EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.7.2016

COM(2016) 479 final

2016/0230(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 246 final}
{SWD(2016) 249 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.    OZADJE PREDLOGA

•    Razlogi za predlog in njegovi cilji

Podnebne spremembe so čezmejna težava, ki je ni mogoče rešiti samo na nacionalni ali lokalni ravni. Evropska unija si od leta 1992 prizadeva za razvoj skupnih rešitev in spodbujanje globalnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam.

Pariški sporazum je bil sprejet na 21. Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) decembra 2015. Sporazum vključuje dolgoročen cilj in izrecno določa, da bo imel prispevek iz rabe zemljišč in gozdov pri doseganju dolgoročnih ciljev blažitve podnebnih sprememb ključen pomen 1 .

S tem predlogom se prav tako izpolnjujejo zaveze EU iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Komisija je 10. junija 2016 predstavila predlog, po katerem naj EU ratificira Pariški sporazum 2 . Ta predlog je sledil oceni Pariškega sporazuma s strani Komisije 3 .

Smernice Evropskega sveta o vključitvi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljevanju: LULUCF) v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 se odražajo v načrtovanem, nacionalno določenem prispevku EU. EU je naznanila, da je njen cilj „absolutno zmanjšanje glede na emisije v izhodiščnem letu na ravni EU“, ki bo doseglo „vsaj 40-odstotno domače zmanjšanje“ in zajemalo 100 % emisij EU. V zvezi z LULUCF je bilo dodano, da bo „takoj ko bodo tehnični pogoji to omogočali, v vsakem primeru pa do leta 2020, oblikovana politika, kako v okvir za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za leto 2030 vključiti rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo.“ 4  

Cilj tega predloga je določiti, kako bo sektor LULUCF od leta 2021 dalje vključen v okvir podnebne politike EU. Do tega datuma Kjotski protokol EU in državam članicam EU nalaga omejitve, saj morajo zagotoviti, da sektor LULUCF ne ustvarja dodatnih emisij. Vendar bo Kjotski protokol prenehal veljati konec leta 2020. Zato je treba v EU dodatno razviti upravljanje v sektorju LULUCF.

•    Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Sedanji okvir podnebne politike EU do leta 2020 zajema večino sektorjev in toplogrednih plinov. Vsebuje dva glavna elementa:

(a)sistem EU za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS);

(b)sektorji 5 zunaj EU ETS so obravnavani v odločbi o porazdelitvi prizadevanj.

Napredek pri izpolnjevanju ciljev do leta 2020 se zagotavlja z obveznostmi letnega poročanja in preverjanji skladnosti, kot je določeno v Uredbi 525/2013/ES 6 .

Emisije in odvzemi 7 toplogrednih plinov v sektorju LULUCF so trenutno zajeti v mednarodnih obveznostih v okviru Kjotskega protokola le do leta 2020. Izvajanje trenutnega sklepa o LULUCF (529/2013/EU) poteka, do leta 2020 pa bo prineslo izboljšane sisteme obračunavanja. Brez pravnega okvira za konsolidacijo tega izvajanja in določanje veljavnih pravil za obdobje po letu 2020 bi lahko pomenilo, da bo sektor LULUCF v splošni okvir vključen različno po EU. Razlike v pravilih za poročanje in obračunavanje med državami članicami bi negativno vplivale na kar najboljše delovanje enotnega trga.

•    Skladnost z drugimi politikami Unije

Zakonodajni predlog za vključitev sektorja LULUCF v okvir podnebne in energetske politike EU do leta 2030 je ključen del strategije Komisije za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost in predstavlja podlago za njeno razsežnost za razogljičenje. Predlog je prav tako potreben za dokončanje integriranega okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, ki ga je Evropski svet potrdil oktobra 2014.

V skladu z mednarodnimi predpisi v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola se emisije v zvezi z biomaso sporočajo in obračunavajo v okviru sektorja LULUCF, z drugimi besedami za uporabo biomase v energetskem sektorju velja stopnja nič. Na ta način se prepreči dvojno obračunavanje emisij.

2.    PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•    Pravna podlaga

•    Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•    Sorazmernost

•    Izbira instrumenta

3.    REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•    Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•    Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Med marcem in junijem 2015 je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje o tem, kako najbolje obravnavati emisije iz kmetijstva, gozdarstva in druge rabe zemljišč v okviru podnebne in energetske politike EU do leta 2030. Skupaj je prejela 138 prispevkov o možnostih politične strukture, polovica anketirancev ni nobeni dala jasne prednosti, približno tretjina anketirancev, predvsem okoljske nevladne organizacije in gozdarske organizacije, pa je podprla ohranitev sektorja LULUCF kot ločenega stebra znotraj okvira podnebne politike. Možnost združevanja kmetijstva in LULUCF v ločen steber zunaj odločbe o porazdelitvi prizadevanj je prejela najmanj podpore. Nacionalne vlade so se zavzemale za ločen steber LULUCF, morda s prilagodljivostjo, ali za vključitev LULUCF v odločbo o porazdelitvi prizadevanj. Široka paleta stališč je pomenila, da nobena možnost, ki jo je Komisija obravnavala, ne bi ustrezala vsem mnenjem. Večina anketirancev je menila, da je obračunavanje ključnega pomena za okoljsko celovitost. Pokazalo se je veliko zanimanje za poenotenje vzporednih sistemov sporočanja in nadaljnjo uporabo referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi.

•    Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Kvantitativna ocena prihodnjih učinkov v EU je skladna z analizami, izvedenimi za predlog o okviru do leta 2030 in uredbo [] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma. Komisija je z državno tehnično univerzo v Atenah v Grčiji, Mednarodnim inštitutom za uporabne analize sistemov in podjetjem EuroCare sklenila pogodbo za modeliranje scenarijev EU.

•    Ocena učinka

•    Ustreznost in poenostavitev ureditve

Največja predlagana sprememba je združitev obeh obstoječih vzporednih sistemov poročanja v enega samega. To bo zmanjšalo upravno breme in stroške za države članice in Evropsko komisijo. Po pričakovanji naj bi imele spremembe obračunskih pravil zelo majhne upravne posledice, saj so bila zadevna obračunska pravila vzpostavljena že zaradi sklepa o LULUCF (529/2013/EU). Upravni stroški obstoječe ureditve so bili analizirani v oceni učinka, ki je spremljala predlog za obstoječi sklep o LULUCF (SWD(2012) 41 final).

•    Temeljne pravice

4.    PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.    DRUGI ELEMENTI

•    Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Pri obravnavanju možnosti, ki omogočajo večjo uporabo prilagodljivosti, je treba vedno upoštevati okoljsko celovitost. Dejavnosti blažitve v sektorju LULUCF bi morale prinesti dodatne, merljive in trajnostne izboljšave ponorov ogljika. Zagotavljanje teh pogojev zahteva strog sistem spremljanja, poročanja in preverjanja.

Mednarodne obveznosti v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja pomenijo, da se poročanje še naprej izvaja letno. Spremljanje in poročanje še naprej temeljita na zahtevah iz Uredbe 525/2013/ES, ki jo spreminja ta uredba. Uredbo 525/2013/ES bi bilo treba še nadalje dopolniti, da se ustvari celovit okvir spremljanja in skladnosti za obdobje po letu 2020 za vse sektorje, ki niso vključeni v sistem ETS, vključno s sektorjem LULUCF. Te določbe naj bi bile po načrtih vključene v upravljanje energetske unije, za katero je v delovnem programu Komisije do konca leta 2016 predviden predlog Komisije, in bodo v okviru navedenega predloga morda še bolj poenostavljene. Obračunavanje ukrepov v zvezi z LULUCF je najboljše v daljših obdobjih. Preverjanja skladnosti bodo potekala vsakih pet let, da se sektor LULUCF integrira z drugimi sektorji, ki niso vključeni v sistem ETS.

•    Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1: Predmet urejanja

Ta člen razlaga, da uredba določa zaveze držav članic za izpolnitev zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije za obdobje od 2021 do 2030 ter pravila za obračunavanje ter preverjanje izpolnjevanja teh zahtev.

Člen 2: Področje uporabe

Ta člen opredeljuje področje uporabe uredbe. Posnema področje uporabe obstoječe zakonodaje EU za države članice v okviru Kjotskega protokola (529/2013/EU). Obvezno področje uporabe so v bistvu gozdna in kmetijska zemljišča ter zemljišča, katerih raba se je spremenila iz teh rab ali vanje. Predlagani pristop zavrača vzporedni okvir za poročanje iz Kjotskega protokola in poenoti sistem Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja z okvirom za poročanje na podlagi zemljišč. Področje uporabe vključuje toplogredne pline CO2, CH4 in N2O.

Člen 3: Opredelitev pojmov

Ta člen določa posebno terminologijo.

Člen 4: Zaveze

Zaveza vsake države članice je zagotoviti, da sektor LULUCF na njenem ozemlju po uporabi obračunskih pravil iz uredbe in ob upoštevanju prilagodljivosti ne ustvarja nobenih neto emisij. To načelo se v oceni učinka imenuje „pravilo o nepresežku emisij“.

Člen 5: Splošna pravila za obračunavanje

V tem členu so določena splošna pravila za izogibanje dvojnemu štetju, upravljanje prenosov med kategorijami rabe zemljišč in obračunavanje vsakega skladišča ogljika, razen tistih v skladu s pravilom de minimis. Tesno sledi splošnim pravilom za obračunavanje iz Sklepa 529/2013/EU, dodaja pa jim dinamično pravilo za prenos med kategorijami rabe zemljišč.

Člen 6: Obračunavanje za pogozdena zemljišča in zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen

V tem členu so opisana posebna pravila za obračunavanje za rabo zemljišč spremenjeno iz (izkrčenih) in v (pogozdena) gozdna zemljišča. Ti obračunski kategoriji zemljišč sta obračunani z uporabo pristopa „bruto-neto“, tj. obračunavanje emisij in odvzemov skupaj v celem obdobju. V bistvu je člen enak kot v Sklepu 529/2013/EU, le da za spremembe drugih kategorij rabe zemljišč v gozdna zemljišča uvaja možnost uporabe 30 let namesto privzete vrednosti. Uporabo te vrednosti namesto privzete bi morale države članice ustrezno utemeljiti v svojih evidencah toplogrednih plinov, predloženih Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, v skladu s smernicami Medvladnega foruma za podnebne spremembe.

Člen 7: Obračunavanje za njivske površine, travinje in mokrišča, s katerimi se gospodari

V tem členu so navedena posebna pravila za obračunavanje za njivske površine, s katerimi se gospodari, travinje, s katerim se gospodari, in mokrišča, s katerimi se gospodari, vključno s kategorijami zemljišč, ki se spreminjajo iz teh kategorij in vanje. Ta sprememba rabe zemljišč se obračuna glede na emisije ali odvzeme v primerjavi s preteklimi referencami.

V bistvu je člen enak kot v Sklepu 529/2013/EU, le da se predlaga mlajša pretekla referenca, da bi se izboljšalo natančnost ocen, bolje uskladilo s preostankom sektorjev, ki niso vključeni v ETS, in poenostavilo obračunavanje z zmanjšanjem potrebe po preteklih časovnih zaporedjih.

Člen 8: Obračunavanje za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari

V tem členu so določena pravila za obračunavanje za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, z uporabo referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, da se izključijo učinki naravnih lastnosti in lastnosti, značilnih za posamezno državo. Tesno sledi relevantnim pravilom v Sklepu 529/2013/EU. V členu je tudi določen okvir upravljanja EU, ki se bo uporabljal po izteku Kjotskega protokola po letu 2020. Cilj določb je izboljšanje točnosti in transparentnosti referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi in postopka njihovega določanja. To bi moralo vključevati posvetovanja z zainteresiranimi stranmi v državah članicah in pregled s pomočjo strokovnjakov držav članic.

Člen 9: Obračunavanje za pridobljene lesne proizvode

V tem členu je določen obračunski pristop k temu skladišču ogljika na pogozdenih zemljiščih in gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari. Metodologija ostaja v bistvu enaka kot v Sklepu 529/2013/EU.

Člen 10: Obračunavanje za naravne motnje

Ta člen državam članicam dovoljuje, da iz svojih obračunov izključijo emisije zaradi naravnih motenj (gozdni požari, vdor škodljivcev itd.). Metodologija ostaja v bistvu enaka kot v Sklepu 529/2013/EU. Določitev ravni naravnega ozadja bo morala biti ob odsotnosti pregleda v okviru Kjotskega protokola transparentna. Komisija bo zato nadzorovala spoštovanje veljavnih smernic in pravil.

Člen 11: Prilagodljivosti

Ta člen državam članicam omogoča, da kompenzirajo emisije iz ene kategorije zemljišč z odvzemi iz druge kategorije zemljišč na svojem ozemlju. Prav tako državam članicam omogoča, da v desetletnem obdobju seštevajo neto odvzeme iz svojih obračunov. Presežni odvzemi se lahko prenesejo na drugo državo članico in ji pomagajo zagotoviti izpolnjevanje pravila o nepresežku emisij. Od držav članic se zahteva tudi, da zagotovijo ustrezno spremljanje v skladu s to uredbo, da lahko izkoristijo prilagodljivosti.

Člen 12: Preverjanje skladnosti

Ta člen določa zahteve, da države članice zagotovijo ustrezno spremljanje za namene obračunavanja, in določa redna preverjanja skladnosti s strani Komisije. Da bi se zagotovila visoka raven kakovosti, bo Komisiji pri tem pomagala Evropska agencija za okolje.

Člen 13: Register

Ta člen se nanaša na uporabo registra transakcij in zagotavlja, da ne pride do dvojnega štetja.

Člen 14: Izvajanje pooblastila

Predlog na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov po ustreznih postopkih.

Člen 15: Pregled

Pregled vseh elementov uredbe za ugotavljanje njihove ustreznosti za njen namen

se izvede leta 2024 in nato vsakih 5 let.

Člen 16: Posledične spremembe Uredbe (EU) št. 525/2013

Uredba št. 525/2013/EU se spreminja, da se zagotovi nadaljevanje zahtev glede poročanja, ki trenutno veljajo za LULUCF, v okviru navedene uredbe. Od držav članic se zahteva letno sporočanje relevantnih emisij toplogrednih plinov, še naprej pa se bo od njih zahtevalo, da vsaki dve leti poročajo o svojih projekcijah in izvajanih politikah ter ukrepih za zagotavljanje izpolnjevanja njihovih ciljev. Zahteve glede spremljanja za LULUCF se okrepijo, da se zagotovi okoljska celovitost obračunavanja.

2016/0230 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 8 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 9 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Zavezujoč cilj vsaj 40-odstotnega domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 je bil potrjen v sklepih Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030. Svet je na seji 6. marca 2015 uradno odobril ta prispevek Unije in njenih držav članic kot njihov načrtovani, nacionalno določeni prispevek.

(2)S Sklepi Evropskega sveta je bilo določeno, da bi bilo treba cilj doseči skupno na ravni Unije na čim bolj stroškovno učinkovit način, in sicer z zmanjšanjem emisij v sektorjih, vključenih v sistem trgovanja z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS), za 43 % in v sektorjih, ki v ETS niso vključeni, za 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2005, prizadevanja pa bi se morala porazdeliti na podlagi BDP na prebivalca.

(3)Komisija je 10. junija 2016 predstavila predlog za ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani EU. Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu, ki je bila potrjena v načrtovani, nacionalno določeni zavezi Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bila 6. marca 2015 sporočena sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC).  10

(4)Pariški sporazum med drugim določa dolgoročen cilj v skladu s ciljem, da se dvig globalne temperature omeji precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo. Za dosego tega cilja morajo pogodbenice pripraviti, sporočiti in ohranjati zaporedne nacionalno določene prispevke. Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal. Pariški sporazum tudi poziva k ravnovesju med antropogenimi emisijami in njihovim odstranjevanjem v ponore v drugi polovici tega stoletja ter pogodbenice poziva k ukrepanju za ohranjanje in po potrebi izboljšanje ponorov in zbiralnikov toplogrednih plinov, vključno z gozdovi.

(5)Evropski svet je na svojem zasedanju 23. in 24. oktobra 2014 upošteval tudi različne cilje kmetijskega sektorja in sektorja rabe zemljišč, pa tudi potrebo po zagotovitvi skladnosti s cilji EU na področju prehranske varnosti in podnebnih sprememb. Evropski svet je Komisijo pozval, naj preuči, kako bi lahko najbolje spodbudili vzdržno povečanje proizvodnje hrane, hkrati pa optimizirali prispevek tega sektorja k zmanjševanju in sekvestraciji toplogrednih plinov, tudi s pogozdovanjem, ter takoj ko bodo tehnični pogoji to omogočali, v vsakem primeru pa do leta 2020, oblikuje politiko, kako v okvir za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za leto 2030 vključiti rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: LULUCF).

(6)Sektor LULUCF lahko prispeva k blažitvi podnebnih sprememb na več načinov, zlasti z zmanjševanjem emisij ter vzdrževanjem in povečevanjem ponorov in zalog ogljika. Da bi bili ukrepi, katerih cilj je predvsem povečanje sekvestracije ogljika, učinkoviti, je bistvena dolgoročna stabilnost in prilagodljivost skladišč ogljika.

(7)Kot prvi korak je Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 11 določil pravila za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz sektorja LULUCF ter s tem prispeval k razvoju politike v smeri vključitve sektorja LULUCF v zavezo Unije za zmanjšanje emisij. Ta uredba bi morala temeljiti na veljavnih pravilih za obračunavanje in jih posodobiti ter izboljšati za obdobje med letoma 2021 in 2030. Določiti bi morala obveznosti držav članic pri izvajanju navedenih pravil za obračunavanje in obveznost, da se zagotovi, da sektor LULUCF kot celota ne bo ustvaril neto emisij. Ne sme pa določati obveznosti obračunavanja ali poročanja za zasebne stranke.

(8)Za natančno določitev obračunov emisij in odvzemov v skladu s smernicami Medvladnega odbora za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: IPCC) za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 (v nadaljnjem besedilu: smernice IPCC) bi bilo treba uporabiti letno sporočene vrednosti na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013 za kategorije rabe zemljišč in spremembo med kategorijami rabe zemljišč ter s tem poenostaviti pristopa na podlagi UNFCCC in Kjotskega protokola. Glede na smernice IPCC bi bilo treba zemljišče, spremenjeno v drugo kategorijo rabe zemljišč, obravnavati kot v prehodu v navedeno kategorijo za privzeto vrednost 20 let.

(9)Emisije in odvzemi iz gozdnih zemljišč so odvisni od več naravnih okoliščin, strukture starostnih razredov ter preteklih in sedanjih načinov gospodarjenja. Z uporabo izhodiščnega leta ne bi bilo mogoče upoštevati teh faktorjev in iz tega izvirajočih cikličnih vplivov na emisije in odvzeme ali njihove medletne variacije. Ustrezna pravila za obračunavanje bi morala namesto tega določiti uporabo referenčnih vrednosti, da se izključijo učinki naravnih lastnosti in lastnosti, značilnih za posamezno državo. V odsotnosti mednarodnega pregleda v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola bi bilo treba vzpostaviti postopek pregleda, da se zagotovi transparentnost in izboljša kakovost obračunavanja v tej kategoriji.

(10)Kadar se Komisija v skladu s sklepom Komisije (C(2016)3301) pri pregledu nacionalnih načrtov za obračunavanje na področju gozdarstva odloči za pomoč skupine izvedencev za pregled, bi se morala opreti na dobro prakso in izkušnje iz strokovnih pregledov v okviru UNFCCC, vključno v zvezi s sodelovanjem nacionalnih strokovnjakov in priporočili, ter izbrati zadostno število strokovnjakov iz držav članic.

(11)V mednarodno dogovorjenih smernicah IPCC je navedeno, da se lahko emisije iz izgorevanja biomase v energetskem sektorju obračunajo kot nič, pod pogojem, da se te emisije obračunajo v sektorju LULUCF. V EU se emisije iz izgorevanja biomase obračunajo kot nič na podlagi člena 38 Uredbe (EU) št. 601/2012 in določb Uredbe (EU) št. 525/2013, kar pomeni, da bi bila skladnost s smernicami IPCC dosežena le, če bi bile te emisije natančno zajete v tej uredbi.

(12)Povečana trajnostna raba pridobljenih lesnih proizvodov lahko znatno omeji emisije in poveča odvzem toplogrednih plinov iz ozračja. S pravili za obračunavanje bi bilo treba zagotoviti, da države članice v obračunih natančno odrazijo spremembe pri zalogi pridobljenih lesnih proizvodov, ko te nastopijo, da se zagotovijo spodbude za okrepljeno uporabo pridobljenih lesnih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom. Komisija bi morala zagotoviti smernice o metodoloških vprašanjih za obračunavanje pridobljenih lesnih proizvodov.

(13)Naravne motnje, kot so požari v naravi, napadi žuželk in bolezni, skrajni vremenski pojavi in geološke motnje, ki so izven nadzora države članice in ta nanje bistveno ne more vplivati, lahko povzročijo začasne emisije toplogrednih plinov v sektorju LULUCF ali reverzibilnost prejšnjih odvzemov. Ker je lahko ta reverzibilnost tudi posledica odločitev v zvezi z gospodarjenjem, kot so odločitve o sečnji ali zasajevanju dreves, bi morala ta uredba zagotoviti, da se bo reverzibilnost odvzemov, ki jo povzroči človek, vedno natančno upoštevala v obračunih za LULUCF. Poleg tega bi morala ta uredba državam članicam zagotoviti omejeno možnost, da iz svojih obračunov za LULUCF izključijo emisije zaradi motenj, ki so izven njihovega nadzora. Vendar način, na katerega države članice uporabljajo te določbe, ne bi smel povzročiti neupravičenega premajhnega obračunavanja.

(14)Države članice bi morale imeti glede na nacionalne preference možnost izbire ustreznih nacionalnih politik za dosego svojih zavez v sektorju LULUCF, vključno z možnostjo kompenzacije emisij iz ene kategorije zemljišč z odvzemi iz druge kategorije zemljišč. Moralo bi jim biti tudi dovoljeno, da v obdobju med letoma 2021 in 2030 seštevajo neto odvzeme. Trgovanje med državami članicami bi se moralo nadaljevati kot dodatna možnost za lažje doseganje skladnosti. V skladu s prakso iz drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola bi morale imeti države članice tudi možnost, da za izpolnjevanje svojih zavez na podlagi te uredbe uporabijo svoje presežke v okviru Uredbe [] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami.

(15)Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega sporočanja in preverjanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno izpolnjevanja zavez držav članic, bi bilo treba s to uredbo v Uredbo (EU) št. 525/2013 vključiti tudi zahteve glede poročanja, v preverjanjih skladnosti v okviru te uredbe pa bi se morala ta poročila upoštevati. Uredbo (EU) št. 525/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Te določbe se lahko še bolj poenostavijo in upoštevajo kakršne koli relevantne spremembe v zvezi z integriranim upravljanjem energetske unije, glede katerega je do konca leta 2016 v delovnem programu Komisije predviden predlog.

(16)Evropska agencija za okolje bi morala v skladu z letnim delovnim programom Komisiji po potrebi pomagati pri sistemu letnega poročanja o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov, oceni informacij o politikah in ukrepih ter nacionalnih projekcij, oceni načrtovanih dodatnih politik in ukrepov ter preverjanjih skladnosti, ki jih je Komisija izvedla na podlagi te uredbe.

(17)Da se spodbudi zbiranje podatkov in izboljša metodologija, bi bilo treba evidentirati in sporočiti rabo zemljišč s pomočjo geografskega sledenja vsakemu zemljišču v skladu z nacionalnimi sistemi za zbiranje podatkov in sistemi za zbiranje podatkov EU. Za zbiranje podatkov se čim bolje izkoristijo že obstoječi programi in raziskave Unije in držav članic, vključno s statističnim popisom uporabe in pokritosti tal LUCAS ter programom Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje Copernicus. Upravljanje podatkov, vključno z deljenjem za poročanje, ponovno uporabo in razširjanje, bi moralo biti v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti.

(18)Za zagotavljanje ustreznega obračunavanja transakcij na podlagi te uredbe, vključno s prilagodljivostjo in sledenjem skladnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva tehnično prilagajanje opredelitev, vrednosti, seznamov toplogrednih plinov in skladišč ogljika, posodabljanje referenčnih vrednosti, obračunavanje transakcij in pregled zahtev glede metodologije in informacij. Ti ukrepi upoštevajo določbe Uredbe Komisije št. 389/2013 o določitvi registra Unije. Ustrezne določbe bi moral vsebovati en sam pravni instrument, ki bi združeval določbe o obračunavanju na podlagi Direktive 2003/87/ES, Uredbe (EU) št. 525/2013, Uredbe [] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Zlasti morata zaradi zagotovitve enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.

(19)To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled se lahko opre tudi na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.

(20)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa zaveze držav članic glede rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: LULUCF), da zagotovijo izpolnitev zaveze Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za obdobje od leta 2021 do leta 2030, ter pravila za obračunavanje emisij in odvzemov v zvezi z LULUCF in preverjanje izpolnjevanja teh zavez s strani držav članic.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za emisije in odvzeme toplogrednih plinov, navedenih v oddelku A Priloge I, kot so sporočeni v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013, ki nastanejo v kateri koli od naslednjih obračunskih kategorij zemljišč na ozemljih držav članic v obdobju od leta 2021 do leta 2030:

(a)pogozdena zemljišča: raba zemljišč, sporočena kot njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča, spremenjena v gozdna zemljišča;

(b)zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen: raba zemljišč, sporočena kot gozdna zemljišča, spremenjena v njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča;

(c)njivske površine, s katerimi se gospodari: raba zemljišč, sporočena kot njivske površine, ki ostanejo njivske površine, ter travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča, spremenjena v njivske površine, in njivske površine, spremenjene v travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča;

(d)travinje, s katerim se gospodari: raba zemljišč, sporočena kot travinje, ki ostane travinje, ter njivske površine, mokrišča, naselja in druga zemljišča, spremenjena v travinje, in travinje, spremenjeno v mokrišča, naselja in druga zemljišča;

(e)gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari: raba zemljišč, sporočena kot gozdna zemljišča, ki ostanejo gozdna zemljišča.

2. Država članica se lahko v okviru zavez iz člena 4 odloči vključiti mokrišča, s katerimi se gospodari, opredeljena kot raba zemljišč, sporočenih kot mokrišča, ki ostanejo mokrišča, ter naselja in druga zemljišča, spremenjena v mokrišča, ter mokrišča, spremenjena v naselja in druga zemljišča. Če se država članica za to odloči, obračuna emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v skladu s to uredbo.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1. V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„ponor“ pomeni kateri koli proces, dejavnost ali mehanizem, s katerim se iz ozračja odvzamejo toplogredni plini, aerosoli ali predhodniki toplogrednih plinov;

(b)„vir“ pomeni kateri koli proces, dejavnost ali mehanizem, pri katerem se v ozračje izpuščajo toplogredni plini, aerosoli ali predhodniki toplogrednih plinov;

(c)„zaloge ogljika“ pomenijo maso ogljika, shranjenega v skladiščih ogljika;

(d)„skladišče ogljika“ pomeni celoto ali del biogeokemične strukture ali sistema na ozemlju države članice, v katerem je shranjen ogljik, kateri koli predhodnik toplogrednega plina, ki vsebuje ogljik, ali kateri koli toplogredni plin, ki vsebuje ogljik;

(e)„pridobljeni lesni proizvod“ pomeni kakršen koli proizvod iz lesa posekanih dreves, ki so bila odstranjena s sečišča;

(f)„gozd“ pomeni območje, opredeljeno z minimalnimi vrednostmi za velikost območja, zastornost z drevjem ali enakovredno stopnjo založenosti in višino dreves, ki je na območju rasti lahko dosežena v času zrelosti. Gozd vključuje območja z drevesi, vključno s skupinami mladih naravno rastočih dreves, ali nasade, ki še niso dosegli omenjenih minimalnih vrednosti zastornosti z drevjem, enakovredne stopnje založenosti ali minimalne višine, vključno s katerim koli območjem, ki je običajno del gozda, vendar na njem začasno ni dreves zaradi človeških posegov, kot je sečnja, ali naravnih vzrokov, vendar za katero se lahko pričakuje, da bo ponovno pogozdeno;

(g)„naravne motnje“ pomenijo kateri koli neantropogeni dogodek ali okoliščino, ki povzroči znatne emisije v gozdovih in na pojav katerih zadevna država članica ne more vplivati, če zadevna država članica tudi po njihovem pojavu objektivno ne more znatno omejiti vpliva takšnih dogodkov ali okoliščin na emisije;

(h)„takojšnja oksidacija“ pomeni metodo obračunavanja, pri kateri se predvideva, da se celotna količina ogljika, shranjenega v pridobljenih lesnih proizvodih, izpusti v ozračje ob sečnji.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14, da se opredelitve pojmov iz odstavka 1 prilagodijo znanstvenemu razvoju ali tehničnemu napredku ter zagotovi skladnost med temi opredelitvami pojmov in kakršnimi koli spremembami ustreznih opredelitev pojmov v smernicah IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 (v nadaljnjem besedilu: smernice IPCC).

Člen 4

Zaveze

Za obdobje od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030 vsaka država članica ob upoštevanju prilagodljivosti iz člena 11 zagotovi, da emisije ne presegajo odvzemov, kar se izračuna kot vsota skupnih emisij in odvzemov na njenem ozemlju v vseh obračunskih kategorijah zemljišč iz člena 2, kakor se obračunajo v skladu s to uredbo.

Člen 5

Splošna pravila za obračunavanje

1. Vsaka država članica pripravi in vodi obračune, ki točno prikazujejo emisije in odvzeme iz obračunskih kategorij zemljišč iz člena 2. Države članice zagotovijo točnost, popolnost, doslednost, primerljivost in transparentnost svojih obračunov in drugih podatkov na podlagi te uredbe. Države članice emisije označijo s pozitivnim znakom (+), odvzeme pa z negativnim znakom (–).

2.   Države članice preprečijo dvojno štetje emisij ali odvzemov, zlasti z obračunavanjem emisij ali odvzemov, ki izvirajo iz več kot ene obračunske kategorije zemljišč, v eni sami kategoriji.

3. Države članice gozdna zemljišča, njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča iz kategorije, v katero sodi takšno zemljišče, spremenjeno v drugo vrsto zemljišča, 20 let po datumu spremembe prenesejo v kategorijo takšnih zemljišč, ki ostanejo zemljišča iste vrste.

4.   Države članice v obračune za vsako obračunsko kategorijo zemljišč vključijo vse spremembe zalog ogljika v skladiščih ogljika iz oddelka B Priloge I. Države članice se lahko odločijo, da v obračune ne vključijo sprememb zalog ogljika za skladišča ogljika, kadar skladišče ogljika ni vir, razen za nadzemno biomaso in pridobljene lesne proizvode na gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari.

5. Države članice vodijo popolno in natančno evidenco vseh podatkov, ki so bili uporabljeni pri pripravi obračunov.

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo Priloge I, da se odrazijo spremembe smernic IPCC.

Člen 6

Obračunavanje za pogozdena zemljišča in zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen

1.   Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz pogozdenih zemljišč in zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, kot skupne emisije in odvzeme za vsako posamezno leto v obdobju od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030.

2. Z odstopanjem od zahteve za uporabo privzete vrednosti, določene v členu 5(3), lahko država članica njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča iz kategorije za takšno zemljišče, ki se spremeni v gozdno zemljišče, 30 let po datumu spremembe prenese v kategorijo gozdnega zemljišča, ki ostane gozdno zemljišče.

3.   V izračunih emisij in odvzemov na pogozdenih zemljiščih in zemljiščih, kjer je bil gozd izkrčen, vsaka država članica določi gozdno območje tako, da uporabi isto površinsko enoto za ocenjevanje, določeno v Prilogi II.

Člen 7

Obračunavanje za njivske površine, s katerimi se gospodari, travinje, s katerim se gospodari, in mokrišča, s katerimi se gospodari

1. Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz njivskih površin, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz njivskih površin, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju 2005–2007.

2. Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz travinja, s katerim se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz travinja, s katerim se gospodari, v izhodiščnem obdobju 2005–2007.

3. Kadar se država članica odloči, da bo v zaveze iz člena 2 vključila mokrišča, s katerimi se gospodari, o svoji odločitvi obvesti Komisijo do 31. decembra 2020 za obdobje 2021–2025 in do 31. decembra 2025 za obdobje 2026–2030.

4. Države članice, ki so se odločile v zaveze iz člena 2 vključiti mokrišča, s katerimi se gospodari, obračunajo emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in/ali od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju 2005–2007.

Člen 8

Obračunavanje za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari

1.   Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi. Referenčna vrednost za gospodarjenje z gozdovi je ocena povprečnih letnih neto emisij ali odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, na ozemlju države članice v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030.

2.   Če je rezultat izračuna iz odstavka 1 glede na referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi negativen, država članica v svoje obračune za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, vključi skupne neto odvzeme največ ekvivalenta 3,5 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet.

3.   Države članice določijo novo referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi na podlagi meril iz oddelka A Priloge IV. Komisiji predložijo nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva, vključno z referenčno vrednostjo za gospodarjenje z gozdovi, do 31. decembra 2018 za obdobje 2021–2025 in do 30. junija 2023 za obdobje 2026–2030.

Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva vsebuje vse elemente iz oddelka B Priloge IV in vključuje novo predlagano referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi, ki temelji na nadaljevanju sedanjih praks in intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi, dokumentiranih v obdobju 1990–2009 na vrsto gozda in starostni razred nacionalnih gozdov, izraženo v tonah ekvivalenta CO2 na leto.

Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva se objavi in je predmet javnega posvetovanja.

4. Države članice izkažejo skladnost med metodami in podatki, ki se uporabijo za določitev referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi v nacionalnem načrtu za obračunavanje na področju gozdarstva, in tistimi, ki se uporabljajo pri poročanju o gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari. Država članica najpozneje ob koncu obdobja od leta 2021 do leta 2025 ali od leta 2026 do leta 2030 Komisiji predloži tehnični popravek svoje referenčne vrednosti, če je to potrebno za zagotovitev skladnosti.

5. Komisija pregleda nacionalne načrte za obračunavanje na področju gozdarstva in tehnične popravke ter oceni, v kolikšni meri so bile predlagane nove ali popravljene referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi določene v skladu z načeli in zahtevami iz odstavkov (3) in (4) ter iz člena 5(1). V obsegu, ki je potreben za zagotovitev skladnosti z načeli in zahtevami iz odstavkov (3) in (4) ter iz člena 5(1), lahko Komisija ponovno izračuna predlagane nove ali popravljene referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi.

6. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 14 za spremembo Priloge II glede na pregled, opravljen na podlagi odstavka (5), da se posodobijo referenčne vrednosti držav članic za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na predloženih nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva ali tehničnih popravkih in kakršnih koli ponovnih izračunih v okviru pregleda. Do začetka veljavnosti delegiranega akta se za obdobje 2021–2025 in/ali 2026–2030 še naprej uporabljajo referenčne vrednosti države članice za gospodarjenje z gozdovi, kot so določene v Prilogi II.

Člen 9

Obračunavanje za pridobljene lesne proizvode

Države članice v obračunih v skladu s členom 6(1) in členom 8(1) v zvezi s pridobljenimi lesnimi proizvodi izkažejo emisije in odvzeme, ki so posledica sprememb zalog pridobljenih lesnih proizvodov iz naslednjih kategorij, in sicer z uporabo funkcije razkroja prvega reda, metodologij in privzete vrednosti razpolovnih dob iz Priloge V:

(a)    papirja;

(b)    lesnih plošč;

(c)    žaganega lesa.

Člen 10

Obračunavanje za naravne motnje

1.   Na koncu obdobij od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030 lahko države članice iz svojih obračunov za pogozdena zemljišča in gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, izključijo emisije toplogrednih plinov, ki so posledica naravnih motenj, ki presegajo povprečne emisije, ki jih povzročijo naravne motnje v obdobju 2001–2020, brez skrajnih statističnih odstopanj („raven naravnega ozadja“), izračunanih v skladu s tem členom in Prilogo VI.

2. Če država članica uporabi odstavek 1, Komisiji predloži informacije o ravni naravnega ozadja za vsako obračunsko kategorijo zemljišč, določeno v odstavku 1, in o podatkih in metodologijah, ki se uporabljajo v skladu s Prilogo VI.

3. Kadar država članica uporabi odstavek 1, do leta 2030 iz obračunavanja izključi vse nadaljnje odvzeme na zemljiščih, ki jih prizadenejo naravne motnje.

4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za pregled zahtev glede metodologije in informacij iz Priloge VI, da se odrazijo spremembe smernic IPCC.

Člen 11

Prilagodljivosti

1. Če skupne emisije v državi članici presegajo odvzeme in je navedena država članica črtala dodeljene letne emisije na podlagi Uredbe [ ] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030, se ta količina upošteva pri tem, ali država članica izpolnjuje svoje zaveze v skladu s členom 4.

2. V obsegu, v katerem skupni odvzemi v državi članici presegajo emisije, in po odštetju vseh količin, upoštevanih na podlagi člena 7 Uredbe [ ] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030, lahko navedena država članica preostalo količino prenese na drugo državo članico. Prenesena količina se upošteva pri oceni, ali država članica prejemnica izpolnjuje svoje zaveze na podlagi člena 4.

3. V obsegu, v katerem skupni odvzemi v državi članici v obdobju od leta 2021 do leta 2025 presegajo emisije, in po odštetju vseh količin, upoštevanih na podlagi člena 7 Uredbe [ ] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 ali prenesenih na drugo državo članico na podlagi odstavka 2, lahko navedena država članica preostalo količino hrani za obdobje 2026–2030.

4. V izogib dvojnemu štetju se količina neto odvzemov, upoštevana na podlagi člena 7 Uredbe [...] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030, odšteje od razpoložljive količine navedene države članice za prenos na drugo državo članico ali hrambo na podlagi odstavkov 2–3.

5. Če država članica ne izpolnjuje zahtev glede spremljanja iz člena 7(1)(da) Uredbe (EU) št. 525/2013, centralni administrator, določen na podlagi člena 20 Direktive 2003/87/ES, navedeni državi članici začasno prepove prenose ali hrambo na podlagi odstavkov 2–3.

Člen 12

Preverjanje skladnosti

1. V letih 2027 in 2032 države članice Komisiji predložijo poročilo o skladnosti, ki vsebuje bilanco skupnih emisij in odvzemov toplogrednih plinov za obdobje 2021–2025 oziroma 2026–2030 za vsako obračunsko kategorijo zemljišč iz člena 2, pri čemer uporabijo pravila obračunavanja iz te uredbe.

2. Komisija izvede celovit pregled poročil o skladnosti za namene ocene skladnosti s členom 4.

3. Evropska agencija za okolje Komisiji v skladu s svojim letnim delovnim programom pomaga pri izvajanju okvira za spremljanje in skladnost na podlagi tega člena.

Člen 13

Register

1. Komisija v registru Unije, vzpostavljenem na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013, evidentira količino emisij in odvzemov za vsako obračunsko kategorijo zemljišč v vsaki državi članici in zagotovi točno obračunavanje pri izvajanju prilagodljivosti na podlagi člena 11. Centralni administrator samodejno preveri vsako transakcijo na podlagi te uredbe in po potrebi zaustavi transakcije, da prepreči nepravilnosti. Te informacije so dostopne javnosti.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta za izvajanje odstavka 1 v skladu s členom 14 te uredbe.

Člen 14

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 3, 5, 8, 10 in 13 se Komisiji podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti].

3. Prenos pooblastil iz odstavka 2 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi predhodnih odstavkov, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 15

Pregled

Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in ciljev Pariškega sporazuma ter po potrebi poda predloge.

Člen 16

Spremembe Uredbe (EU) št. 525/2013

Uredba (EU) št. 525/2013 se spremeni:

1. Člen 7(1) se spremeni:

(a) vstavi se naslednja točka (da):

„(da) od leta 2023 o svojih emisijah in odvzemih iz člena 2 Uredbe [] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] v skladu z metodologijami iz Priloge IIIa k tej uredbi;“

(b)    doda se naslednji pododstavek:

„Država članica lahko zahteva odstopanje od točke (da), da uporabi metodologijo, ki je različna od tistih iz Priloge IIIa, če zahtevanega izboljšanja metodologije ni bilo mogoče doseči pravočasno, da bi se upoštevalo v nacionalni evidenci toplogrednih plinov v obdobju od 2021 do 2030, ali bi bili stroški izboljšanja metodologije zaradi majhnega pomena emisij in odvzemov iz zadevnih skladišč ogljika nesorazmerno visoki v primerjavi s koristmi uporabe takšne metodologije za izboljšanje obračunavanja emisij in odvzemov. Države članice, ki želijo uporabiti odstopanje, Komisiji do 31. decembra 2020 predložijo utemeljeno zahtevo, v kateri navedejo rok, do katerega bi se lahko izvedlo izboljšanje metodologije, in/ali predlagano alternativno metodologijo ter oceno morebitnih učinkov na točnost obračunavanja. Komisija lahko zahteva, da država članica v razumnem roku, ki se določi, predloži dodatne informacije. Če Komisija meni, da je zahteva upravičena, odstopanje odobri. Če se zahteva zavrne, Komisija navede razloge za takšno odločitev.“

2.     V členu 13(1)(c) se doda naslednja točka (ix):

„(ix)     „od leta 2023 informacije o nacionalnih politikah in ukrepih, izvedenih za izpolnitev svojih obveznosti iz Uredbe [] o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter informacije o načrtovanih dodatnih nacionalnih politikah in ukrepih, s katerimi bi omejevanje emisij toplogrednih plinov ali povečanje ponorov preseglo zaveze iz navedene uredbe.“

3. V členu 14(1) se vstavi naslednja točka (bb):

„(bb)    „od leta 2023 projekcije skupnih emisij toplogrednih plinov in ločene ocene za projekcije emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki jih zajema Uredba [] o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030“.

4. Vstavi se naslednja Priloga IIIa:

„Priloga IIIa

Metodologije za spremljanje in poročanje iz člena 7(1)(da)

Geolokalizirani podatki o spremembi rabe zemljišč za identifikacijo in sledenje kategorij rabe zemljišč in sprememb med različnimi kategorijami rabe zemljišč.

Metodologija prvega reda, ki uporablja globalno prilagojene standardne faktorje emisij in vrednosti parametrov v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006.

Za emisije in odvzeme za skladiščenje ogljika, ki predstavlja vsaj 25–30 % emisij ali odvzemov v kategoriji vira ali ponora, ki ima v nacionalnem sistemu evidenc države članice prednost, saj ima njena ocena pomemben vpliv na skupne evidence toplogrednih plinov države v smislu absolutne ravni emisij in odvzemov, na trend emisij in odvzemov ali na negotovost glede emisij in odvzemov v kategorijah rabe zemljišč, vsaj metodologija drugega reda z uporabo nacionalno določenih faktorjev emisij in vrednosti parametrov, prilagojenih na nacionalne razmere v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006.

Države članice se spodbujajo k uporabi metodologije tretjega reda, ki uporablja neparametrično modeliranje, prilagojeno na nacionalne razmere, z opisom fizične interakcije biofizikalnega sistema v skladu s smernicami IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006. “

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 12  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa. 13  

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 14  

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
		dif./nedif. 15	držav Efte 16	držav kandidatk 17	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
2	34.02.01	dif.	NE	NE	NE	NE
5	34.01	nedif.	NE	NE	NE	NE

Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno.

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta odhodkov	Prispevek
	številka […][poimenovanje…………………………]	dif./nedif.	držav Efte	držav kandidatk	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
	[…][XX YY YY YY]		DA/NE	DA/NE	DA/NE	DA/NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

[This section should be filled in using the spreadsheet on budget data of an administrative nature (second document in annex to this financial statement) and uploaded to CISNET for interservice consultation purposes.]

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira

Številka

Trajnostna rast: naravni viri

GD: CLIMA				Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020				SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
34.02.01	obveznosti	(1)		1,0	0,6						1,6
	plačila	(2)		0,6	0,760	0,240					1,6
Številka proračunske vrstice	obveznosti	(1a)
	plačila	(2a)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 18
Številka proračunske vrstice		(3)
Odobritve za GD CLIMA SKUPAJ	obveznosti	=1+1a +3		1,0	0,6						1,6
	plačila	=2+2a +3		0,6	0,760	0,240					1,6

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	1,0	0,6						1,6
	plačila	(5)	0,6	0,760	0,240					1,6
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKA <....> večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	=4+ 6	1,0	0,6						1,6
	plačila	=5+ 6	0,6	0,760	0,240					1,6

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)
	plačila	(5)
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz  RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek)	obveznosti	=4+ 6	1,0	0,6						1,6
	plačila	=5+ 6	0,6	0,760	0,240					1,6

Predlagani ukrepi bodo izvedeni v okviru finančnih sredstev za finančni instrument za okolje LIFE, kot je bilo dogovorjeno v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

Razdelek večletnega finančnega okvira

5

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020				SKUPAJ
GD: CLIMA
• Človeški viri			0,268	0,402	0,402	0,536				1,608
• Drugi upravni odhodki			0,015	0,015	0,015	0,015				0,060
GD CLIMA SKUPAJ	odobritve		0,283	0,417	0,417	0,551				1,668

Odobritve RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

(Total commitments = Total payments)

0,283

0,417

0,417

0,551

1,668

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020				SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti		1,283	1,017	0,417	0,551				3,268
	plačila		0,883	1,177	0,657	0,551				3,268

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ⇩			Leto 2017		Leto 2018		Leto 2019		Leto 2020									SKUPAJ
	REALIZACIJE
	vrsta 19	povprečni stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški		število	stroški	število	stroški	število	stroški	število realizacij skupaj	stroški realizacij skupaj
SPECIFIČNI CILJ št. 1 20 ...
– realizacija	Upravni dogovor z JRC	0,500	1	0,500														1	0,5
– realizacija	Javno naročilo storitev posvetovanja s strokovnjaki za gozdove	0,500	1	0,500														1	0,5
– realizacija	SER novi modul IT v registru EU	0,600			1	0,600												1	0,6
– realizacija	Prenos na ESTAT za LUCAS	2,5
Seštevek za specifični cilj št. 1			2	1,0	1	0,600												3	1,6
SPECIFIČNI CILJ št. 2...
– realizacija																		1	0,5
Seštevek za specifični cilj št. 2
STROŠKI SKUPAJ			2	1,0	1	0,600												3	1,6

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2017

Leto 2018

Leto 2019

Leto 2020

SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	0,268	0,402	0,402	0,536				1,608
Drugi upravni odhodki	0,015	0,015	0,015	0,015				0,060
Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira	0,283	0,417	0,417	0,551				1,668

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 21 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

0,283

0,417

0,417

0,551

1,668

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		Leto 2017	Leto 2018	Leto 2019	Leto 2020
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)		2	3	3	4
XX 01 01 02 (delegacije)
XX 01 05 01 (posredne raziskave)
10 01 05 01 (neposredne raziskave)
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 22
XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 04 yy  23	– na sedežu
	– na delegacijah
XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		2	3	3	4

34 je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci	Sedanji uslužbenci AD bodo nadaljevali z upravljanjem pobude LULUCF. Za upravljanje projekta razvoja novega modula v sistemu registra EU bodo od leta 2018 potrebni dodatni uslužbenci AD, ki bodo obravnavali sektor LULUCF, in od leta 2020 dodaten uslužbenec AD, ki se bo ukvarjal z gozdarskimi ukrepi ter referenčnimi vrednostmi.
Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)			Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 24
		Leto N	Leto N+1	Leto N+2	Leto N+3	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Novi dolgoročni cilj je bil opredeljen kot doseganje „ravnovesja med antropogenimi emisijami in njihovim odstranjevanjem v ponore v drugi polovici tega stoletja“. Člen 4(1) Pariškega sporazuma.

(2) Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, v imenu Evropske unije, COM(2016) 395 final.

(3) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Po pariški konferenci: ocena vpliva Pariškega sporazuma in spremni dokument k predlogu za sklep Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, COM(2016) 110 final.

(4) Načrtovani, nacionalno določeni prispevek EU in njenih držav članic, 6. marca 2015, http://www4.unfccc.int/submissions/INDC/Published%20Documents/Latvia/1/LV-03-06-EU%20INDC.pdf .

(5) Tako imenovani „sektorji, ki niso vključeni v sistem ETS“, predstavljajo več kot 55 % skupnih emisij v EU, npr. emisije CO2 zaradi prometa, ogrevanja stavb, emisije, ki niso emisije CO2 zaradi kmetijstva in ravnanja z odpadki.

(6) Uredba (EU) št. 525/2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES.

(7) Pri „odvzemu“ se CO2 absorbira iz ozračja, na primer pri rasti dreves in rastlin, „emisija“ pa je nasprotno zgorevanje ali razkroj biomase.

(8) UL C , , str. .

(9) UL C , , str. .

(10) http://www4.unfccc.int/submissions/indc/Submission%20Pages/submissions.aspx

(11) Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi (UL L 165, 18.6.2013, str. 80).

(12) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(13) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(14) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(15) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(16) EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(17) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(18) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov EU: z uporabo finančnih sredstev finančnega instrumenta za okolje LIFE, kot je bilo dogovorjeno v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020.

(19) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(20) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji…“.

(21) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(22) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(23) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(24) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.7.2016

COM(2016) 479 final

PRILOGE

k

predlogu
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

{SWD(2016) 246 final}
{SWD(2016) 249 final}

PRILOGE

k

predlogu
UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

Priloga I: Toplogredni plini in skladišča ogljika

A. Toplogredni plini na podlagi člena 2:

(a)ogljikov dioksid (CO2);

(b)metan (CH4);

(c)dušikov oksid (N2O),

izraženi v tonah ekvivalenta CO2, kot se določi na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013.

B. Skladišča ogljika na podlagi člena 5(4):

(a)nadzemna biomasa;

(b)podzemna biomasa;

(c)stelja;

(d)odmrli les;

(e)organski ogljik v tleh;

(f)za pogozdena zemljišča in gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari: pridobljeni lesni proizvodi.

Priloga II: Minimalne vrednosti za velikost območja, zastornost z drevjem in višino dreves ter referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi

Minimalne vrednosti za velikost območja, zastornost z drevjem in višino dreves
Država članica	Območje (ha)	Zastornost z drevjem (%)	Višina dreves (m)
Belgija	0,5	20	5
Bolgarija	0,1	10	5
Hrvaška	0,1	10	2
Češka	0,05	30	2
Danska	0,5	10	5
Nemčija	0,1	10	5
Estonija	0,5	30	2
Irska	0,1	20	5
Grčija	0,3	25	2
Španija	1,0	20	3
Francija	0,5	10	5
Italija	0,5	10	5
Ciper
Latvija	0,1	20	5
Litva	0,1	30	5
Luksemburg	0,5	10	5
Madžarska	0,5	30	5
Malta
Nizozemska	0,5	20	5
Avstrija	0,05	30	2
Poljska	0,1	10	2
Portugalska	1,0	10	5
Romunija	0,25	10	5
Slovenija	0,25	30	2
Slovaška	0,3	20	5
Finska	0,5	10	5
Švedska	0,5	10	5
Združeno kraljestvo	0,1	20	2

Referenčne vrednosti držav članic za gospodarjenje z gozdovi, vključno s pridobljenimi lesnimi proizvodi
Država članica	Gg ekvivalenta ogljikovega dioksida (CO2) na leto
Belgija	–2 499
Bolgarija	–7 950
Hrvaška	–6 289
Češka	–4 686
Danska	409
Nemčija	–22 418
Estonija	–2 741
Irska	–142
Grčija	–1 830
Španija	–23 100
Francija	–67 410
Italija	–22 166
Ciper	–157
Latvija	–16 302
Litva	–4 552
Luksemburg	–418
Madžarska	–1 000
Malta	–49
Nizozemska	–1 425
Avstrija	–6 516
Poljska	–27 133
Portugalska	–6 830
Romunija	–15 793
Slovenija	–3 171
Slovaška	–1 084
Finska	–20 466
Švedska	–41 336
Združeno kraljestvo	–8 268

Priloga III: Izhodiščna leta za izračun

zgornje meje na podlagi člena 8(2)

Država članica	Izhodiščno leto
Belgija	1990
Bolgarija	1988
Hrvaška	1990
Češka	1990
Danska	1990
Nemčija	1990
Estonija	1990
Irska	1990
Grčija	1990
Španija	1990
Francija	1990
Italija	1990
Ciper
Latvija	1990
Litva	1990
Luksemburg	1990
Madžarska	1985–87
Malta
Nizozemska	1990
Avstrija	1990
Poljska	1988
Portugalska	1990
Romunija	1989
Slovenija	1986
Slovaška	1990
Finska	1990
Švedska	1990
Združeno kraljestvo	1990

Priloga IV: Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva s posodobljenimi referenčnimi vrednostmi države članice za gospodarjenje z gozdovi

A. Merila za določitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi

Država članica referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi določi v skladu z naslednjimi merili:

(a)referenčne vrednosti so skladne s ciljem doseganja ravnovesja med antropogenimi emisijami iz virov in odvzemi iz ponorov toplogrednih plinov v drugi polovici tega stoletja;

(b)referenčne vrednosti zagotovijo, da se sama prisotnost zalog ogljika pri obračunavanju ne upošteva;

(c)referenčne vrednosti zagotovijo zanesljivo in verodostojno obračunavanje, da se zagotovi, da se emisije in odvzemi zaradi rabe biomase ustrezno obračunajo;

(d)referenčne vrednosti vključujejo skladišče ogljika v pridobljenih lesnih proizvodih, kar omogoča primerjavo med predpostavko takojšnje oksidacije in uporabo funkcije razkroja prvega reda in vrednosti razpolovnih dob;

(e)referenčne vrednosti upoštevajo cilje prispevanja k ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe naravnih virov, kot so določeni v strategiji EU za gozdove, nacionalnih gozdarskih politikah držav članic in strategiji EU za biotsko raznovrstnost;

(f)referenčne vrednosti so skladne z nacionalno projekcijo antropogenih emisij toplogrednih plinov iz virov in po ponorih odvzetih toplogrednih plinov, sporočenih v skladu z Uredbo (EU) št. 525/2013;

(g)referenčne vrednosti so skladne z evidenco toplogrednih plinov in ustreznimi preteklimi podatki ter temeljijo na transparentnih, popolnih, usklajenih, primerljivih in točnih informacijah. Zlasti je model, uporabljen za oblikovanje referenčnih vrednosti, sposoben reprodukcije preteklih podatkov iz nacionalnih evidenc toplogrednih plinov.

B. Elementi nacionalnih načrtov za obračunavanje na področju gozdarstva

Nacionalni načrti za obračunavanje na področju gozdarstva, predloženi na podlagi člena 8 te uredbe, vsebujejo naslednje elemente:

(a)splošni opis oblikovanja referenčne vrednosti in opis, kako so se upoštevala merila iz te uredbe;

(b)identifikacijo skladišč ogljika in toplogrednih plinov, vključenih v referenčno vrednost, razloge za izključitev skladišča ogljika iz oblikovanja referenčne vrednosti in ponazoritev skladnosti med skladišči, vključenimi v referenčno vrednost;

(c)opis pristopov, metod in modelov, vključno s kvantitativnimi informacijami, ki so bili uporabljeni pri oblikovanju referenčne vrednosti, v skladu z zadnjim predloženim poročilom o nacionalnih evidencah in dokumentacijskimi informacijami o praksah in intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi;

(d)opis načina posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in tega, kako so bila njihova stališča upoštevana;

(e)informacije o tem, kakšen naj bi bil v različnih načrtih politik razvoj stopenj sečnje;

(f)opis, kako so se pri oblikovanju referenčne vrednosti upoštevali naslednji elementi:

(1)območje gospodarjenja z gozdovi;

(2)emisije in odvzemi iz gozdov in pridobljenih lesnih proizvodov, kakor so prikazani v evidencah toplogrednih plinov in ustreznih preteklih podatkih;

(3)značilnosti gozdov, vključno s strukturo starostnih razredov gozdov, povečanji in pogostostjo rotacije ter drugimi informacijami o ustaljenih dejavnostih gospodarjenja z gozdovi;

(4)pretekle in prihodnje stopnje sečnje, porazdeljene na energetsko in neenergetsko uporabo.

Priloga V: Funkcija razkroja prvega reda in privzete vrednosti razpolovnih dob za pridobljene lesne proizvode

Metodološka vprašanja

–Če ni mogoče razlikovati med pridobljenimi lesnimi proizvodi na pogozdenih zemljiščih in gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari, lahko država članica za obračunavanje pridobljenih lesnih proizvodov predpostavlja, da so vsi emisije in odvzemi nastali na gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari.

–Pridobljeni lesni proizvodi na deponijah trdnih odpadkov in lesni proizvodi, pridobljeni za namene pridobivanja energije, se obračunajo na podlagi takojšnje oksidacije.

–Uvoženih pridobljenih lesnih proizvodov, ne glede na izvor, država članica uvoznica ne obračuna („pristop na podlagi proizvodnje“).

–Za izvožene pridobljene lesne proizvode se podatki, specifični za posamezno državo, nanašajo na vrednosti razpolovnih dob, specifične za posamezno državo, in rabo pridobljenih lesnih proizvodov v državi uvoznici.

–Vrednosti razpolovnih dob za pridobljene lesne proizvode, specifične za posamezno državo, ki se dajejo na trg v Uniji, se ne razlikujejo od tistih, ki jih uporablja država članica uvoznica.

–Države članice lahko zgolj v informativne namene predložijo podatke o deležu lesa, uporabljenega za namene pridobivanja energije, ki je bil uvožen v Unijo, ter državah porekla takega lesa.

Države članice lahko namesto metodologij in privzetih vrednosti razpolovnih dob iz te priloge uporabijo metodologije in vrednosti razpolovnih dob, specifične za posamezno državo, če so te metodologije in vrednosti določene na podlagi transparentnih in preverljivih podatkov in če so uporabljene metode vsaj tako podrobne in točne kot tiste iz te priloge.  

Funkcija razkroja prvega reda, ki se začne pri i = 1900 in nadaljuje do tekočega leta:

(a)

kjer je .0

(b)

pri čemer je: = leto = zaloga ogljika v skladišču pridobljenih lesnih proizvodov na začetku leta i, v ; = konstanta razkroja prvega reda v enotah leto –1 ( , pri čemer je vrednost razpolovne dobe skladišča pridobljenih lesnih proizvodov v letih); = vnos v skladišče pridobljenih lesnih proizvodov v letu , Gg C, leto –1; = sprememba zalog ogljika v skladišču pridobljenih lesnih proizvodov v letu , Gg C, leto –1. Privzete vrednosti razpolovnih dob: Razpolovna doba pomeni število let, potrebnih za zmanjšanje količine ogljika, shranjenega v kategoriji pridobljenih lesnih proizvodov, za polovico njegove prvotne vrednosti. Privzete vrednosti razpolovnih dob (HL):

Države članice lahko te kategorije dopolnijo z informacijami o lubju, če so podatki, ki so na voljo, transparentni in preverljivi. Prav tako lahko za katero koli od navedenih kategorij uporabijo podkategorije, specifične za posamezno državo.

Priloga VI: Izračun ravni naravnega ozadja naravnih motenj

1. Za izračun ravni naravnega ozadja se navedejo naslednje informacije:

(a)ravni preteklih emisij, ki so jih povzročile naravne motnje;

(b)vrste naravnih motenj, ki so vključene v oceno;

(c)ocene skupnih letnih emisij za navedene vrste naravnih motenj za obdobje 2001–2020, ki so razvrščene po obračunskih kategorijah zemljišč;

(d)potrditev enovitosti časovne vrste za vse zadevne parametre, vključno z minimalno površino, metodologijami za ocenjevanje emisij ter vključenostjo skladišč in plinov.

2. Raven naravnega ozadja se izračuna kot povprečje časovne vrste za obdobje 2001–2020, pri čemer se izključijo vsa leta, v katerih so bile zabeležene neobičajne ravni emisij, torej se izključijo skrajna statistična odstopanja. Opredelitev skrajnih statističnih odstopanj se izvede na naslednji način:

(a)izračunata se aritmetična povprečna vrednost in standardni odklon celotne časovne vrste za obdobje 2001–2020;

(b)iz časovne vrste se izključijo vsa leta, v katerih se letne emisije od povprečja razlikujejo za več kot dvakratnik standardnega odklona;

(c)znova se izračunata aritmetična povprečna vrednost in standardni odklon časovne vrste za obdobje 2001–2020, pri čemer se odštejejo leta, izključena na podlagi točke (b);

(d)koraka (b) in (c) se ponavljata, dokler skrajnih odstopanj ni več.

3. Če po izračunu ravni naravnega ozadja v skladu s točko 2 te priloge emisije v določenem letu v obdobju od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030 presežejo raven naravnega ozadja skupaj s pribitkom, se količina emisij, ki presežejo raven naravnega ozadja, lahko izključi v skladu s členom 10. Pribitek je enak 95-odstotni stopnji verjetnosti.

4.   Naslednjih emisij ni mogoče izključiti:

(a)emisij, ki so posledica dejavnosti pridobivanja in nujne sečnje, ki so potekale na takih zemljiščih po pojavu naravnih motenj;

(b)emisij, ki so posledica predpisanega zažiganja, ki je potekalo na takih zemljiščih v zadevnem letu v obdobju od leta 2021 do leta 2025 ali od leta 2026 do leta 2030;

(c)emisij na zemljiščih, na katerih je potekalo krčenje gozdov po pojavu naravnih motenj.

5.  Zahteve po informacijah iz člena 10(2) vključujejo naslednje:

(a)identifikacijo vseh zemljišč, ki so jih v zadevnem letu prizadele naravne motnje, vključno z njihovo geografsko lokacijo, obdobjem in vrstami naravnih motenj;

(b)dokaze, da na zemljiščih, ki so jih prizadele naravne motnje in v zvezi s katerimi so bile emisije izključene iz obračuna, v preostalem obdobju od leta 2021 do leta 2025 ali od leta 2026 do leta 2030 ni potekalo krčenje gozda;

(c)opis preverljivih metod in meril, uporabljenih za ugotavljanje krčenja gozda na teh zemljiščih v letih po obdobju od leta 2021 do leta 2025 ali od leta 2026 do leta 2030;

(d)če je izvedljivo, opis ukrepov, ki jih je država članica sprejela, da bi preprečila ali omejila vpliv teh naravnih motenj;

(e)če je izvedljivo, opis ukrepov, ki jih je država članica sprejela za sanacijo zemljišč, ki so jih te naravne motnje prizadele.