državljanov Unije. BEREC bi moral pomagati Komisiji in nacionalnim regulativnim organom, pripravljati smernice, ki bi pripomogle k skladnosti ukrepov nacionalnih regulativnih organov, dajati mnenja z učinkovitimi postopki notranjega trga o osnutkih nacionalnih ukrepov, voditi registre ponudnikov omrežij in storitev ter številk z ekstrateritorialno uporabo ter sprejemati zavezujoče odločitve o dveh čezmejnih zadevah: opredelitvi čeznacionalnih trgov in predlogi skrajšane pogodbe. BEREC bi imel skoraj zavezujoča pooblastila za postopke notranjega trga pri osnutkih nacionalnih ukrepov za ureditev trga („dvostopenjski“ sistem) ter vzpostavitev enotne najvišje cene zaključevanja klicev v Uniji.

Nova agencija bi morala nadaljevati delo organa BEREC in še naprej združevati strokovno znanje nacionalnih regulativnih organov, ki ostajajo v središču dela agencije in so člani njenega upravnega odbora. Nacionalni regulativni organi bodo še vedno opravljali večino dela pri izvajanju regulativnega okvira.

Nacionalni regulativni organi bodo zlasti še naprej pristojni za urejanje dostopa, da bodo zagotovili, da se nedelovanje trga rešuje z ustreznimi popravnimi ukrepi, in da ureditev prispeva k uresničevanju skupnih ciljev politike. Predlagana pravila dajejo regulatorjem dodatna orodja za premagovanje sedanjih izzivov pri povezljivosti, način njihove uporabe pa je odvisen od nacionalnih okoliščin, ki jih ocenijo nacionalni regulatorji. Razlog za ciljno krepitev regulativnega nadzora, zlasti z določitvijo pomembnejše vloge BEREC pri poteku nadzora, je očitno pomanjkanje doslednosti pri uporabi sedanjih pravil, kadar je doslednost bistvenega pomena za pravilno delovanje notranjega trga.

Upravljanje radiofrekvenčnega spektra prav tako ostaja v pristojnosti držav članic. Predlagana pravila določajo splošen okvir za usklajeno upravljanje radiofrekvenčnega spektra po vsej Uniji, države članice pa lahko uporabljajo pravila ob upoštevanju nacionalnih okoliščin. Zaradi večjih čezmejnih posledic upravljanja radiofrekvenčnega spektra in njegovega širšega vpliva na povezljivost na notranjem trgu so potrebni nekateri koordinacijski postopki na ravni Unije.

Ker je predlagani instrument uredba, se bo v Uniji uporabljala neposredno. Finančno in upravno breme za Unijo, nacionalne vlade in gospodarske subjekte bo zato čim manjše in sorazmerno s ciljem predloga. Z uredbo se poudari sorazmernost sedanjega stanja, v katerem je bila agencija Unije ustanovljena, da bi večinoma podpirala BEREC. Uredba zagotavlja, da nova agencija ustvarja dodatno dodano vrednost in je usklajena s prednostnimi nalogami politik Unije, zlasti s strategijo za enotni digitalni trg.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

V celoti gledano se v delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja predlog in vključuje oceno ustreznosti sedanjih predpisov, ugotavlja, da je regulativni okvir za elektronske komunikacije večinoma dosegel splošni cilj zagotovitve konkurenčnega sektorja, ki prinaša znatne koristi končnim uporabnikom. Njegovi glavni posebni cilji – spodbujati konkurenco, razvijati notranji trg in gojiti interese končnih uporabnikov – so še vedno relevantni. Vendar se zdi potrebno pregledati regulativni okvir, vključno z uredbo BEREC, da bi se odzvali na vse večjo potrebo po večji povezljivosti enotnega digitalnega trga in poenostavili določbe ob upoštevanju tržnega in tehnološkega razvoja.

Ugotovitve se lahko povzamejo po posebnih merilih ocenjevanja, kot sledi.

Ustreznost – glede vloge in delovanja drugih pomembnih institucionalnih akterjev mora BEREC v skladu z veljavnimi določbami uresničevati cilje okvira. Zlasti mora zagotoviti dosledno izvajanje regulativnega okvira, da bi prispeval k razvoju in boljšemu delovanju notranjega trga. S tem ciljem in širšim mandatom je ustreznost BEREC večja, čeprav pri javnem posvetovanju ni bilo soglasja glede načina, kako bi se to povečanje lahko izrazilo na ravni predpisov.

Uspešnost – javno posvetovanje je pokazalo različne poglede na pregled telekomunikacij glede uspešnosti podporne vloge BEREC pri doseganju doslednih rezultatov. Nekatere zainteresirane strani pri BEREC pozitivno ocenjujejo njegovo neodvisno strokovno svetovanje in vlogo v postopku pregleda trga. Drugi menijo, da ima BEREC zaradi strukture kot skupina nacionalnih regulativnih organov brez statusa pravne osebe slabše spodbude za delo za doseganje ciljev notranjega trga v primerjavi s posameznimi ali skupnimi ciljev nacionalnih članov. Udeleženci so navedli, da bi pri glavnih temah BEREC moral biti proaktivnejši. Navedli so tudi, da se BEREC zaradi svojega trenutnega institucionalnega okvira pogosto odloča za večjo prožnost ali najmanjši skupni imenovalec, namesto da bi sprejel harmoniziran pristop k notranjemu trgu.

Glede svojih trenutnih nalog je BEREC ob mnenju o pregledu regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije 6 ugotovil nekaj področij, na katerih bi lahko imel večjo vlogo. Na primer širše področje uporabe mnenj BEREC iz členov 7 in 7a, vprašanja čezmejne narave (kot mednarodno gostovanje), primerjalna analiza kakovosti storitev dostopa do interneta na ravni Unije ter razvoj tehničnih smernic.

Glede uskladitve ciljev Urada BEREC kot agencije Unije s trenutnimi prednostnimi nalogami Unije je bilo v oceni ugotovljeno, da bi trenutne naloge Urada BEREC s podpiranjem BEREC nazadnje morale prispevati k razvoju enotnega trga in doslednemu izvajanju pravil. Kljub temu so okoliščine edinstvene, saj je bila ustanovljena agencija, katere izključna naloga je podpora drugemu regulativnemu organu, ustanovljenemu na podlagi prava Unije. To prinaša nekatere izzive, saj se kljub razmeroma omejenim nalogam Urad BEREC mora držati istega podrobnega nabora pravil, ki se uporabljajo za vse decentralizirane agencije Unije (finančni viri, kadrovski predpisi, izvedbena pravila, javna naročila, poročanje itn.).

Učinkovitost – natančnega izračuna stroškov ni bilo mogoče opraviti, vendar je ocena pokazala, da koristi okvira – za večino operaterjev, končnih uporabnikov in družbe kot celote – močno odtehtajo stroške njegovega izvajanja.

Urad BEREC v mnogih pogledih ni v skladu z načeli skupnega pristopa. Omejene naloge in velikost Urada v primerjavi z drugimi agencijami Unije imajo negativne posledice za pritegovanje in obdržanje osebja ter organizacijske vidike. Tudi sedanja dvotirna struktura povzroča neučinkovitost. Čeprav je težko izmeriti tako neučinkovitost, dvotirna struktura zapleta zadeve in ustvarja upravno breme; treba je na primer sprejeti dva ločeni letni poročili in dva delovna programa – enega v odboru regulatorjev za BEREC in drugega v upravljalnem odboru Urada.

V oceni je bila določena vrsta vprašanj, ki bi jih bilo treba poenostaviti in racionalizirati (prenos pooblastil organa za imenovanja, daljši ali podaljšljivi mandati za predsednika, pravila o večinskem glasovanju, zadostna sredstva, racionalizacija upravljalnega odbora in daljša obdobja posvetovanja ali dvostopenjski postopek posvetovanja pri ključnih vprašanjih politik).

Dodana vrednost EU – dodana vrednost EU ustanovitve BEREC, zlasti pri njegovem svetovanju institucijam EU, je povezana z delovanjem notranjega trga za elektronske komunikacije. Na splošno se na to gleda pozitivno, vendar se včasih pojavijo dvomi o njegovi uspešnosti. Z večjo uspešnostjo bi bila njegova dodana vrednost večja. Še en pomemben vidik je dodana vrednost Urada kot agencije Unije v podporo BEREC.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

11. septembra 2015 se je začelo 12-tedensko javno posvetovanje za pridobitev prispevkov k ocenjevalnemu procesu o sedanjih pravilih in mnenj o morebitnih prilagoditvah okvira zaradi tržnega in tehnološkega razvoja. Zajemalo je splošno oceno sedanjega okvira ter podrobno oceno in pregled posebnih delov okvira. Ti so:

ureditev dostopa do omrežja,

upravljanje radiofrekvenčnega spektra in brezžična povezljivost,

sektorska ureditev komunikacijskih storitev,

pravila o univerzalnih storitvah,

institucionalni okvir in upravljanje.

Posvetovanje je bilo hkrati široko in podrobno, z obsežnim prispevkom potrošnikov, ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, nacionalnih združenj operaterjev in takih združenj na ravni EU, organizacij civilne družbe, radiodifuzijskih hiš, ponudnikov tehnologije, ponudnikov interneta in spletnih storitev, podjetij, ki temeljijo na povezljivosti, in akterjev iz širšega digitalnega gospodarstva, nacionalnih organov na vseh ravneh, nacionalnih regulatorjev ter drugih zainteresiranih strani. Prispevki so prišli od zainteresiranih strani, na katere ta politika vpliva, ki to politiko izvajajo in ki imajo v tej politiki interes. Pri posvetovanju je bilo zbranih skupaj 244 spletnih odgovorov zainteresiranih strani iz vseh držav članic in zunaj Unije. Sredi posvetovanja je bila 11. novembra 2015 javna predstavitev mnenj.

Poleg javnega posvetovanja je BEREC sam prispeval k oceni in pregledu ter objavil svoje mnenje decembra 2015 7 . Tudi skupina za politiko radijskega spektra je dala mnenje o strategiji za enotni digitalni trg in pregledu ureditvenega okvira 8 .

Pri postopku posvetovanja so se pokazali naslednji trendi.

Dobra povezljivost se dojema kot nujni pogoj za enotni digitalni trg. Številni sodelujoči so poudarili potrebo po ukrepih politik in možnih prilagoditvah sedanjim orodjem politik in ureditve, da bi podprli razvoj infrastrukture v skladu s prihodnjimi potrebami.

Več sodelujočih je navedlo, da sedanji regulativni okvir ni zelo koristen za notranji trg. Obstaja splošen vtis, da je regulativni okvir treba prilagoditi sedanji tržni dinamiki. Kljub temu je mnogo sodelujočih priznavalo, da je liberalizacija telekomunikacijskih trgov izboljšala stanje, zlasti glede koristi za končne uporabnike in konkurenco na večini nacionalnih trgov.

Glede radiofrekvenčnega spektra so sodelujoči priznavali pomen brezžične povezljivosti in brezžične širokopasovne povezave. Industrija, ki je naklonjena bolj usklajenemu pristopu, na splošno išče dodatno varnost za naložbe in možnosti za razvoj novih brezžičnih in mobilnih komunikacij, vključno s 5G, po vsej Uniji.

Medtem ko sodelujoči priznavajo stalno vlogo nacionalnih regulativnih organov in organov upravljanja radiofrekvenčnega spektra široko, skoraj polovica jih je poudarilo, da bi bilo treba prilagoditi institucionalni okvir na ravni Unije, da bi se zagotovili boljša pravna varnost in odgovornost. Zagovarjali so naslednje spremembe:

jasnejšo razdelitev pristojnosti med različnimi institucijami (da bi se izognili podvajanju),

politično in pravno odgovornost institucij za svoje odločitve,

velika preglednost pri odločanju (večjo udeleženost zainteresiranih strani).

Kot del postopka ocenjevanja je Komisija naročila tudi več študij. Med njimi so bile javne delavnice, ki so zainteresiranim stranem omogočile, da dajo pripombe in povratne informacije v zvezi z ocenjevanjem v teku.

6. aprila 2016 je bila organizirana javna delavnica za potrditev vmesnih ugotovitev študije, ki so jo opravilili WIK, IDATE in Deloitte o „regulativni ureditvi, zlasti dostopa, za modele naložb v omrežja v Evropi“ (Regulatory, in particular access, regimes for network investments models in Europe) (SMART 2015/0002).

2. maja 2016 je bila organizirana javna delavnica za potrditev vmesnih ugotovitev študije, ki so jo opravili WIK, CRIDS in Cullen o „vsebinskih vprašanjih za pregled področij vstopa na trg, upravljanja omejenih virov in splošnih vprašanj pri končnih uporabnikih“ (Substantive issues for review in the areas of market entry, management of scarce resources and general end-user issues) (SMART 2015/0003).

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je upoštevala naslednje nasvete zunanjih strokovnjakov:

– priporočila za politiko, ki so jih izdale druge institucije EU, zlasti Evropski parlament 9 in Evropski svet 10 .

– tri pregledne študije.

–„Podpora za pripravo ocene učinka, ki spremlja pregled regulativnega okvira za elektronske komunikacije“ (Support for the preparation of the impact assessment accompanying the review of the regulatory framework for e-communications) (SMART 2015/0005).

–„Regulativne ureditve, zlasti dostopa, za modele naložb v omrežja v Evropi“ (Regulatory, in particular access, regimes for network investments models in Europe) (SMART 2015/0002).

–„Vsebinska vprašanja za pregled področij vstopa na trg, upravljanja omejenih virov in splošnih vprašanj pri končnih uporabnikih“ (Substantive issues for review in the areas of market entry, management of scarce resources and general end-user issues) (SMART 2015/0003).

– Poleg tega je k postopku pregleda prispevalo še več drugih študij. Študije so navedene v oddelku 6.1.4 Ocene učinka.

– Skupino strokovnjakov na visoki ravni kot del študije SMART 2015/0005 11 .

•Ocena učinka

Povzetek ocene učinka in pozitivno mnenje Odbora za regulativni nadzor sta na voljo na spletišču Komisije 12 :

Preučene so bile naslednje možnosti upravljanja. Najprimernejša je možnost 3, čeprav uskladitev strukture BEREC s skupnim pristopom upošteva tudi možnost 2 13 .

Možnost 1 – brez sprememb – osnovni scenarij

Ta možnost temelji na trenutnih določbah. Občuti se, da pristojnosti nacionalnih regulativnih organov trenutno niso ustrezno harmonizirane. To je zato, ker je zakonodajalec dal BEREC vlogo na področjih, na katerih pristojnosti na nacionalni ravni niso harmonizirane za njegove člane, kot npr. reševanje čezmejnih sporov.

Možnost 2 – okrepljena posvetovalna vloga in večje pristojnosti

Ta možnost predvideva nekatere prilagoditve trenutnih pravil na podlagi izkušenj pri izvajanju okvira v zadnjih letih in pri programu REFIT, zlasti okrepitev vloge neodvisnih nacionalnih regulativnih organov z določitvijo minimalnega nabora kompetenc zanje po vsej Uniji.

Na ravni Unije bi BEREC moral razširiti svojo svetovalno vlogo na področja, na katerih so pristojni neodvisni nacionalni regulativni organi, da bi svoje naloge uskladil z njihovimi. Vendar da bi to bilo učinkovitejše in bi omogočilo stabilnejše upravljanje, bi bilo treba prilagoditi strukturo upravljanja v BEREC, da bi se tesneje uskladila s skupnim pristopom. To pomeni, da bi organ s pravno osebnostjo izvajal regulativne naloge pod okriljem BEREC.

Ustanovljen bi bil nov upravljalni odbor za nadzor nad splošnimi usmeritvami dejavnosti Agencije, ki bi nadomestil sedanji odbor regulatorjev in upravljalni odbor. Stabilnejša struktura upravljanja je predvidena z imenovanjem predsednika (ki se izbere med člani upravljalnega odbora) za daljši mandat (trenutno je eno leto). Izvršni direktor bo imel več pristojnosti kot trenutni upravni vodja Urada in bo izbran s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija po odprtem izbirnem postopku v skladu s skupnim pristopom in drugimi agencijami.

Možnost 3 – svetovalna vloga z nekaterimi prednormativnimi pooblastili, boljšim postopkom pregleda trga in dodeljevanjem pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra

Ta možnost vsebuje večino vidikov iz možnosti 2, zlasti minimalni nabor harmoniziranih pristojnosti (vključno z opredelitvijo učinkov dodelitve pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra na ureditev in oblikovanje trga elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev) ter uskladitev nalog nacionalnih regulativnih organov in BEREC ob bistveni uskladitvi strukture upravljanja BEREC s skupnim pristopom.

BEREC bo dobil nekatere dodatne naloge, kot so pooblastila za sprejemanje zavezujočih odločitev o opredelitvi čeznacionalnih trgov in predlogi skrajšane pogodbe; skoraj zavezujoča pooblastila za postopke notranjega trga pri osnutkih nacionalnih ukrepov za ureditev trga (v nadaljevanju opisani „dvostopenjski“ sistem) in vzpostavitev enotne najvišje cene zaključevanja klicev v Uniji ter izdajanje smernic na številnih področjih: geografske raziskave, skupni pristopi k čeznacionalnemu povpraševanju, minimalna merila za referenčne ponudbe, skupna merila za upravljanje številčnih virov, parametri kakovosti storitve, veljavne metode merjenja in tehnične podrobnosti stroškovnega modela, ki naj bi jih nacionalni regulativni organi upoštevali pri določanju najvišjih simetričnih cen zaključevanja klicev. BEREC bo pooblaščen tudi, da lahko zahteva informacije neposredno od operaterjev.

BEREC bo odgovoren tudi za vzpostavitev registra številk z ekstrateritorialno uporabo in čezmejnih ureditev ter drugega registra ponudnikov elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Prav tako bo pomagal Komisiji in nacionalnim regulativnim organom na področju standardizacije, tako da jim bo pomagal prepoznati grožnje za povezljivost med končnimi uporabniki ali učinkovit dostop do storitev v sili. To bi bilo mogoče doseči z uveljavljanjem obstoječih standardov in določitvijo novih.

Predlagan je „dvostopenjski“ sistem, s katerim bi izboljšali sedanje razmere, v katerih imata Komisija in BEREC zgolj nezavezujoča pooblastila na naložitev popravnih ukrepov. V takem sistemu, če se BEREC in Komisija strinjata v svojem stališču do osnutka popravnih ukrepov, ki jih predlaga nacionalni regulativni organ, lahko Komisija zahteva, da ta spremeni ali umakne osnutek ukrepa in po potrebi ponovno priglasi analizo trga. Uveden bo tudi sistem „medsebojnega pregleda“ znotraj BEREC kot nov mehanizem usklajevanja, da bi se izboljšali učinkovitost in usklajenost med državami članicami glede regulativnih tržnih vidikov pri dodelitvi pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra.

Možnost 4 – regulativni organ EU s pooblastili za izvajanje/izvrševanje

Ta možnost je usmerjena v vzpostavitev regulativnega organa EU kot okrepljene agencije s potrebnimi sredstvi, ki ustrezajo prenosu pooblastil za izvajanje, vključno s pooblastili za nadzor in izvrševanje. Lahko zavezujoče ukrepa na področjih, na katerih je treba zagotoviti enotno izvajanje pravil EU. Eno od takih področij so nove storitve po vsej Uniji ali celem svetu, ki so trenutno precej neregulirane ali zanje veljajo nejasni regulativni okviri (M2M, OTT in druga za Unijo zelo pomembna področja, kot so gostovanje ali čeznacionalni trgi).

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ukrepi politik, predlagani pri izbrani možnosti, so v skladu z agendo programa REFIT, saj so namenjeni poenostavitvi in zmanjšanju upravnega bremena v skladu z ugotovitvami pri oceni potenciala ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) v pregledu. Več predlaganih sprememb pri upravljanju in na drugih področjih politik je namenjenih jasnejšim pravilom, omogočanju strankam, da zlahka razumejo svoje pravice in obveznosti, ter preprečevanju čezmernega urejanja s predpisi in upravnega bremena.

Da bi imeli učinkovitejši in poenostavljen institucionalni okvir ob hkratnem upoštevanju ocene REFIT, predlog vsebuje vrsto sprememb, s katerimi bi se BEREC uskladil s skupnim pristopom in strukturo drugih agencij Unije. Predlog, da BEREC postane decentralizirana agencija Unije, bi moral doseči tako stopnjo učinkovitosti in sinergije, da bi delno izravnala potrebo po dodatnih sredstvih za izvajanje novih nalog, ki jih dobi BEREC.

– Ustanovila se bo decentralizirana agencija Unije z ustrezno strukturo in upravljanjem, mandatom in pristojnostmi. To bo okrepilo pravno in politično odgovornost, ker se bodo vse odločitve (regulativne, upravne, finančne itn.) sprejele pod okriljem agencije Unije s statusom pravne osebe.

– Struktura upravljanja bo poenostavljena, ker bo sedanji dve vodstveni strukturi (odbor regulatorjev za regulativne odločitve ter upravljalni odbor za upravne in finančne odločitve) nadomestil en sam upravljalni odbor. To bo zmanjšalo upravno breme, saj bo odpravilo sedanje podvajanje dnevnih redov, delovnih programov, letnih poročil, registrov dokumentov, imenovanja članov itn.

– Za vodjo agencije bo imenovan izvršni direktor, ki bo pravni zastopnik BEREC in odgovoren za uspešno izvajanje nalog agencije. Nanj oziroma nanjo bodo prenesena „pooblastila organa za imenovanje“. S tem naj bi bilo upravljanje osebja agencije učinkovitejše (po sedanji uredbi BEREC ima ta pooblastila podpredsednik, čigar mandat traja eno leto, in jih ni mogoče prenesti oziroma nadalje prenesti).

– Predsednik upravljalnega odbora (štiri leta z možnostjo podaljšanja, trenutno eno leto) in izvršni direktor (pet let z možnostjo podaljšanja, trenutno tri leta) bosta imela daljši mandat, ki bo omogočil potrebno zveznost in stabilnost.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

BEREC, ki se bo ustanovil na podlagi obstoječega BEREC in Urada BEREC, dobi vrsto nalog, katerih namen je zagotoviti dosledno izvajanje regulativnega okvira in s tem prispevati k razvoju trga elektronskih komunikacij po vsej Uniji ter pospeševanju dostopa do zelo visokozmogljive podatkovne povezljivosti in njene uporabe pri vseh državljanih in podjetjih Unije, konkurence pri ponudbi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev ter promociji interesov državljanov Unije.

Skupna finančna sredstva, ki jih BEREC potrebuje za opravljanje svojega poslanstva, znašajo 14 135 milijonov EUR za obdobje 2019–2020 14 . Poleg prispevka Unije lahko BEREC zaračuna publikacije in druge storitve ter prejme prispevke tretjih držav ali regulativnih organov za elektronske komunikacije tretjih držav, ki sodelujejo pri delu BEREC, ter prostovoljne prispevke držav članic in nacionalnih regulativnih organov 15 .

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

V skladu s skupnim pristopom sedanji predlog predvideva, da mora Komisija v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in vsakih pet let potem opraviti oceno, s katero v skladu s smernicami Komisije oceni njegovo uspešnost pri njegovih ciljih, mandatu, nalogah in lokacijah. Ocenjevanje bi moralo obravnavati predvsem morebitno potrebo po spremembi pooblastil BEREC in finančne posledice takšnih sprememb. Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj BEREC glede na zastavljene cilje, pooblastila in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe. Komisija mora poslati poročilo o ugotovitvah ocene Evropskemu parlamentu, Svetu in upravljalnemu odboru. Ugotovitve ocenjevanja je treba objaviti.

BEREC bi izdajal tudi letna poročila o dejavnostih z oceno rezultatov svojih dejavnosti skozi vse leto. Letna poročila o dejavnostih je treba poslati Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter jih je treba objaviti.

Poleg tega bo Komisija še naprej poskrbela, da se izvajanje regulativnega okvira spremlja na podlagi tega, kar sledi.

Poročilo o evropskem digitalnem napredku

Poročilo o evropskem digitalnem napredku, ki zajema 28 držav članic, vsebuje celovite podatke in analizo razvoja trga, ureditve in potrošnikov v digitalnem gospodarstvu. Poročilo združuje poročila in vse izsledke, objavljene za pregled stanja na digitalnem področju 17 , poročilo o izvajanju telekomunikacij ob dodatku poročil za posamezne države. Na tak način zajema izsledke iz:

–Pregled stanja na digitalnem področju Pregled meri napredek evropskega digitalnega gospodarstva. Temelji na podatkih, ki jih sporočijo nacionalni regulativni organi, Eurostat in drugi ustrezni viri ter vključuje podatke o splošnih razmerah glede vseh vidikov indeksa za digitalno gospodarstvo in družbo v državah članicah EU 18 . Kazalci, vključeni v poročilo, omogočajo primerjavo napredka med evropskimi državami in v času.

–Telekomunikacijska poročila o ureditvi in trgih evropskih elektronskih komunikacij Ta vsebujejo celovite podatke in analizo razvoja trga, ureditve in potrošnikov v tem sektorju.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

(1) Ustanovitev, področje uporabe in cilji:

Poglavje I „Cilji in naloge“

Člen 1 določa ustanovitev BEREC in področje uporabe uredbe, opredelitve in cilje BEREC, ki bi si moral prizadevati doseči iste cilje kot nacionalni regulativni organi.

V členu 2 so naštete naloge BEREC. V njem je dodano, da BEREC lahko sodeluje z organi, agencijami, uradi in svetovalnimi skupinami Unije, pristojnimi organi tretjih držav in/ali mednarodnimi organizacijami, če je to potrebno, in da bi se moral posvetovati z zainteresiranimi stranmi, če je to primerno.

Poglavje II „Upravna in vodstvena struktura“

Člen 3 se nanaša na upravno in vodstveno strukturo BEREC, ki jo sestavljajo upravljalni odbor, izvršni direktor, delovne skupine in komisija za pritožbe.

Člena 4–5 določata, da upravljalni odbor sestavljajo vodja ali član kolegijskega organa vsakega nacionalnega regulativnega organa ter dva predstavnika Komisije, ki imajo vsi glasovalno pravico. Določata tudi njegove funkcije. Upravljalni odbor bi moral zlasti prenesti ustrezna pooblastila organa za imenovanje na izvršnega direktorja. Izvršnemu direktorju bi se moralo dovoliti, da navedena pooblastila nadalje prenese na koga drugega, pri čemer se določijo pogoji za začasni preklic takega prenosa pooblastil.

Člen 6 določa, da upravljalni odbor izvoli predsednika in njegovega namestnika med svojimi člani z dvotretjinsko večino za štiriletni mandat z možnostjo enkratnega podaljšanja.

Člena 7–8 določata minimalno število rednih sej upravljalnega odbora na leto (dve) in njegova pravila glasovanja (privzeto večinsko).

Člen 9 določa odgovornosti izvršnega direktorja, ki bi moral voditi agencijo in jo pravno zastopati. Izvršni direktor je odgovoren upravljalnemu odboru in poroča Evropskemu parlamentu ter je lahko pozvan, naj Svetu poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

Člen 10 določa, da lahko upravljalni odbor po potrebi ustanovi delovne skupine, ki jih bo usklajeval in vodil član osebja BEREC. Za ustanovitev nekaterih delovnih skupin bi bilo treba predhodno pripraviti sezname kvalificiranih strokovnjakov.

S členi 11–14 se ustanovi komisija za pritožbe ter se določi njena sestava in imenovanje njenih članov, ki bi morali biti neodvisni in ne bi smeli opravljati nobenih drugih dolžnosti v BEREC. Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi, se lahko pritoži na zavezujočo odločitev, ki jo izda BEREC. Takšne pritožbe ne bi smele imeti odložilnega učinka, vendar lahko komisija za pritožbe odloži uporabo odločitve.

Poglavje III „Letno in večletno načrtovanje programov“

Člen 15 določa postopek za sprejetje letnega in večletnega programskega dokumenta. Vsebovati bi moral strategijo za odnose z organi, agencijami, uradi in svetovalnimi skupinami Unije, pristojnimi organi tretjih držav in/ali mednarodnimi organizacijami.

Člena 16–17 določata proračun BEREC in njegovo strukturo glede prihodkov in odhodkov.

Členi 18–20 določajo, da je izvršni direktor odgovoren za izvrševanje proračuna BEREC ter kakšen je postopek za predložitev računov in razrešnico. Upravljalni odbor sprejme finančni pravilnik, ki se uporablja za BEREC.

Poglavje IV „Osebje“

Člen 21 določa, da se za osebje BEREC uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter izvedbena pravila, sprejeta za njihovo izvajanje.

Člen 22 določa postopek, po katerem upravljalni odbor imenuje izvršnega direktorja s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija za mandat petih let z možnostjo podaljšanja, ter podaljšuje njegov/njen mandat ali ga/jo odstavi.

Člen 23 določa, da lahko BEREC uporabi napotene nacionalne strokovnjake in drugo osebje, ki ni zaposleno v BEREC, za katere se ne uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

Poglavje V „Splošne določbe“

Člena 24–25 določata, da bi BEREC moral biti pravna oseba in organ Unije. Za BEREC in njegovo osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 26 določa, da BEREC po potrebi lahko sodeluje s pristojnimi organi Unije, agencijami, uradi in svetovalnimi skupinami, s pristojnimi organi tretjih držav in/ali mednarodnimi organizacijami. Tako sodelovanje bi moralo temeljiti na delovnih dogovorih, ki bi jih Komisija morala predhodno odobriti. V skladu s skupnim pristopom bi Komisija in agencija morali skleniti ustrezen delovni dogovor, katerega namen je zagotoviti, da BEREC deluje v skladu s svojim mandatom in veljavnim institucionalnim okvirom. Ta člen določa tudi, da je BEREC odprt za udeležbo regulativnih organov tretjih držav, ki so pristojni za področje elektronskih komunikacij in ki so z Unijo v ta namen sklenili sporazum.

Člen 27 določa, da se za dokumente, ki jih ima BEREC, uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 in da BEREC obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. Člen določa tudi, da BEREC lahko na lastno pobudo v okviru svojih pristojnosti izvaja dejavnosti obveščanja.

Člen 28 se nanaša na pravila o zaupnosti, ki jih mora upoštevati BEREC.

Člen 29 se nanaša na varnostna pravila, ki jih sprejme BEREC za varovanje tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov.

Člen 30 določa, da Komisija in nacionalni regulativni organi sporočajo BEREC informacije (in obratno). Člen določa tudi, da v skrajnem primeru BEREC lahko zahteva potrebne informacije od drugih organov in podjetij.

Člen 31 določa potrebo, da člani upravljalnega odbora, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje, ki ni zaposleno v BEREC, podpišejo izjavo o zavezi in izjavo o interesu, v katerih navedejo, da imajo ali nimajo kakršnih koli neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost, ter da ti in zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v delovnih skupinah, prijavijo kakršen koli interes, ki bi lahko vplival na njihovo neodvisnost pri obravnavi točk dnevnega reda.

Člen 32 določa, da BEREC pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence BEREC.

Člen 33 vsebuje določbe o pogodbeni odgovornosti BEREC.

Člen 34 določa, da dejavnosti BEREC preiskuje evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 Pogodbe.

Člen 35 določa, da se za BEREC uporablja Uredba št. 1/58 in da prevajalske storitve, potrebne za delovanje BEREC, opravlja Prevajalski center za organe EU.

Člen 36 se nanaša na postopek za oblikovanje poslovnika komisije za pritožbe, za katerega se na Komisijo prenesejo izvedbena pooblastila.

Poglavje VI „Prehodne in končne določbe“

Člen 37 določa potrebo, da se med BEREC in državo članico, v kateri je njegov sedež, sklene sporazum o sedežu. Država članica gostiteljica BEREC ustvari potrebne razmere za nemoteno in učinkovito delovanje BEREC, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 38 določa, da mora Komisija v petih letih od začetka veljavnosti te uredbe in vsakih pet let potem opraviti oceno, s katero v skladu s smernicami Komisije oceni njegovo uspešnost pri njegovih ciljih, pooblastilih, nalogah in lokacijah. Komisija mora poslati poročilo o ugotovitvah ocenjevanja Evropskemu parlamentu, Svetu in upravljalnemu odboru in te se morajo objaviti.

Člen 39 določa, da je BEREC pravni naslednik Urada, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 1211/2009, glede vse lastnine, pogodb, pravnih obveznosti, pogodb o zaposlitvi, finančnih obveznosti in odgovornosti. Člen določa tudi prehodne določbe o upravnem vodji, ki deluje kot začasni izvršni direktor, pogodbi upravnega vodje, sestavi upravljalnega odbora in postopku razrešnice.

Člen 40 določa, da je Uredba (ES) št. 1211/2009 razveljavljena in da se sklicevanje nanjo in Urad BEREC šteje za sklicevanje na to uredbo oziroma BEREC.

2016/0286 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 19 ,

po posvetovanju z Odborom regij 20 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Namen Direktive [...] Evropskega parlamenta in Sveta 21 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva), ki določa vrsto nalog za Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: BEREC), in Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta 22 je ustvariti notranji trg za elektronske komunikacije v Evropski uniji in hkrati z okrepljeno konkurenčnostjo poskrbeti za visoko raven naložb, inovacij in varstva potrošnikov.

(2)Uredba (ES) št. 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 23 , kolikor zadeva gostovanje po vsej Uniji, dopolnjuje in podpira pravila, ki jih določa regulativni okvir za elektronske komunikacije, in določa nekatere naloge BEREC.

(3)Uredba (EU) št. 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta 24 določa skupna pravila za zaščito enake in nediskriminatorne obravnave prometa pri ponudbi storitev dostopa do interneta in sorodnih pravic končnih uporabnikov ter vzpostavlja nov mehanizem za oblikovanje maloprodajnih cen za regulirane storitve gostovanja po vsej Uniji. Ta uredba določa dodatne naloge za BEREC, zlasti izdajo smernic za izvajanje obveznosti nacionalnih regulativnih organov pri dostopu do odprtega interneta ter obveščanje in posvetovanje o osnutkih izvedbenih aktov, ki jih sprejme Komisija o gostovanju po vsej Uniji.

(4)BEREC in Urad (v nadaljnjem besedilu: Urad BEREC) sta bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 25 . BEREC je nadomestil skupino evropskih regulatornih organov („ERG“) 26 in je bil namenjen prispevku k razvoju in boljšemu delovanju notranjega trga za elektronska komunikacijska omrežja in storitve s prizadevanjem za zagotovitev skladnega izvajanja regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije. Urad BEREC je bil ustanovljen kot organ Skupnosti s statusom pravne osebe, da bi izvajal naloge iz Uredbe (ES) št. 1211/2009, zlasti opravljanje storitev kadrovske in upravne podpore za BEREC.

(5)V svojem sporočilu z dne 6. maja 2015 z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ 27 je Komisija napovedala možnost, da bo leta 2016 predstavila predloge za velikopotezno prenovo regulativnega okvira za elektronske komunikacije, da bi telekomunikacijska pravila ustrezala namenu, kot del ustvarjanja ustreznih razmer za enotni digitalni trg. Te vključujejo uvajanje zelo visokozmogljivih povezljivostnih omrežij, bolj usklajeno upravljanje radiofrekvenčnega spektra za brezžična omrežja in ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev za napredna digitalna omrežja in inovativne storitve. V sporočilu je poudarjeno, da spreminjajoče se tržno in tehnološko okolje zahtevata krepitev institucionalnega okvira z okrepitvijo vloge BEREC.

(6)Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 19. januarja 2016 „Aktu za enotni digitalni trg naproti“ pozval Komisijo, naj bolje poveže enotni digitalni trg z zagotovitvijo, da je vzpostavljen učinkovitejši institucionalni okvir. Komisija lahko to stori z okrepitvijo vloge ter pooblastil za delovanje in odločanje BEREC, s čimer bi se mu omogočilo, da spodbuja dosledno izvajanje regulativnega okvira za elektronske komunikacije, ima učinkovit nadzor nad razvojem enotnega trga in pomaga pri reševanju čezmejnih sporov. Evropski parlament pri tem poudarja, da je treba izboljšati finančne in človeške vire ter še bolj okrepiti strukturo upravljanja v BEREC.

(7)Organ BEREC in Urad BEREC sta pozitivno prispevala k doslednemu izvajanju regulativnega okvira za elektronske komunikacije. Kljub temu med državami članicami še vedno obstajajo znatne razlike pri regulativnih praksah. Poleg tega je struktura upravljanja BEREC in Urada BEREC okorna in povzroča nepotrebno upravno breme. Da bi zagotovili večjo učinkovitost in sinergije, dodatno prispevali k razvoju notranjega trga za elektronske komunikacije po vsej Uniji ter pospeševanju dostopa do zelo visokozmogljive podatkovne povezljivosti in njene uporabe, konkurence pri ponudbi elektronskih komunikacijskih omrežij, storitev in pripadajočih naprav ter promovirali interese državljanov Unije, je ta uredba namenjena okrepitvi vloge BEREC in njegove strukture upravljanja z ustanovitvijo BEREC kot decentralizirane agencije Unije. To se kaže tudi v potrebi po odražanju znatno okrepljene vloge BEREC po Uredbi (ES) št. 531/2012, ki določa naloge BEREC pri gostovanju po vsej Uniji, Uredbi (EU) 2015/2120, ki določa naloge BEREC pri dostopu do odprtega interneta in gostovanju po vsej Uniji, in Direktivi, ki določa številne nove naloge za BEREC, kot so izdajanje sklepov in smernic o različnih temah, poročanje o tehničnih zadevah, vodenje registrov in dajanje mnenj o postopkih notranjega trga pri osnutkih nacionalnih ukrepov za ureditev trga ter dodeljevanje pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra.

(8)Potreba po regulativnem okviru za elektronske komunikacije, ki bi se dosledno uporabljal v vseh državah članicah, je bistvena za uspešen razvoj notranjega trga elektronskih komunikacij v Uniji, pospeševanje dostopa do zelo visokozmogljive podatkovne povezljivosti in njene uporabe, konkurence pri ponudbi elektronskih komunikacijskih omrežij, storitev in pripadajočih naprav ter promocijo interesov državljanov Unije. Zaradi tržnega in tehnološkega razvoja, ki pogosto prinaša večjo čezmejno razsežnost, in dosedanje izkušnje pri zagotavljanju doslednega izvajanja na področju elektronskih komunikacij, je treba nadgraditi delo BEREC in Urada BEREC ter ju nadalje preoblikovati v polnopravno agencijo.

(9)Agencija bi se morala upravljati in delovati v skladu z načeli skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012 (v nadaljnjem besedilu: skupni pristop) 28 . Zaradi uveljavljene podobe BEREC in stroškov, ki bi nastali zaradi spremembe njegovega imena, bi nova agencija morala obdržati ime BEREC.

(10)Kot strokovni organ s strokovnim znanjem o elektronskih komunikacijah, ki ga sestavljajo predstavniki nacionalnih regulativnih organov in Komisije, je BEREC v najboljšem položaju, da se mu zaupajo naloge, kot so odločanje o nekaterih vprašanjih s čezmejno razsežnostjo, prispevek k učinkovitejšim postopkom notranjega trga pri osnutkih nacionalnih ukrepov (tako glede ureditve trga kot dodeljevanja pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra), priprava potrebnih smernic za nacionalne regulativne organe za zagotovitev skupnih meril in doslednega regulativnega pristopa ter vodenje nekaterih registrov na ravni Unije. To ne posega v naloge, določene za nacionalne regulativne organe, ki so najbližji trgom elektronskih komunikacij in svojim lokalnim razmeram. Pri opravljanju svojih nalog bi agencija potrebovala zadostne finančne in človeške vire ter bi tudi še naprej združevala strokovno znanje iz nacionalnih regulativnih organov.

(11)BEREC bi moral imeti možnost, da po potrebi in brez poseganja v njihovo vlogo sodeluje z drugimi organi, agencijami, uradi in svetovalnimi skupinami Unije, zlasti s Skupino za politiko radijskega spektra 29 , Evropskim odborom za varstvo podatkov 30 , skupino evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve 31 in Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij 32 , ter z obstoječimi odbori (npr. Odborom za komunikacije in Odborom za radijski spekter). Poleg tega bi moral imeti možnost sodelovati s pristojnimi organi tretjih držav, zlasti regulativnimi organi, ki so pristojni na področju elektronskih komunikacij in/ali skupinami takih organov, ter z mednarodnimi organizacijami, kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog.

(12)v primerjavi s stanjem v preteklosti, ko sta vzporedno delovala odbor regulatorjev in upravljalni odbor, bi en sam odbor, ki določa splošne smernice za dejavnosti BEREC ter odloča o regulativnih in operativnih zadevah ter zadevah upravnega in proračunskega vodenja, moral pripomoči k izboljšanju učinkovitosti, usklajenosti in rezultatov agencije. V ta namen bi upravljalni odbor moral opravljati ustrezne funkcije in bi ga poleg dveh predstavnikov Komisije morali sestavljati vodje ali drugače člani kolegijskega organa vsakega nacionalnega regulativnega organa, ki so zaščiteni s pravili o odpuščanju.

(13)V preteklosti je pooblastila organa za imenovanja izvajal podpredsednik upravljalnega odbora Urada BEREC. Upravljalni odbor nove agencije bi moral prenesti ustrezna pooblastila organa za imenovanje na izvršnega direktorja, ki bo imel možnost nadalje prenesti navedena pooblastila. To bi prispevalo k učinkovitemu upravljanju osebja BEREC in zagotavljanju, da se upravljalni odbor ter predsednik in namestnik predsednika lahko osredotočijo na svoje funkcije.

(14)V preteklosti je mandat predsednika in podpredsednika odbora regulatorjev trajal eno leto. Zaradi dodatnih nalog, dodeljenih BEREC, in potrebe po zagotovitvi letnega in večletnega načrtovanja programov za njegove dejavnosti, je izrednega pomena, da se poskrbi, da imata predsednik in namestnik predsednika stabilen in dolgoročen mandat.

(15)Upravljalni odbor bi moral imeti vsaj dve redni seji na leto. Glede na pretekle izkušnje in okrepljeno vlogo BEREC se lahko zgodi, da upravljalni odbor potrebuje dodatne seje.

(16)Vloga izvršnega direktorja, ki bo pravni zastopnik BEREC, je ključna za ustrezno delovanje nove agencije in izvajanje nalog, ki so ji dodeljene. Imenuje ga upravljalni odbor na podlagi seznama, ki ga sestavi Komisija po odprtem in preglednem izbirnem postopku, da se zagotovita natančna ocena kandidatov in visoka raven neodvisnosti. Poleg tega je v preteklosti mandat upravnega vodje Urada BEREC trajal tri leta. Potrebno je, da ima izvršni direktor dovolj dolg mandat, da se zagotovita stabilnost in dolgoročna strategija za agencijo.

(17)Izkušnje so pokazale, da se večina nalog BEREC bolje izvaja v delovnih skupinah, zato bi upravljalni odbor moral biti pristojen za ustanavljanje delovnih skupin in imenovanje njihovih članov. Da se zagotovi bolj uravnotežen pristop, bi delovne skupine morali usklajevati in moderirati člani osebja BEREC. Sezname usposobljenih strokovnjakov bi bilo treba pripraviti vnaprej, da se zagotovi hitra ustanovitev nekaterih delovnih skupin, zlasti skupin v zvezi s postopki notranjega trga pri osnutkih nacionalnih ukrepov za ureditev trga in dodeljevanje pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, zaradi časovnih omejitev navedenih postopkov.

(18)Ker je BEREC pristojen za odločanje z zavezujočim učinkom, je treba zagotoviti, da ima vsaka fizična ali pravna oseba, ki jo zadeva odločitev BEREC, pravico do pritožbe pri komisiji za pritožbe, ki je del agencije, vendar neodvisna od njene upravne in regulativne strukture. Ker so odločitve, ki jih izda komisija za pritožbe, namenjene temu, da ustvarijo pravne učinke za tretje osebe, se postopek za presojo njihove zakonitosti lahko predloži Splošnemu sodišču. Za zagotovitev enotnih pogojev pri poslovniku komisije za pritožbe, bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila na Komisijo. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta  33 .

(19)Za BEREC bi se morala uporabljati Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 34 .

(20)Zaradi zagotovitve samostojnosti BEREC bi ta moral imeti svoj proračun, katerega prihodki izhajajo zlasti iz prispevka Unije. O financiranju BEREC bi se moral dogovoriti proračunski organ v skladu s točko 31 Medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 35 .

(21)BEREC bi moral biti neodvisen pri operativnih in tehničnih zadevah ter pravno, upravno in finančno samostojen. V ta namen je potrebno in ustrezno, da je BEREC organ Unije, ki je pravna oseba in izvaja pooblastila, ki so mu podeljena.

(22)Kot decentralizirana agencija bi BEREC moral delovati v skladu s svojim mandatom in veljavnim institucionalnim okvirom. Za BEREC se ne bi se smelo šteti, da pred zunanjo javnostjo predstavlja stališča Unije ali da Unijo zavezuje k pravnim obveznostim.

(23)Da bi dodatno razširili dosledno izvajanje določb regulativnega okvira za elektronske komunikacije znotraj obsega pristojnosti BEREC, bi nova agencija morala biti odprta za sodelovanje z regulativnimi organi tretjih držav, ki so pristojni na področju elektronskih komunikacij in so v ta namen sklenili sporazume z Unijo, zlasti držav EGP-Efte in držav kandidatk.

(24)BEREC bi moral imeti možnost, da na področju svojih pristojnosti opravlja komunikacijske dejavnosti, ki ne bi smele škoditi temeljnim nalogam BEREC in bi se morale izvajati v skladu z ustreznimi načrti za obveščanje in razširjanje informacij, ki jih sprejme upravljalni odbor. Vsebina in izvajanje strategije obveščanja BEREC bi morala biti dosledna, ustrezna in usklajena s strategijami in dejavnostmi Komisije in drugih institucij, da se upošteva širša podoba Unije.

(25)Za uspešno opravljanje svojih nalog bi BEREC moral imeti pravico, da zahteva vse potrebne informacije od Komisije, nacionalnih regulativnih organov in v skrajnem primeru od drugih organov in podjetij. Zahteve za informacije bi morale biti sorazmerne in ne bi smele pomeniti neupravičenega bremena za naslovnike. Nacionalni regulativni organi, ki so najbližji trgom elektronskih komunikacij, bi morali sodelovati z BEREC ter pravočasno in točno sporočati podatke, da bi BEREC lahko izpolnil svoj mandat. BEREC bi prav tako moral deliti potrebne informacije s Komisijo in nacionalnimi regulativnimi organi po načelu lojalnega sodelovanja.

(26)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, se pravi zadovoljiti potrebo po zagotovitvi doslednega izvajanja regulativnega okvira za elektronske komunikacije na opredeljenem področju uporabe, zlasti pri čezmejnih vidikih in z učinkovitimi postopki notranjega trga pri nacionalnih ukrepih, in ker se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lahko bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(27)Namen te uredbe je spremeniti in razširiti določbe Uredbe (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta. Ker so spremembe vsebinske, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeni akt nadomestiti in razveljaviti. Sklicevanje na razveljavljeno uredbo bi se moralo šteti za sklicevanje na to uredbo.

(28)BEREC je pravni naslednik Urada BEREC, ki je bil ustanovljen kot organ Skupnosti s statusom pravne osebe z Uredbo (ES) št. 1211/2009, kar zadeva lastništvo, sporazume, pravne obveznosti, pogodbe o zaposlitvi, finančne obveznosti in odgovornosti. BEREC bi moral prevzeti osebje Urada BEREC, pravice in obveznosti osebja se pri tem ne bi smele spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

poglavje I

cilji in naloge

Člen 1

Ustanovitev in cilji

1. Ustanovi se Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: BEREC).

2. BEREC deluje na področju uporabe Direktive [...], Direktive 2002/58/ES, Uredbe (ES) št. 531/2012, Uredbe (EU) 2015/2120 in Sklepa št. 243/2012/EU 36 (program politike radijskega spektra).

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz navedenih direktiv, uredb in sklepa.

3. BEREC sledi istim ciljem kot nacionalni regulativni organi iz člena 3 Direktive. Organ BEREC zagotovi zlasti dosledno izvajanje regulativnega okvira za elektronske komunikacije na področju uporabe iz odstavka 2 ter tako prispeva k razvoju notranjega trga. Poleg tega pospešuje dostop do zelo visokozmogljive podatkovne povezljivosti in njene uporabe, spodbuja konkurenco pri ponudbi elektronskih komunikacijskih omrežij, storitev in pripadajočih naprav ter promovira interese državljanov Unije.

Člen 2

Naloge

1. Naloge BEREC so:

(a)pomaga in svetuje Komisiji ter sodeluje z njo in nacionalnimi regulativnimi organi na zahtevo ali na lastno pobudo pri vseh tehničnih zadevah v skladu z mandatom ter na zahtevo pomaga in svetuje Evropskemu parlamentu in Svetu;

(b)izdaja sklepe:

–o opredelitvi čeznacionalnih trgov v skladu s členom 63 Direktive;

–o predlogi skrajšane pogodbe v skladu s členom 95 Direktive;

(c)razvije gospodarski model v pomoč Komisiji pri določanju najvišjih cen zaključevanja klicev v Uniji v skladu s členom 73 Direktive;

(d)izdaja mnenja, kakor je navedeno v Direktivi in Uredbi (EU) št. 531/2012, zlasti:

–o reševanju čezmejnih sporov v skladu s členom 27 Direktive;

–o osnutkih nacionalnih ukrepov pri postopkih notranjega trga za urejanje trga v skladu s členi 32, 33 in 66 Direktive;

–o osnutkih nacionalnih ukrepov pri postopkih notranjega trga za medsebojne strokovne preglede na področju radiofrekvenčnega spektra v skladu s členom 35 Direktive;

–o osnutkih odločitev in priporočil o harmonizaciji v skladu s členom 38 Direktive;

(e)izdaja smernice, kakor je navedeno v Direktivi, Uredbi (EU) št. 531/2012 in Uredbi (EU) 2015/2120:

–o izvajanju obveznosti nacionalnih regulativnih organov pri geografskih raziskavah v skladu s členom 22 Direktive;

–o skupnih pristopih k opredelitvi omrežne priključne točke v različnih omrežnih topologijah v skladu s členom 59 Direktive;

–o skupnih pristopih za zadovoljevanje čeznacionalnega povpraševanja končnih uporabnikov v skladu s členom 64 Direktive;

–o minimalnih merilih za referenčno ponudbo v skladu s členom 67 Direktive;

–o tehničnih podrobnostih stroškovnega modela, ki ga uporabljajo nacionalni regulativni organi pri določanju najvišjih simetričnih cen zaključevanja klicev v skladu s členom 73 Direktive;

–o skupnih merilih za upravljanje številčnih virov in tveganje izčrpanja številčnih virov v skladu s členom 87 Direktive;

–o ustreznih parametrih kakovosti storitev in veljavnih metodah merjenja v skladu s členom 97 Direktive;

–o izvajanju obveznosti nacionalnih regulativnih organov pri dostopu do odprtega interneta v skladu s členom 5 Uredbe (EU) 2015/2120;

–o veleprodajnem dostopu do gostovanja v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 531/2012.

2. BEREC izvaja tudi naslednje naloge:

(a)spremlja in usklajuje dejavnosti nacionalnih regulativnih organov pri izvajanju Uredbe (EU) št. 531/2012, zlasti kar zadeva ponudbo reguliranih maloprodajnih storitev gostovanja po domačih cenah v interesu končnih uporabnikov;

(b)poroča o tehničnih zadevah v svoji pristojnosti, zlasti:

–o praktični uporabi mnenj in smernic iz člena 2(1)(d) in (e);

–o ravni interoperabilnosti med medosebnimi komunikacijskimi storitvami, grožnji za učinkoviti dostop do storitev v sili ali povezljivosti med končnim uporabnikom v skladu s členom 59 Direktive;

–o razvoju maloprodajnih in veleprodajnih cen storitev gostovanja ter o preglednosti in primerljivosti tarif v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 531/2012;

–o rezultatih letnih poročil, ki jih nacionalni regulativni organi predložijo v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 2015/2120, z objavo letnega zbirnega poročila.

(c)izdaja priporočila in najboljše prakse, namenjene nacionalnim regulativnim organom, da bi spodbujal dosledno izvajanje pri vseh tehničnih vprašanjih v okviru mandata;

(d)vodi register o:

–podjetjih, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve v skladu s členom 12 Direktive. BEREC izda tudi standardizirane izjave o obvestilih podjetij v skladu s členom 14 Direktive;

–o številkah z ekstrateritorialno uporabo v skladu s členom 87 Direktive;

(e)opravlja druge naloge, ki so bile nanj prenesene s pravnimi akti Unije, zlasti z Direktivo, Uredbo (ES) št. 531/2012 in Uredbo (EU) 2015/2120.

3. Brez poseganja v skladnost z ustreznim pravom Unije nacionalni regulativni organi izpolnijo vsak sklep in kar najbolj upoštevajo mnenja, smernice, priporočila in najboljše prakse, ki jih sprejme BEREC za zagotovitev doslednega izvajanja regulativnega okvira za elektronske komunikacije na področju uporabe iz člena 1(2).

4. BEREC lahko v skladu s členom 26 sodeluje s pristojnimi organi Unije, agencijami, uradi in svetovalnimi skupinami, pristojnimi organi tretjih držav in/ali mednarodnimi organizacijami, kolikor je to potrebno za dosego ciljev iz te uredbe in izvajanje njegovih nalog.

poglavje ii

organizacija

Člen 3

Upravna in vodstvena struktura

1. Upravno in vodstveno strukturo BEREC sestavljajo:

–upravljalni odbor, ki izvaja funkcije iz člena 5;

–izvršni direktor, ki izvaja odgovornosti iz člena 9;

–delovne skupine;

–komisija za pritožbe.

oddelek 1

upravljalni odbor

Člen 4

Sestava upravljalnega odbora

1. Upravljalni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in dveh predstavnikov Komisije, od katerih imajo vsi glasovalno pravico. Vsak nacionalni regulativni organ je pristojen za imenovanje svojega predstavnika med vodjami ali člani kolegijskega organa nacionalnega regulativnega organa.

V državah članicah, kjer je več kot en nacionalni regulativni organ pristojen v skladu z Direktivo, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku, zagotovi pa se tudi potrebno usklajevanje med nacionalnimi regulativnimi organi.

2. Vsak član upravljalnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana med njegovo odsotnostjo. Vsak nacionalni regulativni organ je pristojen za imenovanje namestnika med vodjami, člani kolegijskega organa in osebjem nacionalnega regulativnega organa.

3. Člani upravljalnega odbora in njihovi namestniki so imenovani zaradi svojega znanja na področju elektronskih komunikacij ob upoštevanju ustreznih vodstvenih, upravnih in proračunskih kompetenc. Strani, zastopane v upravljalnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da bi zagotovile stalnost dela odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravljalnem odboru.

4. Mandat članov in njihovih namestnikov traja štiri leta. Mandat se lahko podaljša.

Člen 5

Naloge upravljalnega odbora

1. Upravljalni odbor:

(a)določi splošno usmeritev dejavnosti BEREC in vsako leto sprejme enotni programski dokument BEREC z dvotretjinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico, ob upoštevanju mnenja Komisije in v skladu s členom 15;

(b)sprejme z dvotretjinsko večino glasov članov, ki imajo glasovalno pravico, letni proračun BEREC in izvaja druge naloge pri proračunu BEREC v skladu s poglavjem III;

(c)sprejme in oceni konsolidirano letno poročilo o dejavnostih BEREC ter vsako leto do 1. julija pošlje poročilo in njegovo oceno Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču. Konsolidirano letno poročilo o dejavnostih se objavi;

(d)v skladu s členom 20 sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za BEREC;

(e)sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganjem goljufij, pri čemer upošteva stroške in koristi ukrepov, ki naj bi se izvajali;

(f)zagotavlja, da se ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustrezno upoštevajo;

(g)sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotja interesov iz člena 31 ter v zvezi s člani komisije za pritožbe;

(h)sprejme in redno posodablja načrte obveščanja in razširjanja informacij iz člena 27 na podlagi analize potreb;

(i)sprejme svoj poslovnik;

(j)v skladu z odstavkom 2 pri osebju BEREC izvaja pooblastila, ki se po kadrovskih predpisih podeljujejo pristojnemu organu za imenovanja in se pod pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev podelijo organu, pooblaščenemu za sklenitev pogodbe o zaposlitvi 37 (v nadaljnjem besedilu: pooblastila pristojnega organa za imenovanja);

(k)sprejme ustrezna izvedbena pravila za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov;

(l)odobri sklenitev delovnih dogovorov s pristojnimi organi Unije, agencijami, uradi in svetovalnimi skupinami; s pristojnimi organi tretjih držav in/ali mednarodnimi organizacijami v skladu s členom 26.

(m)imenuje izvršnega direktorja in po potrebi podaljša njegov mandat ali ga razreši s položaja v skladu s členom 22;

(n)imenuje računovodjo, ki je pri opravljanju svojih dolžnosti popolnoma neodvisen, ob upoštevanju kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev. BEREC lahko imenuje računovodjo Komisije za računovodjo BEREC;

(o)imenuje člane komisije za pritožbe;

(p)sprejme vse odločitve o vzpostavitvi notranjih struktur BEREC in po potrebi njihovih spremembah ob upoštevanju potreb pri dejavnostih BEREC in dobrega proračunskega upravljanja.

2. Upravljalni odbor v skladu s členom 110 kadrovskih predpisov ter na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sprejme sklep o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanje na izvršnega direktorja in določitvi pogojev, pod katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekliče. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos navedenih pooblastil.

Zaradi izjemnih okoliščin lahko upravljalni odbor s sklepom začasno umakne prenos pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali uslužbenca, ki ni izvršni direktor.

Člen 6

Predsednik in namestnik predsednika upravljalnega odbora

1. Upravljalni odbor med svojimi člani z glasovalno pravico, ki predstavljajo države članice, izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino izvolijo člani upravljalnega odbora z glasovalno pravico.

2. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

3. Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta, z izjemo prvega mandata namestnika predsednika, izvoljenega po začetku veljavnosti te uredbe, čigar mandat traja dve leti. Njun mandat se lahko enkrat podaljša.

Člen 7

Seje upravljalnega odbora

1. Seje upravljalnega odbora skliče predsednik.

2. Izvršni direktor BEREC se udeležuje razprav, vendar nima glasovalne pravice.

3. Upravljalni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine članov.

4. Upravljalni odbor lahko na sejo kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi lahko bilo koristno.

5. Članom upravljalnega odbora in nadomestnim članom lahko na sejah pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, ob upoštevanju poslovnika.

6. BEREC upravljalnemu odboru zagotovi tajniške storitve.

Člen 8

Pravila glasovanja v upravljalnem odboru

1. Brez poseganja v člen 5(1)(a) in (b) ter člen 22(8) upravljalni odbor sprejema odločitve z večino glasov članov z glasovalno pravico.

2. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. V primeru odsotnosti člana z glasovalno pravico ima pravico do glasovanja njegov namestnik.

3. Predsednik pri glasovanju sodeluje.

4. Izvršni direktor ne sodeluje pri glasovanju.

5. V poslovniku upravljalnega odbora so natančneje določena pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana.

oddelek 2

izvršni direktor

Člen 9

Odgovornosti izvršnega direktorja

1. Izvršni direktor upravlja BEREC. Izvršni direktor odgovarja upravljalnemu odboru.

2. Brez poseganja v pristojnosti Komisije in upravljalnega odbora je izvršni direktor neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti in ne sme zahtevati ali sprejemati navodil od nobene vlade, institucije, osebe ali organa.

3. Izvršni direktor na povabilo poroča Evropskemu parlamentu o izvajanju svojih nalog. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, da poroča o izvajanju svojih nalog.

4. Izvršni direktor je zakoniti zastopnik BEREC.

5. Za izvajanje nalog BEREC je odgovoren izvršni direktor. Izvršni direktor je odgovoren zlasti za:

(a)vsakodnevno upravljanje BEREC;

(b)izvajanje odločitev upravljalnega odbora;

(c)pripravo enotnega programskega dokumenta in njegovo predložitev upravljalnemu odboru;

(d)izvajanje enotnega programskega dokumenta in poročanje upravljalnemu odboru o njegovem izvajanju;

(e)pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih BEREC ter njegovo predložitev v oceno in sprejetje upravljalnemu odboru;

(f)pripravo akcijskega načrta ob upoštevanju ugotovitev notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav urada OLAF in poročanje Komisiji o napredku dvakrat letno, upravljalnemu odboru pa redno;

(g)zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim z izvajanjem učinkovitih preverjanj, in če se odkrijejo nepravilnosti, z izterjavo nepravilno izplačanih zneskov, ter kadar je to primerno, z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih ter odvračilnih upravnih ukrepov, vključno s finančnimi kaznimi;

(h)pripravo strategije BEREC za boj proti goljufijam in njeno predložitev v odobritev upravljalnemu odboru;

(i)pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za BEREC;

(j)pripravo osnutka poročila o načrtovanih prihodkih in odhodkih BEREC ter izvrševanje njegovega proračuna;

6. Izvršni direktor je odgovoren tudi za odločanje o tem, ali je za učinkovito in uspešno izvajanje nalog BEREC potrebno v eno ali več držav članic napotiti enega ali več uslužbencev. Za odločitev o ustanovitvi lokalnega urada je potrebno predhodno soglasje Komisije, upravljalnega odbora in zadevne države članice. Z navedeno odločitvijo se opredeli obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij BEREC.

oddelek 3

delovne skupine

Člen 10

Delovanje delovnih skupin

1. Kadar je to utemeljeno, zlasti za izvajanje delovnega programa BEREC, lahko upravljalni odbor ustanovi potrebne delovne skupine.

2. Upravljalni odbor imenuje člane delovnih skupin, ki se jih lahko udeležijo strokovnjaki iz nacionalnih regulativnih organov, Komisije, uslužbenci BEREC in nacionalni regulativni organi tretjih držav, ki sodelujejo pri delu BEREC.

V primeru delovnih skupin, ustanovljenih za izvajanje nalog iz tretje alinee člena 2(1)(d), se njihovi člani imenujejo s seznamov kvalificiranih strokovnjakov, ki jih predložijo nacionalni regulativni organi, Komisija in izvršni direktor.

V primeru delovnih skupin, ustanovljenih za izvajanje nalog iz druge alinee člena 2(1)(d), se njihovi člani imenujejo izključno s seznamov kvalificiranih strokovnjakov, ki jih predložijo nacionalni regulativni organi in izvršni direktor.

Upravljalni odbor lahko v posameznih primerih po potrebi povabi posamezne strokovnjake z zadevnega področja, da sodelujejo v delovnih skupinah.

3. Delovne skupine usklajuje in vodi član osebja BEREC, ki je imenovan v skladu s poslovnikom.

4. Upravljalni odbor sprejme poslovnik, v katerem se določi praktična ureditev za delovanje delovnih skupin.

5. BEREC zagotavlja podporo delovnim skupinam.

oddelek 4

komisija za pritožbe

Člen 11

Ustanovitev in sestava komisije za pritožbe

1. BEREC ustanovi komisijo za pritožbe.

2. Komisijo za pritožbe sestavljajo predsednik in dva druga člana. Vsak član komisije za pritožbe ima namestnika. Namestnik zastopa člana med njegovo odsotnostjo.

3. Upravljalni odbor s seznama usposobljenih kandidatov, ki ga pripravi Komisija, imenuje predsednika, druga člana ter njihove namestnike.

4. Če komisija za pritožbe meni, da narava pritožbe tako zahteva, lahko upravljalni odbor pozove k imenovanju dveh dodatnih članov in njunih namestnikov s seznama iz odstavka 3.

5. Komisija na predlog BEREC pripravi poslovnik komisije za pritožbe po posvetovanju z upravljalnim odborom in v skladu s postopkom iz člena 36(2).

Člen 12

Člani komisije za pritožbe

1. Mandat članov komisije za pritožbe in njihovih namestnikov traja štiri leta. Upravljalni odbor lahko na predlog Komisije njihov mandat podaljša za dodatna štiriletna obdobja.

2. Člani komisije za pritožbe so neodvisni in ne smejo opravljati nobenih drugih dolžnosti znotraj BEREC. Pri sprejemanju odločitev ne zahtevajo ali sprejemajo navodil od vlad ali drugih organov.

3. Člani komisije za pritožbe se med mandatom ne odstavijo ali umaknejo s seznama usposobljenih kandidatov, razen če za takšno odstavitev ali umaknitev obstajajo utemeljeni razlogi in takšno odločitev na predlog Komisije sprejme upravljalni odbor.

Člen 13

Izločitev in ugovor

1. Člani komisije za pritožbe ne sodelujejo v nobenem pritožbenem postopku, če imajo v postopku kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

2. Če član komisije za pritožbe zaradi katerega od razlogov iz odstavka 1 ali zaradi kakršnih koli drugih razlogov meni, da ne bi smel sodelovati v pritožbenem postopku, mora o tem obvestiti komisijo za pritožbe.

3. Vsaka stranka v pritožbenem postopku lahko ugovarja kateremu koli članu komisije za pritožbe zaradi katerega koli razloga iz odstavka 1 ali če obstaja sum, da član deluje pristransko. Takšen ugovor ni dopusten, če je stranka v pritožbenem postopku kljub poznavanju razloga za ugovor opravila postopkovno dejanje. Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu članov.

4. Komisija za pritožbe odloča o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 2 in 3, brez sodelovanja zadevnega člana. Zadevnega člana v komisiji za pritožbe pri sprejemanju te odločitve zamenja njegov namestnik.

Člen 14

Odločitve, zoper katere se lahko vloži pritožba

1. Pri komisiji za pritožbe se lahko vloži pritožba zoper odločitve, ki jih sprejema organ BEREC na podlagi člena 2(1)(b).

Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno z nacionalnimi regulativnimi organi, se lahko pritoži na odločitev iz tega odstavka, naslovljeno na to osebo, ali na odločitev, ki jo kljub temu, da je naslovljena na drugo osebo, neposredno in posamično zadeva.

2. Pritožba, vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka. Vendar lahko komisija za pritožbe odloži uporabo sklepa, zoper katerega je bila vložena pritožba.

poglavje iii

DOLOČITEV IN SESTAVA PRORAČUNA

oddelek 1

ENOTNI PROGRAMSKI DOKUMENT

Člen 15

Letno in večletno načrtovanje programov

1. Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek programskega dokumenta, ki vsebuje letne in večletne načrte programov (v nadaljnjem besedilu: enotni programski dokument) v skladu s členom 32 Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013, pri čemer upošteva smernice Komisije 38 .

Upravljalni odbor do 31. januarja sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta in ga predloži Komisiji, da poda svoje mnenje. Osnutek enotnega programskega dokumenta se predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

Upravljalni odbor nato sprejme enotni programski dokument, pri čemer upošteva mnenje Komisije. Predloži ga Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, ki jim predloži tudi kakršno koli pozneje posodobljeno različico navedenega dokumenta.

Enotni programski dokument postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna in se po potrebi ustrezno prilagodi.

2. Letni delovni program vsebuje podrobne cilje in pričakovane rezultate, vključno s kazalniki uspešnosti. Vsebuje tudi opis ukrepov, ki se bodo financirali, ter kazalnik finančnih sredstev in človeških virov, dodeljenih vsakemu ukrepu, v skladu z načeli oblikovanja in upravljanja proračuna po dejavnostih. Letni delovni program je skladen z večletnim delovnim programom iz odstavka 4. V njem so jasno navedene naloge, ki so bile v primerjavi s predhodnim proračunskim letom dodane, spremenjene ali črtane.

3. Upravljalni odbor spremeni sprejeti letni delovni program, kadar BEREC dobi novo nalogo.

Vsaka bistvena sprememba letnega delovnega programa se sprejme po enakem postopku kot prvotni letni delovni program. Upravljalni odbor lahko na izvršnega direktorja prenese pooblastilo, da v letni delovni program vnese nebistvene spremembe.

4. Večletni delovni program določa pripravo splošnega strateškega načrta, vključno s cilji, pričakovanimi rezultati in kazalniki uspešnosti. Določi se tudi načrtovanje virov, vključno z večletnim proračunom in osebjem.

Načrt virov se letno posodablja. Strateški načrt se po potrebi posodablja, zlasti zaradi upoštevanja rezultatov ocenjevanja iz člena 38.

5. Letno in/ali večletno načrtovanje programov vključuje strategijo za odnose s pristojnimi organi Unije, agencijami, uradi in svetovalnimi skupinami; s pristojnimi organi tretjih držav in/ali mednarodnimi organizacijami iz člena 26, ukrepe, povezane s to strategijo in specifikacijo povezanih virov.

Člen 16

Določitev proračuna

1. Izvršni direktor vsako leto pripravi predhodni osnutek ocene proračunskih prihodkov in odhodkov BEREC za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje upravljalnemu odboru.

2. Upravljalni odbor na podlagi tega predhodnega osnutka sprejme osnutek načrta prihodkov in odhodkov BEREC za naslednje proračunsko leto.

3. Izvršni direktor vsako leto do 31. januarja Komisiji pošlje osnutek načrta prihodkov in odhodkov BEREC. Informacije, ki jih vsebujeta osnutek načrta prihodkov in odhodkov BEREC ter osnutek enotnega programskega dokumenta iz člena 15(1), morajo biti skladne.

4. Komisija osnutek ocene skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije pošlje proračunskemu organu.

5. Na podlagi osnutka ocene Komisija v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt, in znesek prispevka v breme splošnega proračuna, ter ga predloži proračunskemu organu v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe.

6. Proračunski organ odobri proračunska sredstva za prispevek BEREC.

7. Proračunski organ sprejme kadrovski načrt BEREC.

8. Proračun BEREC sprejme upravljalni odbor. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Kadar je to potrebno, se proračun ustrezno prilagodi.

9. Za vsak projekt gradnje, ki bi lahko imel znatne posledice za proračun BEREC, se uporabljajo določbe Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013.

oddelek 2

IZVRŠEVANJE, PRIPRAVA IN NADZOR PRORAČUNA

Člen 17

Sestava proračuna

1. Vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki BEREC ter se prikažejo v njegovem proračunu.

2. V proračunu BEREC so prihodki in odhodki uravnoteženi.

3. Brez poseganja v druge vire prihodki BEREC obsegajo:

(a)prispevek Unije;

(b)morebitne prostovoljne finančne prispevke držav članic ali nacionalnih regulativnih organov;

(c)stroške za objavo in vse druge storitve, ki jih opravlja BEREC;

(d)kateri koli prispevek tretjih držav ali regulativnih organov, pristojnih za področje elektronskih komunikacij tretjih držav, ki sodelujejo pri delu BEREC, kot je določeno v členu 26.

4. Odhodki BEREC vključujejo prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne odhodke.

Člen 18

Izvrševanje proračuna

1. Proračun BEREC izvršuje izvršni direktor.

2. Izvršni direktor proračunskemu organu vsako leto pošlje vse informacije, ki bi lahko vplivale na ugotovitve postopkov ocenjevanja.

Člen 19

Priprava zaključnega računa in razrešnica

1. Računovodja BEREC do 1. marca naslednjega proračunskega leta računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun.

2. BEREC do 31. marca naslednjega proračunskega leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju.

3. Računovodja BEREC po prejemu pripomb Računskega sodišča k začasnemu zaključnemu računu BEREC pripravi končni zaključni račun BEREC na lastno odgovornost. Izvršni direktor predloži končni zaključni račun upravljalnemu odboru v mnenje.

4. Upravljalni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu BEREC.

5. Izvršni direktor do 1. julija po vsakem proračunskem letu Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču pošlje končni zaključni račun in mnenje upravljalnega odbora.

6. BEREC objavi končni zaključni račun v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

7. Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe do 30. septembra. Izvršni direktor pošlje ta odgovor tudi upravljalnemu odboru.

8. Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 165(3) finančne uredbe  39 .

9. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 izvršnemu direktorju da razrešnico za izvrševanje proračuna za leto N.

Člen 20

Finančna pravila

Upravljalni odbor po posvetovanju s Komisijo sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za BEREC. Pravila ne odstopajo od Uredbe (EU) št. 1271/2013 , razen če je tako odstopanje posebej potrebno za delovanje BEREC in je Komisija dala predhodno soglasje.

poglavje iv

osebje

Člen 21

Splošna določba

Za osebje BEREC se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje navedenih kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 22

Imenovanje izvršnega direktorja

1. Izvršni direktor se zaposli kot začasni uslužbenec BEREC v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2. Izvršnega direktorja po odprtem in preglednem izbirnem postopku imenuje upravljalni odbor s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija.

Predsednik upravljalnega odbora zastopa BEREC za sklenitev pogodbe z izvršnim direktorjem.

Kandidata, ki ga izbere upravljalni odbor, lahko pred njegovim imenovanjem pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov.

3. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Do konca navedenega obdobja Komisija izvede oceno, ki upošteva uspešnost izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzive BEREC.

4. Upravljalni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat, in sicer za največ pet let.

5. Če upravljalni odbor namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja, o tem obvesti Evropski parlament. Pristojni odbor Parlamenta lahko izvršnega direktorja v enem mesecu pred takšnim podaljšanjem povabi, da poda izjavo in odgovori na vprašanja njegovih članov.

6. Izvršni direktor s podaljšanim mandatom ob koncu skupnega obdobja zaposlitve ne sme sodelovati v drugem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7. Izvršni direktor se lahko odstavi samo na podlagi sklepa upravljalnega odbora, sprejetega na predlog Komisije.

8. Upravljalni odbor sklep o imenovanju, podaljšanju mandata ali odstavitvi izvršnega direktorja sprejme na podlagi dvotretjinske večine glasov članov z glasovalno pravico.

Člen 23

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

1. BEREC lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake in drugo osebje, ki ni zaposleno pri BEREC. Za to osebje ne veljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

2. Upravljalni odbor sprejme sklep, s katerim določi pravila o napotitvi nacionalnih strokovnjakov v BEREC.

poglavje v

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 24

Pravni status

1. BEREC je organ Unije. Je pravna oseba.

2. BEREC ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3. BEREC zastopa izvršni direktor.

4. BEREC je edini odgovoren za naloge in pristojnosti, ki so mu dodeljene.

Člen 25

Privilegiji in imunitete

Za BEREC in njegovo osebje se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 26

Sodelovanje z organi Unije, tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

1. Brez poseganja v pristojnosti držav članic in institucij Unije BEREC lahko sodeluje s pristojnimi organi Unije, agencijami, uradi in svetovalnimi skupinami, s pristojnimi organi tretjih držav in/ali mednarodnimi organizacijami, kolikor je to potrebno za dosego ciljev iz te uredbe in izvajanje njegovih nalog.

V ta namen lahko BEREC na podlagi predhodne odobritve Komisije vzpostavi delovne dogovore. Ti dogovori ne ustvarjajo novih pravnih obveznosti za Unijo in njene države članice.

2. BEREC je odprt za udeležbo regulativnih organov tretjih držav, ki so pristojni za področje elektronskih komunikacij in ki so z Unijo v ta namen sklenili sporazum.

Na podlagi ustreznih določb teh sporazumov se dosežejo dogovori, v katerih so navedeni zlasti narava, obseg in način udeležbe zadevnih regulativnih organov tretjih držav pri delu BEREC, vključno z določbami o udeležbi pri pobudah BEREC, finančnih prispevkih in osebju. Glede kadrovskih zadev so navedeni dogovori v vseh pogledih skladni s kadrovskimi predpisi.

3. Upravljalni odbor kot del enotnega programskega dokumenta sprejme strategijo o odnosih s pristojnimi organi Unije, agencijami, uradi in svetovalnimi skupinami, s pristojnimi organi tretjih držav in/ali mednarodnimi organizacijami v zvezi z zadevami, za katere je pristojen BEREC. Komisija in agencija skleneta ustrezen delovni dogovor, katerega namen je zagotoviti, da BEREC deluje v skladu s svojegim mandatom in veljavnim institucionalnim okvirom.

Člen 27

Preglednost in objave

1. Za dokumente v lasti BEREC se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 40 . Upravljalni odbor v šestih mesecih po prvi seji sprejme podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2. BEREC obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 41 . Upravljalni odbor v šestih mesecih od prve seje določi ukrepe, s katerimi BEREC uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe za varstvo podatkov v BEREC. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

3. BEREC lahko na lastno pobudo na področju svojih pristojnosti izvaja dejavnosti obveščanja. Dodelitev sredstev za dejavnosti obveščanja ne sme škodljivo vplivati na učinkovito izvajanje nalog iz člena 2(1) in (2) te uredbe. Dejavnosti obveščanja se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti sporočanja in razširjanja, ki jih sprejme upravljalni odbor.

Člen 28

Zaupnost

1. Brez poseganja v člen 27(1) BEREC tretjim osebam ne sme razkriti informacij, ki jih obdeluje ali prejme in v zvezi s katerimi je bilo utemeljeno zahtevano, da se z njimi v celoti ali deloma ravna zaupno.

2. Člani upravljalnega odbora, izvršni direktor, člani komisije za pritožbe, napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje, ki ni zaposleno v BEREC, ter strokovnjaki, ki sodelujejo v delovnih skupinah, spoštujejo zahteve glede zaupnosti v skladu s členom 339 Pogodbe tudi po prenehanju njihovih dolžnosti.

3. Upravljalni odbor določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

Člen 29

Varnostni predpisi za področje varovanja tajnih podatkov in občutljivih netajnih podatkov

BEREC sprejme varnostne predpise, enakovredne varnostnim predpisom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, med drugim tudi določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takšnih podatkov, kakor je določeno v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 42 in 2015/444 43 . Drugače lahko BEREC sprejme odločitev, da bo smiselno uporabljal pravila Komisije.

Člen 30

Izmenjava informacij

1. Komisija in nacionalni regulativni organi BEREC-u na njegovo ustrezno utemeljeno zahtevo pravočasno in natančno sporočijo vse potrebne informacije, da lahko opravi svoje naloge, če imajo zakonit dostop do ustreznih informacij in če je zahteva po informacijah potrebna za naravo zadevne naloge.

BEREC lahko zahteva tudi, da mu nacionalni regulativni organi informacije sporočajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki. Za take zahteve se, kadar je mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

2. BEREC na ustrezno utemeljeno zahtevo Komisije ali nacionalnih regulativnih organov pravočasno in natančno sporoči vse informacije, ki so potrebne, da Komisija ali nacionalni regulativni organ izvaja svoje naloge, po načelu lojalnega sodelovanja.

3. Preden zahteva informacije v skladu s tem členom in da bi se izognil podvajanju obveznosti poročanja, BEREC najprej upošteva vse ustrezne veljavne informacije, ki so javno dostopne.

4. Kadar informacije niso na voljo ali jih nacionalni regulativni organ ni dal na voljo pravočasno ali v okoliščinah, v katerih bi bila neposredna zahteva BEREC učinkovitejša in manj obremenjujoča, lahko BEREC naslovi ustrezno utemeljeno in obrazloženo zahtevo na druge organe ali neposredno na ustrezna podjetja, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja, storitve in pripadajoče zmogljivosti.

BEREC obvesti zadevni nacionalni regulativni organi o zahtevkih v skladu s tem odstavkom.

Nacionalni regulativni organ pomaga BEREC pri zbiranju informacij na njegovo zahtevo.

Člen 31

Izjava o interesu

1. Člani upravljalnega odbora, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje, ki ni zaposleno v BEREC, vsi podpišejo izjavo o zavezi in izjavo o interesu, v katerih navedejo, da imajo ali nimajo kakršnih koli neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost.

Izjave so natančne in izčrpne ter se podajo pisno, posodobijo pa se vsakič, ko je to potrebno. Izjave o interesu, ki jih dajo člani upravljalnega odbora in izvršni direktor, se objavijo.

2. Člani upravljalnega odbora, izvršni direktor, napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje, ki ni zaposleno v BEREC, ter strokovnjaki, ki sodelujejo v delovnih skupinah, najpozneje na začetku vsake seje vsi dajo natančno in izčrpno izjavo o kakršnih koli interesih, ki bi lahko ogrozili njihovo neodvisnost pri obravnavi točk dnevnega reda, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o takšnih točkah.

3. Upravljalni odbor določi pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter zlasti za praktično izvajanje določb iz odstavkov 1 in 2.

Člen 32

Boj proti goljufijam

1. Da bi se olajšal boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem skladno z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 44 , BEREC v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in sprejme ustrezne določbe, ki veljajo za vse uslužbence BEREC, z uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

2. Računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije od BEREC.

3. OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 45 , izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira BEREC.

4. Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 sporazumi o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki jih sklene BEREC, vsebujejo določbe, ki Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

Člen 33

Odgovornost

1. Pogodbeno odgovornost BEREC ureja pravo, ki se uporablja za posamezno pogodbo.

2. Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene BEREC, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3. V primeru nepogodbene odgovornosti BEREC v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih dolžnosti povzročijo njegovi oddelki ali njegovo osebje.

4. V odškodninskih sporih iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5. Osebno odgovornost osebja BEREC do samega BEREC urejajo določbe kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev, ki se zanje uporabljajo.

Člen 34

Upravne poizvedbe

Dejavnosti BEREC preiskuje evropski varuh človekovih pravic v skladu s členom 228 Pogodbe.

Člen 35

Jezikovna ureditev

1. Za BEREC se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1/58 46 .

2. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje BEREC, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 36

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor („Odbor za komunikacije“). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3. Kadar se mnenje odbora pridobi s pisnim postopkom, se navedeni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora.

poglavje VI

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 37

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

1. Potrebna ureditev glede prostorov BEREC v državi članici gostiteljici ter sredstev, ki jih da na voljo navedena država članica, ter posebna pravila, ki se v državi članici gostiteljici uporabljajo za izvršnega direktorja, člane upravljalnega odbora, osebje BEREC in njihove družinske člane, so določeni v sporazumu o sedežu med BEREC in državo članico, v kateri se sedež nahaja, sprejetem po odobritvi upravljalnega odbora in najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

2. Država članica gostiteljica BEREC zagotovi potrebne pogoje za nemoteno in učinkovito delovanje BEREC, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 38

Ocena

1. Komisija najpozneje pet let od začetka veljavnosti te uredbe in nato vsakih pet let opravi v skladu s smernicami Komisije oceno uspešnosti BEREC v zvezi z njegovimi cilji, mandatom, nalogami in lokacijami. Ocenjevanje obravnava predvsem morebitno potrebo po spremembi pooblastil BEREC in finančne posledice takšnih sprememb.

2. Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj BEREC glede na zastavljene cilje, pooblastila in naloge ni več upravičen, lahko predlaga ustrezno spremembo ali razveljavitev te uredbe.

3. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in upravljalnemu odboru poroča o ugotovitvah ocene. Ugotovitve ocene se objavijo.

Člen 39

Nasleditev Urada, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 1211/2009

1. Brez poseganja v odstavek 2 BEREC nasledi Urad, ki je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 1211/2009 („Urad BEREC“), kar zadeva lastništvo, pogodbe, pravne obveznosti, pogodbe o zaposlitvi, finančne obveznosti in odgovornosti.

Zlasti ta uredba ne vpliva na pravice in obveznosti uslužbencev Urada, ustanovljenega v skladu z Uredbo (ES) št. 1211/2009. Njihove pogodbe se lahko na podlagi te uredbe podaljšajo v skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji zaposlitve ter v skladu s proračunskimi omejitvami BEREC.

2. Z učinkom od [datum začetka veljavnosti te uredbe] in do začetka opravljanja nalog izvršnega direktorja, ko ga upravljalni odbor imenuje v skladu s členom 22, upravni vodja, imenovan na podlagi Uredbe (ES) št. 1211/2009, preostanek svojega mandata deluje kot začasni izvršni direktor s funkcijami, kot jih določa ta uredba. Drugi pogoji pogodbe upravnega vodje ostanejo nespremenjeni.

Kot začasni izvršni direktor izvaja pooblastila pristojnega organa za imenovanja. Odobri lahko vsa plačila, krita z odobritvami v proračunu BEREC po tem, ko ga odobri upravljalni odbor, ter sklepa pogodbe, vključno s kadrovskimi pogodbami, po sprejetju kadrovskega načrta BEREC.

3. Pogodba o zaposlitvi upravnega vodje, imenovanega na podlagi Uredbe (ES) št. 1211/2009, se izteče ob koncu njegovega mandata ali na dan, ko izvršni direktor začne opravljati svoje naloge po imenovanju s strani upravljalnega odbora v skladu s členom 22, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

Upravni vodja, imenovan na podlagi Uredbe (ES) št. 1211/2009, katerega mandat je bil podaljšan, ne sodeluje v izbirnem postopku za izvršnega direktorja iz člena 22.

4. Upravljalni odbor iz člena 4 je sestavljen iz članov upravljalnega odbora iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1211/2009, dokler niso imenovani novi predstavniki.

5. Postopek razrešnice za proračun, odobren na podlagi člena 11 Uredbe (ES) št. 1211/2009, se izvede v skladu s pravili iz Uredbe (ES) št. 1211/2009.

Člen 40

Začetek veljavnosti

Uredba (ES) št. 1211/2009 se razveljavi.

Sklicevanje na Uredbo (ES) št. 1211/2009 oziroma Urad BEREC se šteje kot sklicevanje na to uredbo oziroma BEREC.

Člen 41

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od […].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 47

1.3Vrsta predloga/pobude

◻Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 48

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa

☑Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep

1.4Cilji

1.4.1Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine.

1.4.4Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻  Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL

☑  Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2019 in 2022 51

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7Načrtovani načini upravljanja 52

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻    z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☑ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1Ugotovljena tveganja

2.2.2Načrtovani načini kontrole

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke (v mio. EUR)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve agencije

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

BEREC bo imel pomembno in večjo vlogo pri zagotavljanju učinkovitega izvajanja predlaganega zakonodajnega svežnja z več dodatnimi nalogami. Te naloge so tehnične narave in bodo osredotočene na področja, na katerih obstaja čezmejna razsežnost ali kadar bi smernice BEREC lahko pomagale nacionalnim regulativnim organom pri zagotavljanju doslednega izvajanja regulativnega okvira za elektronske komunikacije.

BEREC bo zlasti imel nekatere „prednormativne naloge“ (zlasti pri izračunu najvišjih cen zaključevanja klicev) ter nekatera zavezujoča pooblastila, saj bo sprejemal odločitve glede opredelitve čeznacionalnih trgov in glede predloge skrajšane pogodbe (te nove naloge so vključene v „Prednormativne naloge in zavezujoča pooblastila“, glej tabelo zgoraj).

Pripravil bo tudi smernice za izvajanje obveznosti nacionalnih regulativnih organov glede geografskih raziskav infrastrukture/naložb in za skupne pristope za zadovoljevanje mednarodnega povpraševanja končnih uporabnikov. Prav tako bo sprejel smernice o minimalnih merilih za referenčno ponudbo, stroškovnih modelih za določanje cen zaključevanja klicev, številčenju zahtev glede upravljanja ter ustrezni kakovosti storitvenih parametrov in veljavnih merilnih metod. BEREC poleg tega poroča o morebitnih grožnjah za povezljivost med končnimi uporabniki ali za učinkovit dostop do storitev v sili pri ugotavljanju potrebe po standardih (te nove naloge so vključene v „Regulativne smernice“).

Okrepi se vloga BEREC pri postopkih notranjega trga za ureditev trga. Mnenje BEREC bo zdaj imelo pomembno vlogo pri odločanju Komisije o tem, ali bi moral zadevni nacionalni regulativni organ umakniti osnutek regulativnega ukrepa. Predlaga se, da bi Komisija lahko odločila, da mora nacionalni regulativni organ umakniti osnutek priglašenih ukrepov (te nove naloge so vključene v „Pregled trga“) samo, če BEREC soglaša z resnimi pomisleki Komisije.

BEREC bo odgovoren tudi za nov postopek medsebojnega pregleda pri postopku dodelitve pravice do uporabe radiofrekvenčnega spektra. To se nanaša predvsem na pregled nacionalnih ukrepov pri dodeljevanju pravic do uporabe radiofrekvenčnega spektra, ki lahko vpliva na delovanje brezžičnih trgov ali kako drugače pomembno vpliva na vrednotenje virov radijskega spektra. BEREC bo izdal (neobvezujoča) mnenja o teh osnutkih ukrepov na podlagi tehnične in ekonomske ocene (te nove naloge so vključene v „Medsebojni strokovni pregled radiofrekvenčnega spektra“).

BEREC bo zaupana tudi odgovornost za vodenje registra podjetij, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter registra številk z ekstrateritorialno uporabo (te nove naloge so vključene v „Funkcije registra“).

Poleg tega bodo nekatere naloge, naložene BEREC z Uredbo št. 531/2012 (uredba o gostovanju) in Uredbo št. 2015/2120 (uredba o enotnem trgu telekomunikacij (ETT)) (npr. izdaja smernic o nevtralnosti omrežja, prispevanje k osnutkom izvedbenih aktov Komisije o gostovanju itd.), izvedene pod okriljem nove agencije in bodo zahtevale nekaj dodatnih sredstev 66 (glej „Regulativne smernice“ in „Pomoč in svetovanje Komisiji in drugim institucijam EU“).

Z ustanovitvijo polnopravne agencije bo tudi nekatere horizontalne dejavnosti, ki jih trenutno izvajajo predvsem nacionalni regulativni organi, do neke mere internalizirala nova agencija (npr. priprava delovnega programa BEREC, vključno z regulativnimi dejavnostmi, kar je trenutno naloga osebja nacionalnega regulativnega organa bodočega predsedujočega, priprava delovnih dogovorov za sodelovanje z organi iz tretjih držav itd.).

Znatno povečanje nalog pomeni potrebo po dodelitvi dodatnih sredstev (število zaposlenih) za BEREC, da se omogoči ustrezno delovanje in izvajanje njegovih nalog.

3.2.3Ocenjene posledice za človeške vire agencije

3.2.3.1Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧    Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

–

3.2.3.2Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo pri postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–⌧ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 72 .

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–◻    V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–⌧ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3Ocenjene posledice za prihodke

–⌧    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

(1) COM(2015) 192 final.

(2) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 Aktu za enotni digitalni trg naproti (TA(2016)0009).

(3) Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012.

(4) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(5) Ta ocena je bila opravljena v skladu z zahtevami iz člena 15 uredbe BEREC. „Študija o oceni BEREC in Urada BEREC“ (Study on the evaluation of BEREC and the BEREC Office), ki jo je opravilo podjetje PwC septembra 2012, delovni dokument služb Komisije iz aprila 2013 (SWD(2013) 152 final), ki mu sledi poročilo EP iz novembra 2013 (2013/2053(INI), A7- 0378/2013). Izsledke te ocene je treba obravnavati previdno, ker se nekatere naloge BEREC takrat niso izvajale. Ocena ni zajela možne uskladitve Urada BEREC s skupnim pristopom k decentraliziranim agencijam.

(6) Mnenje odbora regulatorjev BoR (15) 206 z dne 10. decembra 2015.

(7) http://berec.europa.eu/eng/document_register/subject_matter/berec/opinions/5577-berec-opinion-on-the-review-of-the-eu-electronic-communications-regulatory-framework .

(8) http://rspg-spectrum.eu/wp-content/uploads/2013/05/RSPG16-001-DSM_opinion.pdf .

(9) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2016 o Aktu za enotni digitalni trg naproti ( 2015/2147(INI) ).

(10) Sklepi Evropskega sveta z zasedanja z dne 28. junija 2016 (EUCO 26/16).

(11) Profili strokovnjakov in poročilo o razpravi so navedeni v Prilogi 13 k Oceni učinka.

(12) http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/ia_carried_out/cia_2016_en.htm

(13) Analizirana je bila možnosti izboljšanja učinkovitosti in sinergije z drugimi obstoječimi agencijami Unije, zlasti z Agencijo EU za varnost omrežij in informacij. Vendar je bila morebitna združitev teh dveh agencij zavrnjena iz več razlogov (neprekrivanje mandatov, razširjeni mandati od leta 2007, različna narava nalog, različno sodelovanje na ravni upravnih odborov itn.).

(14) Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga prikazuje zneske po sedanjem večletnem finančnem okviru, ki se izteče leta 2020. Nadaljnje potrebe po osebju v BEREC bodo ocenjene v predlogih Komisije za obdobje po letu 2020.

(15) Možnost, da se BEREC (v celoti ali delno) financira s pristojbinami, je bila zavržena zaradi narave nalog agencije, pri katerih gre večinoma za svetovanje nacionalnim regulativnim organom in institucijam EU, ki je bolj namenjeno doseganju večje doslednosti pri ureditvi telekomunikacij po vsej Uniji kot neposrednemu obračanju na udeležence na trgu.

(16) Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga prikazuje zneske po sedanjem večletnem finančnem okviru, ki se izteče leta 2020. Izvedbena faza za novo agencijo naj bi trajala do leta 2022.

(17) Poročila so na voljo na spletni strani: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/digital-scoreboard .

(18) Vse informacije so na voljo na spletni strani: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/download-scoreboard-reports.

(19) UL C […].

(20) UL C […].

(21) Direktiva […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne […] o zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L […]).

(22) Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(23) Uredba (EU) št 531/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L 172, 30.6.2012, str. 10).

(24) Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (UL L 310, 26.11.2015, str. 1)

(25) Uredba (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Urada (UL L 337, 18.12.2009, str. 1).

(26) Sklep Komisije 2002/627/ES z dne 29. julija 2002 o ustanovitvi Evropske skupine regulatornih organov za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L 200, 30.7.2002, str. 38).

(27) COM(2015) 192 final.

(28) Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o decentraliziranih agencijah z dne 19. julija 2012.

(29) Sklep 2002/622/ES o ustanovitvi Skupine za politiko radijskega spektra (UL L 198, 27.7.2002, str. 49).

(30) Ustanovljen z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(31) Direktiva [...].

(32) Uredba (EU) št. 526/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o agenciji Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 460/2004 (UL L 165, 18.6.2013, str. 41).

(33) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(34) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 7.12.2013, str. 42).

(35) Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013 med Evropskim Parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (UL C 373, 20.12.2013, str. 1).

(36) Sklep št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L 81, 21.3.2012, str. 7).

(37) Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti ter določitvi posebnih ukrepov, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(38) Sporočilo Komisije o smernicah za programski dokument za decentralizirane agencije in predloga za konsolidirano letno poročilo o dejavnostih za decentralizirane agencije (C(2014) 9641).

(39) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012).

(40) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(41) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(42) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/443 z dne 13. marca 2015 o varnosti v Komisiji (UL L 72, 17.3.2015, str. 41).

(43) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

(44) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(45) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(46) Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

(47) ABM: upravljanje po dejavnostih — ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(48) Po členu 54(2)(a) oz.(b) finančne uredbe.

(49) Sporočilo z dne 6. maja 2015 „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“, COM(2015) 192 final.

(50) Glej: http://europa.eu/agencies/documents/joint_statement_and_common_approach_2012_en.pdf.

(51) Izvajanje se bo začelo leta 2019 in nadaljevalo do leta 2022 po naslednjem večletnem finančnem okviru.

(52) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(53) http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P7- TA-2013-0536&language=EN.

(54) SMART 2015/0003.

(55) SMART 2015/002.

(56) SMART 2015/005.

(57) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(58) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(59) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(60) Osnovni scenarij za leto 2017 je na voljo le za primerjavo in upošteva zneske iz predloga proračuna 2017 (Urad BEREC). 220 000 EUR tega zneska je namenskih prejemkov.

(61) Možnosti za večjo učinkovitost in prihranke držav članic, zlasti kar zadeva okrepljena pooblastila agencije, ter Komisije so bili analizirani v oceni učinka. Nova agencija naj bi tudi v prihodnje nadaljevala sedanje sporazume o storitvah s Komisijo (računovodja ter uporaba nekaterih aplikacij in orodij) in drugimi agencijami Unije (z ENISA glede shranjevanja na drugem mestu podatkov za varnostno kopiranje in koordinatorja notranje kontrole), kar bi lahko še dodatno razširili na nova področja.

(62) Osnovni scenarij za leto 2017 je na voljo le za primerjavo.

(63) Ohranja se sedanja raven sredstev GD CNECT. Vendar se pričakuje, da bo BEREC zahteval manj podpore od svojega starševskega generalnega direktorata glede administrativnih nalog in skladnosti s pravili EU za decentralizirane agencije, več podpore na novih področjih delovanja ter večjo stopnjo udeležbe na ravni upravljalnih odborov agencij (dva predstavnika namesto enega).

(64) Osnovni scenarij za leto 2017 je na voljo le za primerjavo.

(65) * V preglednici so prikazani le odhodki iz poslovanja iz naslova 3.

(66) Kadar so bile v preteklosti BEREC dodeljene nove naloge, se sredstva za Urad BEREC (agencije Unije v podporo Odboru regulatorjev) niso spremenila.

(67) Osnovni scenarij za leto 2017 je na voljo le za primerjavo.

(68) Kot je navedeno v točki 1.6, se bo izvajanje začelo leta 2019 in nadaljevalo do leta 2022 po naslednjem večletnem finančnem okviru. Zaradi trenutne omejitve sredstev so človeški viri, predlagani za obdobje 2019–2022, pogodbeni uslužbenci in napoteni nacionalni strokovnjaki. Glede na oceno učinka je skupno število osebja, ki ga BEREC potrebuje za izpolnjevanje novih nalog v razširjenem mandatu, ocenjeno na 60 EPDČ na koncu izvedbenega obdobja 2019–2022.

(69) Osnovni scenarij za leto 2017 je na voljo le za primerjavo. Izračun stroškov za zaposlene za leti 2019 in 2020 temelji na povprečnih materialnih stroških za zaposlene, povezanih s službenimi prostori (Ares(2015)5703479 z dne 9. decembra 2015), ki bi lahko pojasnili del povečanja odhodkov od leta 2017 do leta 2019.

(70) Glede na oceno učinka in brez poseganja v naslednji večletni finančni okvir je skupno dodatno število uslužbencev, ki jih BEREC potrebuje za izpolnjevanje novih nalog v razširjenem mandatu, ocenjeno na 34 EPDČ, tako da se skupno število uslužbencev ob koncu izvedbenega obdobja 2019–2022 ocenjuje na 60 EPDČ.

(71) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji. .

(72) Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

(73) Točni znesek za naslednja leta bo znan, ko bo za zadevno leto določen sorazmernostni faktor Efte.