Bruselj, 4.5.2016

COM(2016) 279 final

2016/0141(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

(Turčija)


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska unija (EU) in Turčija sta 16. decembra 2013, vzporedno s podpisom sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu, začeli dialog o liberalizaciji vizumskega režima. Dialog o liberalizaciji vizumskega režima temelji na „Načrtu približevanja brezvizumskemu režimu s Turčijo“ (v nadaljnjem besedilu: načrt), v katerem so navedene zahteve, ki jih mora Turčija izpolnjevati, da bi lahko Evropski parlament in Svet spremenila Uredbo (ES) št. 539/2001 1 , s katero bi se turškim državljanom, ki imajo biometrične potne liste, skladne s standardi EU, dovolilo potovanje v države članice brez vizuma za kratkoročno bivanje (tj. do 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju). Načrt vsebuje 72 zahtev, ki so razdeljene na pet tematskih skupin (sklopov): varnost dokumentov, upravljanje migracij, javni red in varnost, temeljne pravice in ponovni sprejem migrantov brez urejenega statusa.

Komisija 20. oktobra 2014 sprejela prvo poročilo o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima 2 (v nadaljnjem besedilu: prvo poročilo). V njem je bilo ocenjeno izpolnjevanje vsake posamezne zahteve, navedena pa so bila tudi priporočila za nadaljnji napredek na področju vsake zahteve.

Turška stran je na vrhu EU in Turčije 29. novembra 2015 izrazila svojo zavezanost temu, da pospeši izpolnjevanje načrta, med drugim s predvideno uporabo vseh določb sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu, da bi do liberalizacije vizumskega režima lahko prišlo do oktobra 2016 3 . Evropska unija je pozdravila to zavezanost.

Komisija je 4. marca 2016 sprejela drugo poročilo o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima 4 (v nadaljnjem besedilu: drugo poročilo), v katerem je bil ocenjen napredek Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz načrta. V poročilu je bilo ugotovljeno, da so turški organi v času od vrha EU in Turčije 29. novembra 2015 okrepili prizadevanja za izvajanje načrta. Navedena so bila tudi posebna priporočila za ukrepe, ki bi jih Turčija morala sprejeti za nadaljnji napredek na poti do popolnega izpolnjevanja vseh zahtev, turški organi pa so bili spodbujeni, naj nujno dodatno pospešijo postopek reform z obravnavanjem odprtih vprašanj, ugotovljenih v poročilu. Prav tako so bila v poročilu opredeljena področja, na katerih je Turčija izpolnjevala merila, in določeni ukrepi, ki bi jih Turčija morala sprejeti za izpolnjevanje vseh meril iz načrta.

7. in 18. marca 2016 sta potekali srečanji voditeljev držav ali vlad EU in Turčije. Zadnje srečanje se je zaključilo z izjavo EU in Turčije 5 , v kateri je bilo sklenjeno, da se bo „/u/resničevanje časovnega načrta za liberalizacijo vizumske ureditve za vse sodelujoče države članice /.../ pospešilo, da bi lahko vizumske obveznosti za turške državljane odpravili najkasneje do konca junija 2016, kolikor bodo izpolnjena vsa merila. V ta namen bo Turčija sprejela potrebne ukrepe za izpolnitev preostalih zahtev, da bi Komisija lahko po zahtevani oceni izpolnjevanja meril uspešnosti do konca aprila pripravila ustrezen predlog, na podlagi katerega bosta Evropski parlament in Svet lahko sprejela končno odločitev.“

V tretjem poročilu o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima 6 , ki je predložen skupaj s tem predlogom, Komisija ugotavlja, da so si turški organi z novo ravnijo zavzetosti in odločenosti v zadnjih mesecih od vrha EU in Turčije 29. novembra 2015 še bolj prizadevali za izpolnitev pogoja. Komisija priznava napredek, ki so ga turški organi dosegli doslej, in jih spodbuja, naj brez odlašanja svoja prizadevanja še okrepijo ter izpolnijo vse zahteve, da bi do liberalizacije vizumskega režima lahko prišlo do konca junija.

Kot je navedeno v poročilu, turški organi tega ambicioznega cilja še niso dosegli, saj sedem zahtev od 72 še ni izpolnjenih. Nekatere od med njimi so posebej pomembne.

Iz praktičnih in postopkovnih razlogov je za izvedbo dveh od sedmih še neizpolnjenih zahtev potrebnega več časa, zato ju ni bilo mogoče v celoti izpolniti do predložitve tega predloga. Gre za naslednji merili:

nadgradnja obstoječih biometričnih potnih listov, da se vključijo varnostne značilnosti v skladu z najnovejšimi standardi EU;

izvajanje določb sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu v celoti, vključno s tistimi, ki zadevajo ponovni sprejem državljanov tretjih držav.

Kot je navedeno v poročilu, so se Komisija in turški organi dogovorili o praktičnih načinih izvajanja teh meril pred njuno popolno izpolnitvijo.

Komisija poziva turške organe, naj brez odlašanja sprejmejo ukrepe, ki so nujni za izpolnjevanje ostalih še neizpolnjenih meril iz načrta, in sicer:

sprejetje ukrepov za preprečevanje korupcije, predvidenih v načrtu, tj. zagotovitev učinkovitega nadaljnjega ukrepanja na podlagi priporočil Skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope (GRECO);

uskladitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov s standardi EU, zlasti zagotovitev, da organ za varstvo podatkov deluje neodvisno in da dejavnosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj spadajo na področje uporabe prava;

izpogajanje sporazuma o operativnem sodelovanju z Europolom. To je odvisno tudi od prej navedenih sprememb zakonodaje o varstvu podatkov;

zagotavljanje učinkovitega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah z vsemi državami članicami EU;

revizija zakonodaje in praks za preprečevanje terorizma v skladu z evropskimi standardi, zlasti z boljšo uskladitvijo opredelitve terorizma z opredelitvijo iz Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ, kakor je bil spremenjen za zožitev področja uporabe opredelitve ter z uvedbo merila sorazmernosti.

Glede na to, da naj bi turški organi brez odlašanja izpolnili še neizpolnjena merila iz načrta, k čemur so se zavezali 18. marca 2016, se je Komisija odločila, da bo predstavila predlog za spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001, da bi se odpravila vizumska obveznost za turške državljane, ki imajo biometrične potne liste, skladne s standardi EU.

Da bi Komisija sozakonodajalcema pomagala pri razpravah, bo še naprej spremljala ukrepe, ki jih bodo sprejeli turški organi za izpolnitev še neizpolnjenih zahtev iz načrta.

Predložitev tega predloga v začetku maja zagotavlja osemtedensko obdobje od posredovanja osnutka nacionalnim parlamentom do njegovega sprejetja pred koncem junija, kot je bilo navedeno v izjavi EU in Turčije z dne 18. marca 2016, kar je v skladu s členom 4 Protokola št. 1 k Pogodbama o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. Predlog kot tak zagotavlja izpolnitev ključnega elementa izjave EU in Turčije, o katerem so se 18. marca dogovorili voditelji držav ali vlad.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 navaja tretje države, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume, in države, katerih državljani so oproščeni te zahteve. Uredbo (ES) št. 539/2001 uporabljajo vse države članice, razen Irske in Združenega kraljestva, ter Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Navedena uredba je del skupne vizumske politike EU v zvezi s kratkoročnim bivanjem, ki traja 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Turčija je trenutno navedena v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 539/2001, tj. med tistimi državami, katerih državljani morajo pri potovanju na ozemlje držav članic EU imeti vizume.

Uredba (ES) št. 539/2001 je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 259/2014 7 , in sicer je bila na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, prenesena Moldavija po uspešni izpolnitvi njenega akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima, in z Uredbo (EU) št. 509/2014 8 , s katero so bili iz vizumske obveznosti izvzeti državljani petih karibskih 9 in enajstih pacifiških držav 10 ter državljani Kolumbije, Peruja in Združenih arabskih emiratov – s pridržkom sklenitve sporazumov med EU in zadevnimi tretjimi državami o odpravi vizumske obveznosti – po rednem preverjanju vizumskih seznamov. Komisija je 9. marca 2016 in 20. aprila 2016 predložila predloga za spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001, s katerima sta bili na seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, preneseni Gruzija 11 oz. Ukrajina 12 po uspešni izvedbi njunih akcijskih načrtov za liberalizacijo vizumskega režima.

Merila, ki bi jih bilo treba upoštevati – na podlagi ocene posameznih primerov – pri določanju tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizume, in tistih, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, so opredeljena v členu –1 Uredbe (ES) št. 539/2001 (kakor so bila uvedena z Uredbo (EU) št. 509/2014). Ta merila so med drugim povezana z „nezakonitim priseljevanjem, javnim redom in varnostjo, gospodarskimi koristmi, zlasti glede turizma in zunanje trgovine, in zunanjimi odnosi Unije z ustreznimi tretjimi državami, predvsem glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi s posledicami za regionalno povezanost in vzajemnost“ 13 . Posebno pozornost bi bilo treba nameniti varnosti potnih dokumentov, ki jih izdajo zadevne tretje države.

Kar zadeva vzajemnost, je turška vlada 2. maja 2016 sprejela odlok, da bodo državljani vseh držav članic od datuma odprave vizumske obveznosti za turške državljane na ozemlje Turčije lahko vstopali brez vizuma.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Komisija je 6. aprila 2016 predlagala vzpostavitev EU-sistema vstopa/izstopa (SVI) za okrepitev zunanjih meja schengenskega območja 14 . Glavna cilja tega predloga sta izboljšanje kakovosti mejnih kontrol pri državljanih tretjih držav in zagotovitev sistematičnega in zanesljivega prepoznavanja oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja. Prihodnji SVI bo tako pomembno prispeval k zagotavljanju, da državljani tretjih držav zakonito uporabljajo ureditev bivanja na schengenskem območju brez vizuma, ter pomagal preprečevati nedovoljene migracije iz držav, katerih državljani lahko potujejo brez vizumov.

Poleg tega je Komisija v sporočilu 15 napovedala, da bo ocenila, ali bi bilo potrebno, izvedljivo in sorazmerno vzpostaviti sistem EU za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS). Komisija se je zavezala, da bo še v letu 2016 preučila, ali je takšna dodatna raven nadzora državljanov tistih držav, katerih državljani lahko potujejo brez vizumov, izvedljiva in sorazmerna in ali bo učinkovito prispevala k ohranitvi in okrepitvi varnosti na schengenskem območju.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Ker bo s predlogom spremenjena skupna vizumska politika EU, je pravna podlaga predloga točka (a) člena 77(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Predlagana uredba pomeni razvoj schengenskega pravnega reda.

Subsidiarnost, sorazmernost in izbira instrumenta

Ker je Uredba (ES) št. 539/2001 pravni akt EU, se lahko spremeni le z enakovrednim pravnim aktom. Države članice ne morejo same doseči cilja politike. Na voljo ni nobenih drugih (nezakonodajnih) možnosti za dosego cilja politike.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Potekale so redne razprave z državami članicami v okviru Sveta za pravosodje in notranje zadeve, odbora Coreper in delovne skupine Sveta za širitev (COELA) kot tudi srečanja s svetovalci za pravosodje in notranje zadeve držav članic in več predstavitev o stanju dialoga o liberalizaciji vizumskega režima Evropskemu parlamentu, in sicer na plenarnem zasedanju in v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE).

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je zbrala celovite podatke o tem, kako Turčija izvaja vse zahteve iz načrta. Med dialogom o liberalizaciji vizumskega režima s Turčijo in zlasti zaradi priprave poročil v okviru dialoga so strokovnjaki služb Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), držav članic in ustreznih agencij EU (Frontexa, urada EASO, Europola, Eurojusta) preučili turško zakonodajo na področjih, ki jih zajema dialog o liberalizaciji vizumskega režima, kot tudi njeno izvajanje v praksi. Izpeljanih je bilo več tehničnih pogovorov in obiskov na terenu, s pomočjo turških organov in strokovnjakov pa je bila zbrana obsežna dokumentacija.

Ocena učinka

Drugemu poročilu, ki ga je Komisija sprejela 4. marca 2016, je bil priložen delovni dokument služb Komisije 16 , v katerem je bil na podlagi statističnih podatkov Eurostata, prispevkov ustreznih agencij EU ter opaženih trendov ocenjen možni učinek liberalizacije vizumskega režima za Turčijo na razmere na področju migracij v EU.

Tretjemu poročilu, sprejetemu hkrati s tem predlogom, je priložen delovni dokument služb Komisije 17 , ki za vsako zahtevo navaja stvarne informacije o trenutnem stanju izpolnjevanja zahteve. Ta dokument vključuje tudi oceno možnih učinkov liberalizacije vizumskega režima za Turčijo na varnostne razmere v Evropski uniji.

Nadaljnja ocena učinka ni potrebna.

Temeljne pravice

Predlog nima negativnih posledic za varstvo temeljnih pravic v Evropski uniji. Izpolnjevanje meril načrta bo izboljšalo raven varstva človekovih pravic v Turčiji.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

N. r.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremenjena uredba se bo neposredno uporabljala od datuma začetka veljavnosti, države članice pa jo bodo začele izvajati takoj. Načrt za izvedbo ni potreben.

Komisija bo še naprej dejavno spremljala, ali Turčija trajno izvaja vsa merila iz petih sklopov načrta, in sicer prek obstoječih pridružitvenih struktur in dialoga ter, če bo to potrebno, tudi prek ad hoc mehanizmov spremljanja.

Zlasti bo Komisija tudi po uvedbi brezvizumskega režima za Turčijo z redno organizacijo srečanj Skupnega odbora EU in Turčije za ponovni sprejem še naprej spremljala, kako Turčija izvaja določbe sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu. Spoštovanje teh določb v odnosu do vseh držav članic EU je ena od zahtev, ki so bistvenega pomena za brezvizumski režim.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni, in sicer se Turčija iz Priloge I (seznam držav, katerih državljani morajo imeti vizume) prenese v Prilogo II (seznam držav, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti). V skladu z načrtom bo dodana sprotna opomba, ki bo določala, da izvzetje iz vizumske obveznosti velja za imetnike biometričnih potnih listov, izdanih v skladu s standardi Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004, zlasti kar zadeva šifriranje prstnih odtisov z dodatnim nadzorom dostopa (Supplementary Access Control – SAC).

Turčija je obvestila Komisijo, da bo vse potrebne reforme za izdajanje biometričnih potnih listov, ki bodo v celoti skladni s standardi EU, zaključila do konca leta 2016. Hkrati bo že do začetka junija zagotovila, da bodo vsi izdani potni listi vsebovali čip s fotografijo in prstnimi odtisi imetnika potnega lista ter bodo v celoti skladni s standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO). V takšnih potnih listih bodo prstni odtisi varovani z razširjenim nadzorom dostopa (Extended Access Control – EAC). Zato bo izvzetje iz vizumske obveznosti izjemoma veljalo tudi za imetnike tovrstnih potnih listov, če bodo izdani med 1. junijem 2016 in 31. decembrom 2016. Ta izjema bo prenehala veljati 31. decembra 2017. Pred uvedbo brezvizumskega režima bi morala Turčija vsem državam članicam zagotoviti certifikate, s katerimi bodo lahko prebrale informacije, shranjene na čipih turških potnih listov, ter preverjale njihovo verodostojnost.

2016/0141 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve

(Turčija)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (a) člena 77(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 18 navaja tretje države, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume, in države, katerih državljani so oproščeni te zahteve. Sestava seznamov tretjih držav v prilogah I in II bi morala biti in ostati skladna z merili iz Uredbe. Navedbe tretjih držav, v zvezi s katerimi so se razmere glede teh meril spremenile, bi bilo treba ustrezno prenesti iz ene priloge v drugo.

(2)Merila, ki bi jih bilo treba upoštevati – na podlagi ocene posameznih primerov – pri določanju tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizume, in tistih, katerih državljani so oproščeni vizumske obveznosti, so opredeljena v členu –1 Uredbe (ES) št. 539/2001. Ta merila so med drugim povezana z „nezakonitim priseljevanjem, javnim redom in varnostjo, gospodarskimi koristmi, zlasti glede turizma in zunanje trgovine, in zunanjimi odnosi Unije z ustreznimi tretjimi državami, predvsem glede človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi s posledicami za regionalno povezanost in vzajemnost“.

(3)EU in Turčija sta se na srečanjih na vrhu 29. novembra 2015 in 18. marca 2016 dogovorili, da bo Turčija v odnosu do vseh sodelujočih držav članic pospešila izpolnjevanje načrta za liberalizacijo vizumskega režima, ki ga je Komisija turški vladi predložila 16. decembra 2013, da bi se vizumska obveznost za državljane Turčije lahko odpravila najpozneje do konca junija 2016.

(4)Liberalizacija vizumskega režima za Turčijo je ključni del izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016. V izjavi je navedeno, da bi bilo treba vizumsko obveznost za državljane Turčije odpraviti najpozneje do konca junija 2016. Predložitev predloga za liberalizacijo vizumskega režima v začetku maja nacionalnim parlamentom zagotavlja osemtedensko obdobje od predložitve do sprejetja predloga konec junija, kar je v skladu s členom 4 Protokola št. 1 k Pogodbama o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

(5)[Turčija je izpolnila zahteve načrta za liberalizacijo vizumskega režima. Na podlagi te ocene in ob upoštevanju vseh meril, navedenih v členu –1 Uredbe (ES) št. 539/2001, je primerno, da se državljane Turčije izvzame iz vizumske obveznosti, ko potujejo na ozemlje držav članic.]

(6)Turčijo bi bilo zato treba prenesti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 539/2001 v Prilogo II k Uredbi.

(7)Izvzetje iz vizumske obveznosti je pogojeno z nadaljnjim izvajanjem zahtev iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima in izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016. Komisija bo dejavno spremljala izvajanje zahtev in izjave. EU lahko izvzetje iz vizumske obveznosti zadrži v skladu z mehanizmom zadržanja iz člena 1a Uredbe (ES) št. 539/2001, kakor je bila spremenjena z Uredbo xxx, če so izpolnjeni pogoji iz Uredbe.

(8)Izvzetje iz vizumske obveznosti bi moralo veljati le za imetnike biometričnih potnih listov, izdanih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2252/2004 19 . Izjemoma bi izvzetje moralo veljati tudi za imetnike biometričnih potnih listov, ki vsebujejo prstne odtise imetnika in so bili izdani v skladu s standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), pod pogojem, da so bili takšni potni listi izdani med 1. junijem 2016 in 31. decembrom 2016. Ta izjema bo prenehala veljati 31. decembra 2017.

(9)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES 20 ne sodeluje. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se v njem ne uporablja.

(10)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES 21 ne sodeluje. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(11)Za Islandijo in Norveško ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES 22 .

(12)Za Švico ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 23 .

(13)Za Lihtenštajn ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 24

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 539/2001 se spremeni:

(a)v delu 1 („DRŽAVE“) Priloge I se črta navedba Turčija;

(b)v delu 1 („DRŽAVE“) Priloge II se doda naslednja navedba:

„Turčija*“

______________

*    Izvzetje iz vizumske obveznosti velja samo za imetnike biometričnih potnih listov, izdanih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1). Izjemoma izvzetje velja tudi za imetnike biometričnih potnih listov, ki vsebujejo prstne odtise imetnika in so bili izdani v skladu s standardi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO), pod pogojem, da so bili takšni potni listi izdani med 1. junijem 2016 in 31. decembrom 2016. Ta izjema preneha veljati 31. decembra 2017.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

(1) Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).
(2) COM(2014) 646 final.
(3) Izjava s srečanja voditeljev držav ali vlad EU in Turčije: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/11/29-eu-turkey-meeting-statement/.
(4) COM(2016) 140 final.
(5) Izjava s srečanja voditeljev držav ali vlad EU in Turčije: http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/18-eu-turkey-statement/.
(6) COM(2016) 278.
(7) Uredba (EU) št. 259/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 105, 8.4.2014, str. 9).
(8) Uredba (EU) št. 509/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 149, 20.5.2014, str. 67).
(9) Dominika, Grenada, Saint Vincent in Grenadine, Sveta Lucija, Trinidad in Tobago.
(10) Kiribati, Marshallovi otoki, Mikronezija, Nauru, Palau, Salomonovi otoki, Samoa, Tonga, Tuvalu, Vanuatu, Vzhodni Timor.
(11) COM(2016) 142 final.
(12) COM(2016) 236 final.
(13) Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve.
(14) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (COM(2016) 194 final).
(15) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost (COM(2016) 205 final).
(16) SWD(2016) 97 final.
(17) SWD(2016) 161 final.
(18) Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).
(19) Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1).
(20) Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).
(21) Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).
(22) Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).
(23) Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).
(24) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).