Bruselj, 29.4.2016

COM(2016) 235 final

2016/0124(NLE)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o izvajanju Sporazuma med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) z dne 21. maja 2012, kakor je bil spremenjen 8. maja 2013, o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 143 final}
{SWD(2016) 144 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Leta 2002 je Mednarodna organizacija dela (MOD) začela razpravo na svetovni ravni o celostnem in posodobljenem svežnju mednarodnih standardov v ribiškem sektorju, da se ribiče na svetovni ravni ustrezno zaščiti. Rezultat je bilo sprejetje Konvencije o delu na področju ribolova leta 2007 1 . Doslej je Francija edina država članica EU, ki je Konvencijo ratificirala 2 .

Komisija je leta 2007 na podlagi člena 154 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) začela prvo fazo posvetovanj s socialnimi partnerji EU in jih pozvala, da „preučijo možnosti skupne pobude za spodbujanje uporabe določb nedavno sprejete Konvencije ILO o delovnih pogojih na krovu ribiških ladij leta 2007 v EU“ 3 . Splošna konfederacija kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropska federacija delavcev v prometu (ETF) in Združenje nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) so pogajanja začeli v letu 2009. Sporazum je bil sklenjen 21. maja 2012 in spremenjen 8. maja 2013. Socialni partnerji EU so 10. maja 2013 na Komisijo naslovili zahtevo za sprejetje sklepa Sveta za izvajanje njihovega sporazuma v skladu s členom 155(2) PDEU.

Namen tega predloga je izvajanje Sporazuma o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007, ki so ga sklenili COGECA, ETF in Europêche.

S tem predlogom si Komisija prizadeva izboljšati življenjske in delovne razmere ribičev, ki delajo na plovilih, ki plujejo pod zastavo države članice EU, in sicer z vzpostavitvijo celovitega pravnega okvira, ki ustreza delovnim razmeram v sektorju morskega ribolova.

   Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta pobuda je v skladu s prednostno nalogo Komisije za bolj povezan in pravičnejši enotni trg, zlasti na socialnem področju. Je v skladu s prizadevanji Komisije za vzpostavitev poštenega in resnično vseevropskega trga dela, ki delavcem zagotavlja primerno varstvo in trajnostna delovna mesta 4 . To vključuje varnost in varovanje zdravja pri delu, delovni čas, socialno zaščito in pravice, povezane s pogodbo o zaposlitvi.

Pravne določbe EU, ki zadevajo življenjske in delovne razmere ribičev, so določene v številnih pravnih instrumentih, zlasti v direktivah EU s področja delovnega prava in evropski zakonodaji o varnosti in zdravju pri delu. Za zadeve, ki niso zajete v zakonodaji EU, kot so pravica do zdravljenja na kopnem, pravica do repatriacije in zdravniško spričevalo, ki potrjuje delovno zmožnost ribičev, so države članice EU uvedle zelo različne standarde.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Naknadno vrednotenje sedanjega pravnega reda EU o varnosti in zdravju pri delu se še vedno izvaja in številna ključna vprašanja za revizijo zakonodaje EU še niso bila obravnavana, zlasti kar zadeva novo strukturo in natančno vsebino določb prihodnjega regulativnega okvira EU o varnosti in zdravju pri delu. Med pripravami so zainteresirane strani poudarile, da je treba veljavne določbe o varnosti in zdravju pri delu v pomorskem in ribiškem sektorju uskladiti z nedavno sprejetimi konvencijami MOD, kot je Konvencija o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007. Jasno je, da Sporazum dopolnjuje sedanji pravni red EU o varnosti in zdravju pri delu in ga usklajuje s Konvencijo. Pri prihodnji reviziji okvira EU o varnosti in zdravju pri delu bo treba Sporazum upoštevati.

Unija prispeva tudi k izboljšanju življenjskih in delovnih razmer ribičev v okviru skupne ribiške politike (SRP) 5 , katere cilj je zagotoviti, da ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva dolgoročno prispevajo k okoljski, gospodarski in socialni trajnosti. Zdravi staleži rib namreč koristijo ribičem. Upravljanje virov na trajnosten način bo povečalo konkurenčnost ribiškega sektorja EU in ustvarilo nova delovna mesta.

Ciliji skupne ribiške politike se spodbujajo tudi na mednarodni ravni, da bi ribolovne dejavnosti Unije zunaj njenih voda temeljile na istih načelih in standardih, kot se uporabljajo v pravu Unije, in bi se spodbujali enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte Unije in tretjih držav. Zato si Unija aktivno prizadeva za prevzetje vodilne vloge pri povečanju uspešnosti regionalnih in mednarodnih ribiških organizacij, da bi te lahko bolje ohranjale in upravljale žive morske vire v okviru svojih pristojnosti, vključno z bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu 6 .

Nezadostni zdravstveni in varnostni standardi ter slabe delovne razmere hkrati vodijo v nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov in so ena od njegovih posledic. Po eni strani se lahko gospodarski subjekti začnejo ukvarjati z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, ker so stroški zaradi omejenih zdravstvenih in varnostnih pregledov ter drugih oblik nadzora delovnih razmer nižji. Po drugi strani pa so delavci na plovilih, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, lahko izpostavljeni izkoriščanju, saj na plovilu, ki izvaja nezakonite dejavnosti, ni mogoče zagotoviti dostojnih delovnih razmer. Pričakuje se, da bo izboljšanje socialnih razmer ribičev zmanjšalo tveganje zlorab in povečalo stroške izvajanja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, s čimer bi ta izgubil na privlačnosti. Temeljito izvajanje konvencij MOD na svetovni ravni bi zato pozitivno vplivalo tako na delovne razmere ribičev kot na pojav nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova. Z vključitvijo sporazuma socialnih partnerjev o Konvenciji o delu na področju ribolova MOD v zakonodajo EU bo Unija lažje spodbujala njegovo izvajanje v partnerskih državah po celem svetu.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Člen 155(2) PDEU določa: „Sporazumi, sklenjeni na ravni Unije, se izvajajo bodisi v skladu s postopki in prakso socialnih partnerjev in držav članic ali v zadevah iz člena 153 na skupno zahtevo podpisnic s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Komisije. Obvesti se Evropski parlament“.

Cilj sporazuma, ki so ga sklenili COGECA, ETF in Europêche, je v skladu s členom 153(1)(a) in (b) PDEU izboljšati delovne in življenjske razmere delavcev na plovilih za morski ribolov z vidika minimalnih zahtev za delo na plovilu, pogojev službovanja, nastanitve in hrane, varnosti in varovanja zdravja pri delu in zdravstvene oskrbe. Člen 155(2) zato predstavlja ustrezno pravno podlago za predlog Komisije.

Subsidiarnost

Potreba po ukrepanju EU je utemeljena z dejstvom, da je morski ribolov čezmejni sektor, katerega dejavnosti se izvajajo na svetovni ravni. Ribiška plovila plujejo pod različnimi zastavami EU in izvajajo dejavnosti tudi zunaj teritorialnih voda zadevne države članice EU, v vodah pod sodno pristojnostjo drugih držav članic in v mednarodnih vodah. Flota EU za ribolov v oddaljenih vodah izvaja dejavnosti v mednarodnih vodah (na odprtem morju) in na podlagi dvostranskih sporazumov z državami zunaj EU.

Kljub sklepu Sveta o pooblastitvi držav članic EU za ratifikacijo Konvencije MOD št. 188 7 je postopek ratifikacije zelo počasen. Če bi Konvencijo ratificirale le nekatere države članice EU, ne bi bila zagotovljena primerljiva raven dostojnih življenjskih in delovnih razmer za ribiče v EU in enaki konkurenčni pogoji med državami članicami EU. Tako bi še naprej obstajali različni standardi, zlasti pri vprašanjih, ki še niso vključena v zakonodajo EU, kot so zdravniška spričevala za ribiče, pravica do repatriacije in zdravljenje na kopnem. V Uniji bi še naprej obstajale različne delovne razmere za ribiče. To bi vodilo tudi do različnih konkurenčnih položajev med državami članicami, ki so Konvencijo ratificirale, in tistimi, ki je niso. Predlagana direktiva nadgrajuje obstoječe mednarodne standarde in standarde Unije, pri čemer upošteva specifično delovno okolje v sektorju. Zagotavlja primerljivo raven dostojnih življenjskih in delovnih razmer in enake konkurenčne pogoje med državami članicami EU, saj v vseh državah članicah EU zagotavlja sočasni začetek veljavnosti in enotni prenos standardov Konvencije o delu na področju ribolova MOD iz leta 2007, na katero se Direktiva nanaša. Položaj ribičev usklajuje s položajem drugih poklicev v pomorstvu 8 .

Sorazmernost

Predlagana direktiva izpolnjuje zahteve po sorazmernosti, saj predstavlja napredek pri uresničevanju zastavljenih ciljev za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev ter zagotavlja usklajen pravni okvir, ki določa minimalne standarde. Strogo se omejuje na prenos posodobljenih standardov iz Konvencije o delu na področju ribolova MOD iz leta 2007 v pravo EU. Pobuda temelji na sporazumu, sklenjenem med predstavniki delodajalcev in delavcev v sektorju.

Države članice lahko navedene standarde ohranijo ali za delavce določijo ugodnejše standarde ter imajo možnost, da upoštevajo posebnosti svojih nacionalnih razmer. Predlog je tako prilagodljiv glede izbire konkretnih izvedbenih ukrepov.

Izbira instrumenta

Izbrani instrument je direktiva. Izraz „sklep“ se v členu 155(2) PDEU uporablja v splošnem pomenu, tako da se lahko zakonodajni instrument izbere v skladu s členom 288 PDEU. Komisija je tista, ki predlaga, kateri izmed treh zavezujočih instrumentov iz navedenega člena (uredba, direktiva, sklep) bi bil najprimernejši.

Člen 296 PDEU navaja: „Če Pogodbi ne določata vrste akta, ki naj se sprejme, se institucije o tem odločijo v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ustreznega postopka in načela sorazmernosti.

V tem primeru je glede na vrsto in vsebino sporazuma socialnih partnerjev jasno, da ga je najbolje izvajati s pomočjo določb, ki jih države članice in/ali socialni partnerji prenesejo v nacionalno zakonodajo držav članic. Zato je najprimernejši instrument direktiva Sveta. Komisija prav tako meni, da Sporazum ne sme biti vključen v predlog, ampak priložen predlogu.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Člen 155(1) PDEU določa, da lahko socialni partnerji na ravni EU sklenejo pogodbena razmerja, tudi sporazume, če tako želijo. PDEU ne določa, da se morajo predhodno posvetovati z drugimi stranmi. Glede na transparentnost postopka in vlogo, ki jo imajo socialni partnerji v skladu s členom 155 PDEU, dodatno javno posvetovanje ni bilo opravljeno 9 .

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

V podporo oceni stroškov in koristi Sporazuma je bila naročena zunanja študija 10 . Strokovnjaki so opredelili ustrezne organe in socialne partnerje v vseh državah članicah ter zaprosili za informacije o nacionalni zakonodaji o življenjskih in delovnih razmerah v sektorju morskega ribolova ter morebitnem učinku, ki ga pričakujejo zaradi izvajanja Sporazuma.

Sorazmerna ocena učinka

V skladu s smernicami za boljše pravno urejanje 11 in zato, da bi kolegij komisarjev sprejel informirano odločitev, so službe Komisije pripravile sorazmerno oceno učinka, ki vključuje tudi oceno reprezentativnosti podpisnikov in pravno veljavnost klavzul Sporazuma glede na pravni okvir EU.

Reprezentativnost socialnih partnerjev EU

Pri ocenjevanju zahteve socialnih partnerjev EU za izvajanje njihovega sporazuma v pravu EU v skladu s členom 155 PDEU Komisija preuči reprezentativnost in pooblastilo socialnih partnerjev za področje, na katerega se Sporazum nanaša. To zagotavlja, da je zahteva v skladu z določbami PDEU in da bo Sporazum deležen široke podpore tistih, ki jih zadeva.

V skladu s členom 1 Sklepa Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 bi morale organizacije na evropski ravni, ki zastopajo socialne partnerje, izpolnjevati naslednja merila: „(a) so povezane z določenimi sektorji ali kategorijami in organizirane na evropski ravni;

(b) sestavljajo jih organizacije, ki so same integralen in priznan del struktur socialnih partnerjev v državah članicah in lahko sklepajo sporazume ter zastopajo več držav članic; in

(c) so ustrezno organizirane, da lahko zagotovijo učinkovito sodelovanje v delu odborov za (sektorski) dialog.“

Ti pogoji bi morali biti ob podpisu Sporazuma izpolnjeni. V času podpisa Sporazuma Hrvaška še ni bila članica EU. Za presojo reprezentativnosti socialnih partnerjev EU je Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) leta 2012 izvedla študijo.

Sporazum se nanaša na delovne razmere na področju morskega ribištva, kar sovpada s področjem, ki ga pokriva odbor za sektorski socialni dialog o morskem ribištvu. Zato področje, ki ga pokriva odbor, sovpada z vprašanji, ki jih obravnava Sporazum. Socialni partnerji, ki sodelujejo v odboru, so Europêche in COGECA za delodajalce ter ETF za delavce.

Za Europêche študija Eurofounda o reprezentativnosti iz leta 2012 opredeljuje člane iz 11 držav članic EU 12 . Dve organizaciji delodajalcev imata status opazovalca (LV in LT).

COGECA zastopa splošne in posebne interese evropskih zadrug na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in agroživilske industrije. Člane, ki se ukvarjajo z morskim ribištvom, ima v 11 državah članicah 13 . Ob upoštevanju članstva zadrug COGECA in Europêche to pomeni, da je na strani delodajalcev v odboru skupaj zastopanih 16 držav članic.

Na strani delavcev ima ETF člane, ki se ukvarjajo z morskim ribištvom, v 11 državah članicah 14 . Tako ribiči iz 11 držav članic 15 nimajo svojega predstavnika. Vendar pa je glede na podatke o številu zaposlenih v tem sektorju razvidno, da je v večini teh držav zaposlenih približno 1 000 delavcev (v večini teh držav članic je zaposlenost bistveno nižja). Irska, Grčija, Romunija in Švedska imajo sicer več kot 1 000 ribičev, vendar je velik delež med njimi samozaposlenih.

Skratka, z izjemo Portugalske in Romunije ni druge države članice, kjer organizacija delodajalcev, dejavna na področju morskega ribolova, ne bi bila zastopana na evropski ravni, pri čemer je treba upoštevati, da je sektor v Romuniji razmeroma majhen. Osem držav članic, ki predstavljajo 84 % celotne zaposlenosti sektorja in 87 % ekvivalenta polnega delovnega časa, ima predstavnike v socialnem dialogu Unije. Zaključimo lahko, da so socialni partnerji, ki so Sporazum podpisali, reprezentativni predstavniki sektorja in lahko zato od Komisije zahtevajo izvajanje Sporazuma v skladu s členom 155 PDEU.

Zakonitost klavzul

Komisija je preučila zakonitost Sporazuma. Pregledala je vse klavzule in ugotovila, da nobena ni v nasprotju s pravom EU. Obveznosti, ki bi bile naložene državam članicam, ne izhajajo neposredno iz Sporazuma med socialnimi partnerji. Izhajale bi iz njegovega izvajanja s sklepom Sveta, tj. z direktivo. Področje uporabe in vsebina Sporazuma ostajata znotraj področij iz člena 153(1) PDEU. Razširitev nekaterih določb Sporazuma na samozaposlene osebe ni v nasprotju s členom 153(1)(a), saj je končni cilj in pogoj za izvedbo razširitve določb na samozaposlene osebe zaščititi zdravje in varnost delavcev na istem plovilu. Ta razširitev že obstaja v obstoječem pravnem redu EU o varnosti in zdravju pri delu, ki se uporablja za ta sektor. Člen 3(3) Sporazuma vsebuje klavzulo o prepovedi poslabšanja položaja, ki zagotavlja obstoječo raven varstva delavcev. Člen 4 Sporazuma določa, da Sporazum ne vpliva na noben zakon, odločbo ali običaj ali dogovor med lastniki ribiških plovil in ribiči, ki ribičem zagotavlja ugodnejše razmere od tistih iz Sporazuma.

Možnosti politike in ocena stroškov in koristi

Komisija lahko samo sprejme ali zavrne zahtevo podpisnic za izvajanje Sporazuma z zakonodajnim aktom. Besedila Sporazuma ne more spreminjati. Od socialnih partnerjev na ravni EU ne more zahtevati, naj svoj sporazum samostojno izvajajo, saj je to v skladu s členom 155(2) PDEU pravica socialnih partnerjev.

Zato lahko Komisija upošteva samo eno možnost politike. V sorazmerni oceni učinka, ki je priložena predlogu, je ocena te možnosti (tj. ukrepov, določenih v Sporazumu) in primerjava z izhodiščnim stanjem (tj. možnost brez nadaljnjih ukrepov EU).

Rezultati analize kažejo, da na splošno ni pričakovati znatnega povečanja stroškov. Stroški se po državah članicah razlikujejo in so odvisni od stopnje, do katere je nacionalna zakonodaja že v skladu s Sporazumom. Nekateri stroški bodo nastali samo enkrat (npr. stroški za prenos Sporazuma v nacionalno zakonodajo), drugi pa se bodo ponavljali (npr. stroški zdravniških spričeval, ki jih bo treba redno podaljševati, stroški repatriacije itn.).

Za države članice, ki že izpolnjujejo večino določb Sporazuma, bodo stroški omejeni. Za države članice, ki bodo morale spremeniti nekatere vidike nacionalne zakonodaje, na primer v zvezi z zdravniškim spričevalom, pravico do repatriacije in oceno tveganja, ostajajo stroški na delavca ali na podjetje na splošno sorazmerni z želenim ciljem. Na splošno so stroški repatriacije, zdravniških spričeval in ocene tveganja ocenjeni na med 1,3 milijona EUR in 8 milijonov EUR. Ob upoštevanju letnega prometa sektorja v višini 6,9 milijarde EUR bi stroški znašali največ 0,11 % skupnega prometa sektorja.

Sporazum bo izboljšal življenjske in delovne razmere v sektorju morskega ribolova glede delovnega časa, minimalne starosti, zdravniških spričeval, ocene tveganja, nastanitve, hrane in vode na plovilu ter zdravljenja na plovilu. Prav tako bo za ta sektor ustvaril enake konkurenčne pogoje znotraj EU, in sicer z določitvijo minimalnih standardov po vsej EU.

Za delodajalce bo zmanjšanje nesreč in poškodb pri delu ter poklicnih bolezni vodilo v večjo produktivnost, nižje stroške za nadomestila in zmanjšanje fluktuacije osebja. Za delavce se bo zmanjšala nevarnost nesreč in/ali bolezni. To bo zmanjšalo tveganje izgube zmožnosti pridobivanja zaslužka. Poleg tega jim bo omogočilo, da ostanejo dlje v sektorju. Prav tako se bo povečala privlačnost sektorja za mlade in kvalificirane delavce.

Za nacionalne organe se bodo stroški socialne varnosti in zdravstvenega varstva znižali. Skupna korist za delavce, delodajalce in nacionalne organe je ocenjena na med 1,2 milijona EUR in 19,7 milijona EUR v obdobju petih let.

Iz primerjave možnosti ter analize stroškov in koristi je mogoče sklepati, da Sporazum izpolnjuje zastavljene cilje z na splošno sprejemljivimi stroški in da je izvajanje Sporazuma z direktivo primerno.

Ustreznost in poenostavitev ureditve

Skoraj 90 % podjetij v sektorju morskega ribolova je mikropodjetij z enim samim plovilom. Na podlagi razpoložljivih podatkov se lahko domneva, da velik delež teh plovil upravljajo lastniki ali jih upravlja poveljnik plovila z enim ali dvema samozaposlenima ali zaposlenima na krovu. Sporazum se ne uporablja za lastnike upravljavce, saj ti veljajo za samozaposlene osebe.

Zaradi posebne strukture sektorja morskega ribolova bo Sporazum vplival zlasti na mikropodjetja z zaposlenimi ali tista, kjer samozaposleni delajo skupaj z zaposlenimi. Vendar pa je malo verjetno, da bo Sporazum v primerjavi s sedanjim stanjem negativno vplival na njihovo konkurenčnost. Določitev minimalnih standardov na ravni EU bo prispevala k vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev in tako izboljšala konkurenčni položaj. Zaradi boljših delovnih razmer se bo izboljšala produktivnost, znižali se bodo stroški za nadomestila v primeru poškodb ali nesreč pri delu oziroma poklicnih bolezni in zmanjšala stopnja fluktuacije osebja.

Poleg tega Sporazum vključuje možnost, da države članice za nekatere kategorije ribičev ali plovil v obdobju petih let postopno izvajajo Sporazum.

Temeljne pravice

Cilji tega predloga so v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s pravicami, ki so zaščitene na podlagi členov 20 (enakost pred zakonom), 31 (pošteni in pravični delovni pogoji) in 32 (prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu).

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Brez poseganja v določbe Sporazuma o nadaljnjem spremljanju in pregledu s strani podpisnic bo Komisija po posvetovanju z delodajalci in delojemalci na evropski ravni spremljala izvajanje direktive o izvajanju Sporazuma. Evropska komisija bo Direktivo ocenila pet let po začetku njene veljavnosti.

Obrazložitveni dokumenti

Države članice morajo Komisiji predložiti besedilo nacionalnih določb, s katerimi se Direktiva prenese v njihovo zakonodajo, ter korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in Direktivo. Direktiva zajema mnoge vidike življenjskih in delovnih razmer ribičev, kot so delovni čas, minimalna starost, vsebina pogodbe o zaposlitvi, varnost in zdravje pri delu, zdravniška spričevala za ribiče in zahteve glede posadke. Zato je nacionalna zakonodaja držav članic v zvezi z zadevami, vključenimi v predlog, ponavadi vsebovana v številnih različnih zakonodajnih besedilih (delovni zakoniki, zakonodaja na področju zdravja in varnosti, neizčrpne sektorske določbe), ki zahtevajo sistematičen pristop in razlago.

Predlog vsebuje tudi številne elemente, ki prej niso bili zajeti v zakonodaji EU, kot so zdravniška spričevala, podrobnosti o kakovosti hrane in vode, ter specifične elemente v zvezi z nastanitvijo na ribiških plovilih. Za zagotovitev skladnosti z minimalnimi zahtevami, določenimi v predlogu, so potrebne nedvoumne informacije o prenosu teh novih določb in rešitev. Komisiji bodo omogočile zagotovitev izvajanja zahtev Direktive, ki so namenjene varovanju zdravja in varnosti delavcev, zagotavljanju večje prilagodljivosti za podjetja in spodbujanju poštene konkurence med podjetji.

Predvidena dodatna upravna obremenitev zagotavljanja obrazložitvenih dokumentov ni nesorazmerna (je enkratna in ne bi smela zahtevati vključenosti velikega števila organizacij). Države članice lahko obrazložitvene dokumente pripravljajo učinkoviteje.

Glede na navedeno se predlaga, da se države članice zavežejo, da bodo Komisijo obveščale o ukrepih za prenos s predložitvijo enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjen odnos med elementi Direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt se nanaša na EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog je sestavljen na naslednji način:

Člen 1

S tem členom postane Sporazum med socialnimi partnerji zavezujoč, kar je cilj sklepa Sveta v skladu s členom 155(2) PDEU.

Člen 2

Člen 2 navaja, da Direktiva določa le minimalne zahteve, kar državam članicam omogoča, da sprejmejo ukrepe, ki so ugodnejši za delavce na zadevnem področju. Njen cilj je, da izrecno jamči za že dosežene ravni varstva delavcev in da se uporabljajo le ugodnejši standardi varstva pri delu.

Členi 3 do 6

Členi od 3 do 6 vsebujejo običajne določbe o prenosu v nacionalno zakonodajo držav članic, vključno z obvezo, da se zagotovijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Člen 5 vsebuje klavzulo o poročanju. Cilj člena 5 je spremljanje izvajanja in uporabe Direktive v državah članicah v zvezi z življenjskimi in delovnimi razmerami v sektorju in izvedba ocene. V tem okviru bodo preučeni podatki o številu nesreč in poškodb pri delu ter zdravstvenih težavah v sektorju.

Člen 6 se nanaša na datum začetka veljavnosti Direktive. Člen 7 določa naslovnike.

Podrobna obrazložitev določb Priloge k predlogu

Člen 1 (Opredelitev pojmov)

Člen 1 za namene Sporazuma opredeljuje pomen naslednjih pojmov: a) ribolovne operacije, b) gospodarski ribolov, c) pristojni organ, d) posvetovanje, e) lastnik ribiškega plovila ali lastnik, f) ribič, g) ribičeva pogodba o delu, h) ribiško plovilo ali plovilo, i) dolžina, j) razdalja med navpičnicama, k) poveljnik, l) izvajalec rekrutiranja in posredovanja zaposlitve ter m) zasebna agencija za zaposlovanje. Odstavek 2 opredeljuje pomen teh pojmov za namene Sporazuma.

Člen 2 (Področje uporabe)

Člen 2 določa, da se sporazum uporablja za vse ribiče, zaposlene na ribiškem plovilu, ki se ukvarja z gospodarskim ribolovom in ki je registrirano v državi članici EU ali pluje pod njeno zastavo. Sporazum se uporablja tudi za samozaposlene ribiče, ki delajo skupaj z delavci na istem plovilu, da se obvarujeta splošna zdravje in varnost delavcev na istem ribiškem plovilu. Ta razširitev na samozaposlene osebe je v skladu z veljavno zakonodajo EU. Člen 2(2) določa, da mora v primeru dvoma, ali se plovilo ukvarja z gospodarskimi dejavnostmi, o tem po posvetovanju odločiti pristojni organ. Člen 2(3) določa, da lahko države članice po posvetovanju varstvo, ki ga Sporazum zagotavlja ribičem, ki delajo na plovilih z dolžino 24 metrov in več, razširijo na ribiče, ki delajo na plovilih, krajših od 24 metrov.

Člen 3 (Uporaba Sporazuma)

Odstavek 1 določa, da lahko država članica iz objektivnih razlogov in po posvetovanju omejene kategorije ribičev ali ribiških plovil izključi iz zahtev tega sporazuma ali nekaterih njegovih določb, kadar izvajanje Sporazuma povzroča znatne težave glede na posebne pogoje službovanja ribičev ali izvajanja operacij ribiških plovil. Odstavek 2 določa, da mora v primeru izključitev nekaterih kategorij ribičev ali ribiških plovil iz odstavka 1 pristojni organ postopno razširiti Sporazum na vse kategorije ribičev ali ribiških plovil v petih letih od začetka veljavnosti Sporazuma. Odstavek 3 vsebuje klavzulo o prepovedi poslabšanja položaja.

Člen 4 (Klavzula o ugodnejših razmerah)

Ta člen vsebuje klavzulo o ugodnejših določbah, v skladu s katero določbe Sporazuma ne smejo vplivati na noben zakon, odločbo ali običaj, ki ribičem zagotavlja ugodnejše razmere od tistih iz Sporazuma.

Člen 5 (Odgovornosti lastnikov ribiških plovil, poveljnikov in ribičev)

Odstavek 1 člena 5 določa, da se navedeni člen uporablja brez poseganja v Direktivo 93/103/ES 16 . Odstavek 2 določa odgovornost lastnika ribiškega plovila, da poveljniku zagotovi potrebna sredstva in zmogljivosti za izpolnjevanje obveznosti Sporazuma. Člen 5(3) opisuje nekatere izmed različnih odgovornosti poveljnika za zagotavljanje varnosti in zdravja ribičev na plovilu. Člen 5(4) določa, da lastnik ribiškega plovila poveljnika ne sme omejevati pri sprejemanju kakršne koli odločitve, ki je potrebna za varnost ribičev in plovila ter njegovo varno plovbo in delovanje. Člen 5(5) uvaja obveznost ribičev, da upoštevajo poveljnikove zakonite ukaze ter veljavne varnostne in zdravstvene ukrepe.

Člen 6 (Minimalna starost)

Člen 6 se uporablja brez poseganja v Direktivo 94/33/ES 17 . V skladu z odstavkom 2 je minimalna starost za delo na ribiškem plovilu 16 let, če za mladostnika po nacionalni zakonodaji ne velja več obvezno redno šolanje. 15-letniki, ki se poklicno usposabljajo na področju ribolova, lahko pod enakimi pogoji delajo na ribiškem plovilu.

Člen 6(3) določa, da lahko pristojni organ osebam, starim 15 let, odobri opravljanje lažjega dela med šolskimi počitnicami. Pristojni organ mora po posvetovanju določiti vrste dovoljenega dela ter predpisati pogoje, v katerih se tako delo opravlja, in zahtevani čas počitka. Člen 6(4) določa, da je minimalna starost za izvajanje dejavnosti na plovilih, ki lahko zaradi svoje narave ali okoliščin, v katerih se izvajajo, ogrozijo zdravje, varnost, telesni, duševni ali socialni razvoj, izobraževanje ali moralo mladostnikov, 18 let. Člen 6(5) določa, da je treba te dejavnosti določiti z nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi ali jih določi pristojni organ po posvetovanju. Člen 6(6) določa, da lahko mladostniki od tam navedene starosti dalje opravljajo te dejavnosti, če se njihovo zdravje, varnost, telesni, duševni in socialni razvoj, izobraževanje in morala v celoti zaščitijo ter jim je bilo zagotovljeno specifično usposabljanje na plovilu ali poklicno usposabljanje in so opravili varnostno usposabljanje pred začetkom dela.

Člen 6(7) opredeljuje pojem „noč“. Vsebuje prepoved nočnega dela za mlajše od 18 let. Pristojni organ lahko odobri odstopanje, če bi bilo učinkovito usposabljanje ribičev sicer okrnjeno ali če posebna narava naloge ali priznan program usposabljanja zahteva, da ribiči, mlajši od 18 let, delovne naloge opravljajo ponoči. Pristojni organ mora po posvetovanju odločiti, da delo ne bo škodovalo njihovemu zdravju ali dobremu počutju. Člen 6(8) vsebuje klavzulo o ugodnejših določbah.

Členi 7–9 (Zdravstveni pregled / zdravniško spričevalo)

Člen 7

Člen 7(1) določa obveznost ribiča, da ima na plovilu veljavno zdravniško spričevalo, ki potrjuje njegovo zmožnost za opravljanje delovnih nalog na plovilu. Odstavek 2 določa, da se lahko odobrijo izvzetja iz uporabe odstavka 1, pri čemer se upoštevajo varnost in zdravje ribičev, velikost plovila, razpoložljivost zdravstvene pomoči in sredstev za evakuacijo, trajanje plovbe ter območje in vrsta ribolovne operacije. Odstavek 3 določa, da se navedena izvzetja ne uporabljajo za ribiče, ki delajo na ribiškem plovilu, katerega dolžina znaša 24 metrov in več ali ki običajno ostane na morju dlje kot tri dni. Pristojni organ lahko v nujnih primerih ribiču izjemoma dovoli delati na takem plovilu za omejeno in opredeljeno obdobje, dokler ne pridobi zdravniškega spričevala, če se za ribiča zahteva, da ima na voljo nedavno poteklo zdravniško spričevalo.

Člen 8

Člen 8 določa, da morajo države članice sprejeti zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi določijo naravo in pogostost zdravstvenih pregledov ter obliko, vsebino in trajanje veljavnosti zdravniških spričeval. Sprejeti morajo tudi zakone, predpise in druge ukrepe, ki določajo pravico do drugega, zavezujočega pregleda, ki ga opravi neodvisen zdravnik, določen za razsodnika, če se spričevalo zavrne ali če oseba navede, da je po lastnem mnenju delovno nezmožna, spričevalo se ji pa vseeno izda, ali če se osebi spričevalo zavrne, zdravstvenih razlogov za tako zavrnitev pa ni več.

Člen 9

Člen 9 določa dodatne minimalne zahteve za zdravniška spričevala za ribiče, ki delajo na plovilu dolžine 24 metrov in več ali plovilu, ki običajno ostane na morju dlje kot tri dni.

Člen 10 (Posadka)

Člen 10 določa, da morajo lastniki ribiških plovil zagotoviti, da so posadke njihovih plovil zadostno in varno popolnjene za varno plovbo in upravljanje plovila ter pod nadzorom sposobnega poveljnika. Člen ne navaja številčne omejitve. Odstavek 2 določa podrobnejše zahteve za plovila dolžine 24 metrov in več. V skladu z odstavkom 3 ima pristojni organ možnost, da določi alternativne zahteve za plovila dolžine 24 metrov in več. Vendar morajo navedene zahteve dosegati splošni cilj in namen iz tega člena in člena 11, izpolnjevati zahteve iz odstavka 2 in ne smejo ogrožati varnosti in zdravja ribičev pri delu.

Člen 11 (Število delovnih ur in ur počitka)

Člen 11 določa število delovnih ur in ur počitka za morske ribiče, za katere se Sporazum uporablja, in določa, da v referenčnem obdobju največ 12 mesecev povprečni tedenski delovni čas znaša 48 ur. Za navedene ribiče se členi od 3 do vključno 6 ter člena 8 in 21 Direktive 2003/88/ES 18 ne uporabljajo. Za ostale ribiče se še naprej uporablja Direktiva 2003/88/ES.

Odstavek 2 določa, da je treba v okviru omejitev iz odstavkov 3 in 4 zaradi varovanja zdravja ribičev in potrebe po varnosti ter omejevanja utrujenosti določiti najvišje število delovnih ur in minimalno število ur počitka v opredeljenem obdobju. Lahko se določijo z zakoni ali drugimi predpisi ali s kolektivno pogodbo. Odstavek 3 določa najdaljši delovni čas in minimalno število ur počitka v katerem koli 24-urnem obdobju in najdaljši delovni čas v katerem koli 7-dnevnem obdobju. Odstavek 4 določa omejitve razdelitve obdobij počitka.

Odstavek 5 določa odstopanja od najdaljšega referenčnega obdobja, najvišjega števila delovnih ur in minimalnega števila ur počitka iz objektivnih ali tehničnih razlogov ali razlogov, ki zadevajo organizacijo dela. Taka odstopanja morajo biti v največji možni meri v skladu s predpisanimi standardi in omogočati več obdobij nadomestnega počitka. Lahko pa upoštevajo pogostejša ali daljša obdobja dopusta ali dodeljevanje nadomestnega dopusta ribičem. Odstavek 6 določa, da morajo ribiči, če obstajajo odstopanja od omejitev delovnih ur in ur počitka, prejeti nadomestni počitek takoj, ko je to možno.

Odstavek 7 določa, da lahko v izrednih razmerah poveljnik od delavca zahteva, da opravi dodatne delovne ure, potrebne za zagotavljanje varnosti oseb, ulova ali plovila ali da zagotovi pomoč osebam ali plovilom v stiski, dokler se stanje ne normalizira. Poveljnik mora vsem ribičem, ki so v predvidenem času počitka delali, po vzpostavitvi normalnega stanja zagotoviti primeren nadomestni počitek.

V skladu z odstavkom 8 lahko države članice EU določijo, da morajo ribiči, ki delajo na ribiških plovilih, ki po zakonu ne smejo opravljati operacij v obdobju, ki presega en mesec, v navedenem obdobju izkoristiti letni dopust.

Člen 12 (Seznam posadke)

Ta člen določa, da mora biti na vsakem ribiškem plovilu seznam posadke. Seznam posadke je treba pred odhodom plovila ali takoj po odhodu plovila poslati pooblaščenim osebam na kopnem. Pristojni organ določi, komu, kdaj in za katere namene se zagotovi seznam posadke.

Ribičeva pogodba o delu (členi 13–18)

Člen 13

Člen 13 določa, da se členi 14–18 uporabljajo brez poseganja v Direktivo 91/553/EGS 19 .

Člen 14

Ta člen določa, da mora vsaka država članica EU v nacionalni zakonodaji, predpisih in drugih ukrepih zahtevati, da imajo ribiči, zaposleni na ribiškem plovilu, pisno pogodbo o delu, ki je zanje razumljiva. Ribičeva pogodba o delu mora biti skladna z določbami Sporazuma, zlasti s Prilogo I k Sporazumu, ki vsebuje minimalne standarde o vsebini ribičeve pogodbe o delu.

Člen 15

Države članice EU morajo sprejeti nacionalne zakone, predpise in druge ukrepe, s katerimi določijo postopke, ki zagotavljajo, a) da ima ribič možnost dobiti nasvet v zvezi z vsebino ribičeve pogodbe o delu, preden se pogodba sklene; b) vodenje evidenc na podlagi take pogodbe, kadar je to ustrezno; in (c) sredstva za reševanje sporov v zvezi z ribičevo pogodbo o delu.

Člen 16

Ta člen določa, da mora ribič prejeti izvod ribičeve pogodbe o delu. Izvod je treba v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso dati na voljo ostalim strankam, če tako zahtevajo. Izvod ribičeve pogodbe o delu je treba hraniti na plovilu in mora biti ribiču na voljo.

Člen 17

Ta člen določa, da se členi 14–16 in Priloga I k temu sporazumu ne uporabljajo za lastnika ribiškega plovila, ki hkrati sam upravlja plovilo.

Člen 18

Ta člen določa odgovornost lastnika ribiškega plovila, da ima vsak ribič, zaposlen na plovilu, pisno ribičevo pogodbo o delu. Podpisati jo morajo vse zadevne stranke, tj. ribič, delodajalec in/ali njuna predstavnika ali druge zadevne stranke.

Člen 19 (Repatriacija)

Člen 19(1) določa, da mora vsaka država članica EU zagotoviti pravico do repatriacije za ribiče, ki delajo na ribiškem plovilu, ki pluje pod njeno zastavo ali je vpisano v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo in ki vstopi v tuje pristanišče. Pravica do repatriacije obstaja, če ribičeva pogodba o delu poteče ali jo zaradi utemeljenih razlogov odpove ena ali več pogodbenih strank ali če ribič ni več zmožen opravljati delovnih nalog iz ribičeve pogodbe o delu ali se zanj ne more pričakovati, da jih bo v danih okoliščinah opravljal (npr. nesreče pri delu, poklicne bolezni ali poškodbe pri delu). Pravica do repatriacije se uporablja tudi za ribiče, ki so iz navedenih razlogov premeščeni s plovila v tuje pristanišče.

Člen 19(2) določa, da stroške repatriacije krije lastnik ribiškega plovila, razen če se za ribiča v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi ali drugimi ukrepi ugotovi, da resno krši svoje obveznosti iz ribičeve pogodbe o delu. Člen 19(3) določa, da morajo države članice EU predpisati podrobne okoliščine, v katerih je ribič upravičen do repatriacije, na primer najdaljše trajanje obdobij službovanja na plovilu in možne ciljne kraje repatriacije ribiča.

Člen 19(4) določa, da mora za repatriacijo poskrbeti država članica, če je ne zagotovi lastnik ribiškega plovila. Država članica ima nato pravico do izterjave stroškov od lastnika ribiškega plovila. Člen 19(5) daje lastniku ribiškega plovila pravico do izterjave stroškov na podlagi pogodbenih dogovorov s tretjimi strankami.

Člen 20 (Zasebne storitve trga dela )

Odstavek 1 člena 20 določa, da se navedeni člen uporablja brez poseganja v Direktivo 2008/104/ES 20 . Člen 20(2) pojasnjuje, da za namen tega člena zasebne storitve trga dela pomenijo storitve izvajalcev rekrutiranja in posredovanja zaposlitve ter storitve zasebnih agencij za zaposlovanje. Člen 20(3) določa, da morajo države članice zasebnim agencijam za zaposlovanje prepovedati uporabo sredstev, postopkov ali seznamov, katerih namen je ribičem preprečiti pridobitev dela. Ribič niti neposredno niti posredno in niti v celoti niti delno ne krije nobenih provizij ali drugih stroškov zasebnih storitev trga dela. Člen 20(4) določa, da lahko države članice, ki so ratificirale Konvencijo o delu na področju ribolova MOD iz leta 2007, v okviru svojih pravic nekatere obveznosti iz Konvencije dodelijo zasebnim agencijam za zaposlovanje. Pri tem je treba upoštevati omejitve iz Konvencije.

Členi 21–25 Sporazuma vsebujejo določbe o varnosti in zdravju pri delu, zlasti v zvezi s hrano in nastanitvijo.

Člen 21(1) določa, da se členi 21–25 uporabljajo brez poseganja v Direktivo 93/103/ES. Nacionalne določbe za izvajanje členov 22–25 morajo upoštevati higienske ter splošne varstvene in zdravstvene razmere in udobje.

V skladu s členom 22 mora država članica sprejeti zakone, predpise ali druge ukrepe, med drugim v zvezi z velikostjo in kakovostjo nastanitvenih prostorov, hrano in pitno vodo na ribiških plovilih, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo. Člen 23 določa, da mora vsaka država članica EU sprejeti zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da so nastanitveni prostori zadovoljive kakovosti in velikosti ter ustrezno opremljeni glede na uporabo plovila in dolžino bivanja ribičev na plovilu. Zlasti je treba upoštevati vidike, naštete v členu 23, kot so odobritev načrtov za gradnjo ali prilagoditev ribiških plovil v zvezi z nastanitvijo, vzdrževanje nastanitvenih in kuhinjskih prostorov, prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in razsvetljava, blaženje prekomernega hrupa in vibracij, lokacija, velikost, konstrukcijski materiali in opremljenost različnih nastanitvenih prostorov, sanitarni prostori ter zadostna oskrba s toplo in hladno vodo ter pritožbe v zvezi z nastanitvijo, ki ne izpolnjuje zahtev Sporazuma.

Člen 24 določa, da morajo države članice EU sprejeti zakone, predpise ali druge ukrepe v zvezi s hrano in vodo na plovilu. Zlasti morajo biti kakovost, količina in hranilna vrednost hrane, ki se prevaža in streže na plovilu, zadostne. Kakovost in količina pitne vode morata biti zadostni. Lastnik ribiškega plovila mora zagotoviti hrano in vodo, ne da bi imel ribič s tem stroške. Vendar se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo in predpisi stroški povrnejo kot operativni stroški, če tako določa kolektivna pogodba, ki ureja sistem deležev, ali ribičeva pogodba o delu. Nacionalni zakoni, predpisi in drugi ukrepi, ki jih sprejmejo države članice EU za prenos določb členov 22–24, morajo v celoti uveljavljati Prilogo II k Sporazumu v zvezi z nastanitvijo na ribiškem plovilu.

Členi 26–31 zadevajo zdravstveno varstvo in zdravstveno oskrbo; varstvo v primeru z delom povezane bolezni, poškodbe ali smrti

Člen 26 določa, da mora država članica EU sprejeti nacionalne zakone, predpise in druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da ima ribič na ribiškem plovilu, ki pluje pod njeno zastavo ali je vpisano v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, pravico do zdravljenja na kopnem in pravočasnega prevoza na kopno v primeru resne bolezni ali poškodbe. Ribiču mora lastnik ribiškega plovila zagotoviti zdravstveno oskrbo in varstvo v času, ko je na plovilu ali
izkrcan v pristanišču zunaj države, odgovorne za njegovo socialno varnost.

V primeru z delom povezane bolezni ali poškodbe mora imeti ribič dostop do ustrezne zdravstvene oskrbe v skladu z nacionalno zakonodajo, predpisi ali prakso. V skladu s členom 27 se za zdravstveno oskrbo in zdravstveno varstvo na plovilu iz člena 26(b) uporabljajo določbe Direktive 92/29/EGS
21 in člen 28 Sporazuma. Vključevati morata zdravljenje ter materialno pomoč in podporo, če se ribič izkrca v pristanišču zunaj države, odgovorne za njegovo socialno varnost.

V skladu s členom 28 Sporazuma morajo države članice EU sprejeti nacionalne zakone, predpise ali druge ukrepe z dodatnimi zahtevami, ki se uporabljajo poleg določb iz Direktive 92/29/EGS in ki med drugim upoštevajo območje operacije, trajanje plovbe in število ribičev na plovilu. Ta člen poleg tega določa, da morajo biti navedena plovila opremljena s sistemom za radijsko ali satelitsko komunikacijo za namene zdravniškega svetovanja in z zdravstvenim priročnikom, ki ga je sprejel ali odobril pristojni organ, ali najnovejšo izdajo Mednarodnega zdravstvenega priročnika za ladje.

Člen 29 določa, da mora vsaka država članica EU sprejeti zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da: a) se zdravstvena oskrba na podlagi člena 26(b) in člena 28 ribiču zagotovi brezplačno; b) je za stroške zdravljenja ribiča do njegove repatriacije odgovoren lastnik ribiškega plovila, če država, odgovorna za ribičevo socialno varnost, teh stroškov ne krije.

Člen 30 določa, da lahko nacionalni zakoni ali predpisi določajo izključitev odgovornosti lastnika ribiškega plovila za kritje stroškov zdravljena, če do poškodbe ne pride med službovanjem na plovilu ali je bila bolezen ob nastopu dela prikrita ali če lahko lastnik ribiškega plovila dokaže, da je poškodba ali bolezen posledica ribičevega namernega prekrška.

Člen 31(1) države članice EU obvezuje, da sprejmejo ukrepe, s katerimi ribičem zagotovijo varstvo v primeru z delom povezane bolezni, poškodbe ali smrti. Člen 31(2) določa, da je ribič v primeru bolezni ali poškodbe zaradi nesreče pri delu upravičen do ustreznega nadomestila v skladu z nacionalno zakonodajo in predpisi. Člen 31(3) določa, da je za varstvo in nadomestilo odgovoren lastnik ribiškega plovila, če ju ne krije država, odgovorna za ribičevo socialno varnost. Lastnik plovila lahko na podlagi člena 32 zajamči finančne odgovornosti iz členov 29 in 31 Sporazuma z zavarovanjem ali drugimi sistemi.

Členi 33 –36 zadevajo varnost in zdravje pri delu ter preprečevanje nesreč pri delu

Člen 33 določa, da se členi 34–36 uporabljajo brez poseganja v direktive 89/391/EGS 22 , 92/29/EGS 23 in 93/103/ES 24 .

Člen 34 določa, da morajo države članice EU sprejeti zakone, predpise ali druge ukrepe v zvezi s preprečevanjem poklicnih bolezni ter poškodb in nesreč pri delu, vključno z oceno in obvladovanjem tveganja ter usposabljanjem ribičev. Usposabljanje ribičev mora vključevati usposabljanje o ribolovnem orodju, ki ga bodo uporabljali, in o operacijah, ki jih bodo opravljali. Poleg tega morajo predpisi vključevati obveznosti lastnikov ribiških plovil, ribičev in drugih strani, pri čemer je treba zlasti upoštevati varnost in zdravje ribičev, mlajših od 18 let, pri delu. Nacionalni zakoni, predpisi in drugi ukrepi morajo zadevati tudi evidentiranje in preiskovanje nesreč na plovilu in ustanavljanje skupnih odborov za varnost in zdravje pri delu ali (po posvetovanju z nacionalnimi socialnimi partnerji) drugih ustreznih organov.

Člen 35 se uporablja za vsa ribiška plovila, pri čemer se upoštevajo število ribičev na plovilu, območje operacije in trajanje plovbe. Določa tudi odgovornosti pristojnih organov in lastnika ribiškega plovila v zvezi s preprečevanjem poklicnih bolezni ter poškodb in nesreč pri delu na plovilu ter oceno in obvladovanjem tveganja. Poleg tega določa njihove odgovornosti glede informiranja in usposabljanja ribičev o opremi, operacijah in osnovnih varnostnih zahtevah ter glede zagotavljanja osebnih zaščitnih oblačil in varovalne opreme.

Člen 36 določa, da morajo ribiči ali njihovi predstavniki sodelovati pri oceni tveganja.

Člen 37 (Spremembe)

Ta člen določa, da je treba na zahtevo katere koli od podpisnic opraviti pregled uporabe Sporazuma in njegovih prilog po vsaki spremembi določb Konvencije o delu na področju ribolova MOD iz leta 2007. Če tako zahteva ena od podpisnic, je treba po vsaki spremembi pravnega reda EU, ki vpliva na Sporazum, opraviti pregled uporabe Sporazuma.

Člen 38 (Končne določbe)

Ta člen določa, da začne Sporazum veljati na dan, ko začne veljati Konvencija o delu na področju ribolova MOD iz leta 2007.

Priloga I (Ribičeva pogodba o delu) določa vsebino ribičeve pogodbe o delu.

Priloga II (Nastanitev na ribiškem plovilu) 

Priloga določa področje uporabe in možnosti razširitve (če to pristojni nacionalni organ oceni za izvedljivo in/ali možno). Pokriva številna posebna vprašanja, v glavnem glede nastanitve na plovilu, vsebuje pa tudi določbe o zadevah, kot so hrana in pitna voda, ter o pregledih, ki iz izvaja poveljnik ali se izvajajo pod njegovim vodstvom. Za namene te priloge so opredeljeni pojmi a) Sporazum; b) novo in c) obstoječe plovilo.

2016/0124 (NLE)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o izvajanju Sporazuma med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) z dne 21. maja 2012, kakor je bil spremenjen 8. maja 2013, o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti člena 155(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Delodajalci in delojemalci (v nadaljnjem besedilu: socialni partnerji) lahko v skladu s členom 155(2) Pogodbe skupaj zahtevajo, da se sporazumi, sklenjeni med njimi na ravni Unije, izvajajo s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Komisije.

(2)Mednarodna organizacija dela je 14. junija 2007 sprejela Konvencijo o delu na področju ribolova iz leta 2007 25 , katere namen je vzpostavitev enotnega in skladnega instrumenta za izpolnjevanje mednarodnih standardov o življenjskih in delovnih razmerah v tem sektorju ter ki vključuje revidirane in posodobljene standarde iz obstoječih mednarodnih konvencij in priporočil, ki se uporabljajo za ribiče, pa tudi temeljna načela iz drugih mednarodnih konvencij o delu.

(3)Komisija se je v skladu s členom 154(2) PDEU s socialnimi partnerji posvetovala, ali naj se v Uniji spodbuja uporaba določb Konvencije o delu na področju ribolova iz leta 2007 26 .

(4)Splošna konfederacija kmetijskih zadrug v Evropski uniji, Evropska federacija delavcev v prometu in Združenje nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji so 8. maja 2013 v želji, da bi naredili prvi korak h kodifikaciji socialnega pravnega reda EU v sektorju morskega ribolova in pomagali ustvariti enake konkurenčne pogoje za sektor morskega ribolova v EU, sklenili Sporazum o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova iz leta 2007 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Navedene organizacije so 10. maja 2013 na Komisijo naslovile zahtevo za izvajanje Sporazuma s sklepom Sveta v skladu s členom 155(2) PDEU.

(5)Za namene člena 288 Pogodbe je direktiva ustrezen instrument za izvajanje Sporazuma.

(6)Komisija je pripravila predlog direktive v skladu s svojim sporočilom z dne 20. maja 1998 27 o prilagajanju in spodbujanju socialnega dialoga na ravni Skupnosti, ob upoštevanju reprezentativnega statusa podpisnic in pravne veljavnosti vsake od klavzul Sporazuma.

(7)Določbe te direktive bi se morale uporabljati brez poseganja v obstoječe določbe Unije, ki so podrobnejše ali ki zagotavljajo višjo raven varstva vseh ribičev.

(8)Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za upravičenje znižanja splošne ravni varstva delavcev na področjih, zajetih v Sporazumu.

(9)Ta direktiva in Sporazum, ki ji je priložen, določata minimalne standarde; države članice in socialni partnerji lahko ohranijo ali sprejmejo ugodnejše določbe.

(10)Brez poseganja v določbe Sporazuma o nadaljnjem spremljanju in pregledu s strani socialnih partnerjev na ravni EU bo Evropska komisija spremljala izvajanje te direktive in Sporazuma ter izvedla oceno.

(11)Direktiva bo začel veljati sočasno s Konvencijo o delu na področju ribolova iz leta 2007, socialni partnerji pa želijo, da nacionalni ukrepi, ki izvajajo to direktivo, ne začnejo veljati pred datumom, ko začne veljati Konvencija o delu na področju ribolova iz leta 2007.

(12)Sporazum se uporablja za ribiče, ki delajo v kakršni koli vlogi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju na ribiških plovilih, ki se ukvarjajo z gospodarskim ribolovom in ki plujejo pod zastavo države članice EU ali so vpisana v register pod popolno sodno pristojnostjo države članice EU.

(13)Za varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti pri delu ribičev, ki delajo v kakršni koli vlogi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju, se lahko Sporazum uporablja tudi za vse ostale ribiče na istem ribiškem plovilu.

(14)Kateri koli pojem, uporabljen v Sporazumu, ki v njem ni natančno določen, lahko opredelijo države članice v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, kot velja za ostale direktive s področja socialne politike, ki uporabljajo podobne pojme, če navedene opredelitve upoštevajo vsebino Sporazuma.

(15)Ta direktiva in Sporazum, ki ji je priložen, bi morala upoštevati določbe o upravljanju ribolovne zmogljivosti, kakor je poudarjeno v Uredbi (EU) št. 1380/2013 28 .

(16)Države članice lahko socialnim partnerjem na njihovo skupno zahtevo zaupajo izvajanje te direktive, če države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za stalno zagotavljanje rezultatov, ki jih ta direktiva določa.

(17)Komisija je v skladu s členom 155(2) PDEU obvestila Evropski parlament, in sicer mu je poslala besedilo svojega predloga direktive, ki vključuje Sporazum.

(18)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, priznane z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s členi 20, 31 in 32 Listine.

(19)Ker države članice ciljev te direktive, ki je namenjena izboljšanju življenjskih in delovnih razmer ter varovanju zdravja in varnosti delavcev v sektorju morskega ribolova, ki je čezmejni sektor in zajema plovila, ki plujejo pod zastavami različnih držav članic, ne morejo zadovoljivo doseči in jih je lažje doseči na ravni Unije, lahko Evropska unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) PEU ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zadevnih ciljev.

(20)Države članice so se v skladu s Skupnimi političnimi izjavami z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 29 zavezale, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov o prenosu. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva izvaja Sporazum med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji, Evropsko federacijo delavcev v prometu in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji, sklenjen 8. maja 2013, o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007.

Besedilo Sporazuma je navedeno v Prilogi k tej direktivi.

Člen 2

1.Države članice lahko ohranijo ali uvedejo ugodnejše določbe za delavce, kot so določbe iz te direktive.

2.Izvajanje te direktive v nobenem primeru ni zadostna podlaga za utemeljitev znižanja splošne ravni varstva delavcev na področjih, ki jih pokriva ta direktiva. To ne posega v pravice držav članic in socialnih partnerjev, da glede na spreminjajoče se okoliščine sprejmejo drugačne zakone in predpise ali sklenejo drugačne pogodbene dogovore od tistih, ki obstajajo v času sprejetja te direktive, če so vedno v skladu z minimalnimi zahtevami iz te direktive.

3.Uporaba in razlaga te direktive ne posegata v nobene določbe, običaje ali prakso na ravni Unije ali nacionalni ravni, ki zagotavljajo ugodnejše razmere za zadevne delavce.

Člen 3

Države članice določijo, kakšne kazni se uporabijo ob kršitvi nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje [dve leti po začetku veljavnosti Direktive]. Besedila navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih določbah sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Komisija po posvetovanju z državami članicami in socialnimi partnerji na ravni Unije Svetu predloži poročilo o izvajanju, uporabi in oceni te direktive najpozneje pet let po datumu, določenem v členu 6.

Člen 6

Ta direktiva začne veljati na dan začetka veljavnosti Konvencije o delu na področju ribolova MOD iz leta 2007.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

   Za Svet

   Predsednik

(1) http://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_ILO_CODE:C188.
(2) Francija je Konvencijo ratificirala oktobra 2015. Norveška, ki je članica EGP, je Konvencijo ratificirala januarja 2016.
(3) COM(2007) 591 final.
(4) Predsednik Juncker v govoru o stanju Unije 9. septembra 2015 v Evropskem parlamentu.
(5) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22–61).
(6) Uredba Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL L 286, 29.10.2008, str. 1–32).
(7) Sklep Sveta 2010/321/EU z dne 7. junija 2010 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007 (Konvencija št. 188) (UL L 145, 11.6.2010, str. 12–12).
(8) Tak pravni okvir že obstaja v pravu EU za pomorščake: Direktiva Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L 124, 20.5.2009, str. 30–50).
(9) http://ec.europa.eu/smart-regulation/guidelines/tool_7_en.htm.
(10) ICF International: „Študija o stroških in koristih sklepa Sveta o izvajanju evropskega sektorskega sporazuma socialnih partnerjev o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007“, december 2015.
(11) SWD(2015) 111 final.
(12) BE, DE, DK, ES, FR, EL, IT, NL, PL, SE in UK.
(13) CY, DE, EE, ES, FR, EL, IE, IT, MT, NL in SI.
(14) BE, BG, DE, DK, ES, FR, IT, NL, PL, PT in UK.
(15) CY, EE, EL, IE, FI, LV, LT, MT, RO, SE in SI.
(16) Direktiva Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 307, 13.12.1993, str. 1–17).
(17) Direktiva Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (UL L 216, 20.8.1994, str. 12–20).
(18) Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9–19).
(19) Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32–35).
(20) Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L 327, 5.12.2008, str. 9–14).
(21) Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah (UL L 113, 30.4.1992, str. 19–36).
(22) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1–8).
(23) Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah (UL L 113, 30.4.1992, str. 19–36).
(24) Direktiva Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 307, 13.12.1993, str. 1–17).
(25) http://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_ILO_CODE:C188
(26) COM(2007) 591 final.
(27) COM(1998) 322 final.
(28) Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013).
(29) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

Bruselj, 29.4.2016

COM(2016) 235 final

PRILOGA

Sporazum o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007

k

predlogu direktive Sveta

o izvajanju Sporazuma med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) z dne 21. maja 2012, kakor je bil spremenjen 8. maja 2013, o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007

{SWD(2016) 143 final}
{SWD(2016) 144 final}


PRILOGA

Sporazum o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007

DELODAJALCI IN DELOJEMALCI (v nadaljnjem besedilu: SOCIALNI PARTNERJI EU)

V SEKTORJU MORSKEGA RIBOLOVA –

(1)Splošna konfederacija kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA);

(2)Evropska federacija delavcev v prometu (ETF) in

(3)Združenje nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche),

ob upoštevanju:

(1)Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) in zlasti členov 153–155 Pogodbe;

(2)Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) iz leta 2007 („Konvencija št. 188“, v nadaljnjem besedilu: Konvencija);

(3)Priporočila MOD o delu na področju ribolova iz leta 2007 („Priporočilo št. 199“);

(4)Priporočila MOD o delovnih razmerjih iz leta 2006 („Priporočilo št. 198“);

(5)Smernic za pomorske inšpektorje države pristanišča, ki opravljajo inšpekcijske preglede v skladu s Konvencijo (št. 188) o delu na področju ribolova iz leta 2007, ki jih je sprejel upravljavski organ MOD na svojem 309. zasedanju med 13. in 19. novembrom 2010 (v nadaljnjem besedilu: Smernice PSC-F);

(6)Sklepa Sveta 2010/321/EU z dne 7. junija 2010 o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007 (Konvencija št. 188);

(7)Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij COM(2011) 306 final z dne 31. maja 2011: Pregled učinkovanja določb glede delavcev na morskih ribiških plovilih iz Direktive 2003/88/ES;

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Na 96. zasedanju Mednarodne konference dela MOD je bila 14. junija 2007 sprejeta Konvencija o delu na področju ribolova, 2007 (C188).

(2)Konvencija je bila sprejeta s 437 glasovi za, 2 glasovoma proti in 22 vzdržanimi glasovi. Za njeno sprejetje so glasovali vsi prisotni vladni predstavniki (53 glasov), vsi prisotni predstavniki delavcev (25 glasov) in vsi prisotni predstavniki delodajalcev (22 glasov) od prisotnih 27 držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice).

(3)Z globalizacijo so se razmere v ribiškem sektorju bistveno spremenile, zato je treba pravice ribičev podpreti in zaščititi.

(4)Po mnenju MOD je ribolov v primerjavi z ostalimi poklici nevaren poklic.

(5)Namen Konvencije je ribičem zagotoviti dostojne delovne razmere na ribiških plovilih z vidika minimalnih zahtev za delo na plovilu, pogojev službovanja, nastanitve in hrane, varnosti in varovanja zdravja pri delu, zdravstvene oskrbe in socialne varnosti.

(6)V skladu s Konvencijo morajo članice MOD na podlagi nacionalnih zakonov ali drugih predpisov izvajati sodno pristojnost in nadzor nad ribiškimi plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo, tako da uvedejo sistem za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Konvencije.

(7)Člen 155(2) PDEU določa, da se lahko sporazumi, sklenjeni na ravni Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), izvajajo na skupno zahtevo socialnih partnerjev EU s sklepom Sveta, sprejetim na predlog Evropske komisije. Glede na navedeno so se socialni partnerji odločili začeti pogajanja za sklenitev sporazuma o izvajanju nekaterih delov Konvencije v okviru omejitev iz člena 153 PDEU.

(8)Po mnenju socialnih partnerjev EU je ta pobuda zelo pomembna, da se države članice spodbudi k ratifikaciji Konvencije ter se tako izoblikujejo enaki konkurenčni pogoji v EU in drugod po svetu v zadevah v zvezi z delovnimi in življenjskimi razmerami ribičev na ribiških plovilih.

(9)Socialni partnerji EU menijo, da je Sporazum prvi korak h kodifikaciji socialnega pravnega reda v ribiškem sektorju.

(10)Določene vidike organizacije delovnega časa delavcev na morskih ribiških plovilih trenutno urejajo določbe člena 21 Direktive 2003/88/ES. Čeprav člena 13 in 14 Konvencije na splošno ribičem nudita nižjo raven varstva kot Direktiva, pa je raven varstva na podlagi nekaterih določb člena 14 Konvencije višja. Zato so se socialni partnerji EU dogovorili o združitvi zadevnih določb. To omogoča višjo splošno raven varstva. Zadevne določbe so: posvetovanje pristojnega organa z nacionalnimi socialnimi partnerji EU pred določitvijo minimalne ravni varstva, dodatni cilj omejevanja utrujenosti, nadomestni počitek v primeru dovoljenih odstopanj od minimalnega števila ur počitka ali najvišjega števila delovnih ur ter izboljšano varstvo po stiskah.

(11)Določbe Konvencije o kakovosti zdravstvene oskrbe, nastanitvi, hrani, življenjskih razmerah, nadomestilu ob nevarnostih ali boleznih in o socialni zaščiti bi bilo treba obravnavati v okviru varnosti in zdravja ribičev pri delu, pri čemer se upoštevajo posebnosti dela na ribiških plovilih, kot so geografska osamljenost, utrujenost in večinoma fizična narava predpisanega dela.

(12)Konvencija se uporablja za vse ribiče (v nadaljnjem besedilu: ribiči), ki so v členu 1(e) Konvencije opredeljeni kot „vsaka oseba, ki je zaposlena ali najeta v kakršni koli vlogi ali opravlja poklic na ribiškem plovilu, vključno z osebami, ki delajo na plovilu in so plačane na podlagi deleža ulova, razen pilotov, osebja vojaške mornarice, drugih oseb v stalni službi vlade, oseb na kopnem, ki opravljajo delo na ribiškem plovilu, in opazovalcev ribištva“. Zaradi omejitev iz PDEU socialni partnerji EU nimajo pooblastil, da bi se dogovarjali o besedilih, ki naj bi se izvajala s sklepom Sveta in se nanašajo na ribiče, ki ne delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in niso v delovnem razmerju. Kadar se za take ribiče uporabljajo drugi standardi ali standardov zanje sploh ni in so taki ribiči na istem plovilu z ribiči, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju, lahko to vpliva na splošno varnost in zdravje slednjih ribičev pri delu, vključno z njihovimi življenjskimi in delovnimi razmerami. Za zaščito ribičev, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju, je po mnenju socialnih partnerjev EU upravičeno, da se ta sporazum ne uporablja samo za ribiče, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju, temveč tudi za vse ostale ribiče na istem plovilu.

(13)Ustrezen instrument za izvajanje tega sporazuma je direktiva v smislu člena 288 PDEU, ki je za države članice zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, nacionalnim organom pa prepušča izbiro oblike in metod;

pozivajo države članice, naj:

(1)ratificirajo Konvencijo glede na soglasnost držav članic ob njenem sprejetju ter zaradi znatnih razlik med področjem uporabe Konvencije in v njej zajetimi področji na eni strani in tem sporazumom na drugi strani;

(2)oblikujejo enoten veljaven dokument iz člena 41 Konvencije, ki se izvaja po vsej Evropski uniji;

(3)na podlagi Smernic PSC-F razvijejo usklajeno politiko pomorske inšpekcije ribiških plovil iz Konvencije, ki se izvaja po vsej Evropski uniji;

skupaj zahtevajo,

da se ta sporazum izvaja z direktivo Sveta –

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:


DEL 1

OPREDELITEV POJMOV IN PODROČJE UPORABE

OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

V tem sporazumu:

(a)ribolovna operacija pomeni lovljenje ali lovljenje in predelavo rib ali drugih živih morskih virov;

(b)gospodarski ribolov pomeni vse ribolovne operacije razen ribolova za lastno oskrbo in rekreacijskega ribolova;

(c)pristojni organ pomeni ministra, vladno službo ali drug organ, ki ga imenuje država članica in je pooblaščen za izdajo in izvrševanje predpisov, odredb ali drugih navodil, ki imajo zakonsko veljavnost glede predmeta zadevne določbe;

(d)posvetovanje pomeni posvetovanje pristojnega organa z zadevnimi predstavniškimi organizacijami delodajalcev in delavcev, zlasti s predstavniškimi organizacijami lastnikov ribiških plovil in ribičev, kadar take organizacije obstajajo;

(e)lastnik ribiškega plovila ali lastnik pomeni lastnika ribiškega plovila ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot so upravljavec, agent ali zakupnik ladje brez posadke, ki je prevzela odgovornost za upravljanje plovila od lastnika in se je ob prevzemu take odgovornosti strinjala, da prevzame naloge in odgovornosti, ki so lastnikom ribiških plovil naložene s tem sporazumom, ne glede na to, ali v imenu lastnika ribiškega plovila izpolnjuje nekatere naloge ali odgovornosti katera koli druga organizacija ali oseba;

(f)ribič pomeni vsako osebo, ki je zaposlena ali najeta ali dela v kakršni koli vlogi na ribiškem plovilu pod pogoji iz člena 2, razen pristaniških pilotov in osebja na kopnem, ki opravlja delo na ribiškem plovilu na privezu;

(g)ribičeva pogodba o delu pomeni pogodbo o zaposlitvi, drug dogovor ali druge podobne ureditve ali katero koli drugo pogodbo, ki ureja življenjske in delovne razmere ribiča na ribiškem plovilu;

(h)ribiško plovilo ali plovilo pomeni katero koli ladjo ali čoln, ki pluje pod zastavo države članice ali je vpisan v register pod popolno sodno pristojnostjo države članice, je katere koli vrste ter se ne glede na obliko lastništva uporablja ali naj bi se uporabljal za gospodarski ribolov;

(i)dolžina (L) pomeni 96 odstotkov skupne dolžine na vodni črti pri 85 odstotkih najmanjše konstrukcijske višine, merjene od linije kobilice, ali dolžino od sprednjega roba premčne grodnice do osi krmila na navedeni vodni črti, če je slednja vrednost višja; pri plovilih, konstruiranih z naklonom kobilice, je vodna črta, na kateri se ta dolžina meri, vzporedna s konstrukcijsko vodno črto;

(j)razdalja med navpičnicama (LBP) pomeni razdaljo med premčno in krmno navpičnico; premčna navpičnica sovpada s sprednjim robom premčne grodnice na vodni črti, na kateri se meri dolžina (L); krmna navpičnica sovpada z osjo krmila na navedeni vodni črti;

(k)poveljnik pomeni ribiča, ki poveljuje ribiškemu plovilu;

(l)izvajalec rekrutiranja in posredovanja zaposlitve pomeni katero koli osebo, podjetje, ustanovo, agencijo ali drugo organizacijo v javnem ali zasebnem sektorju, ki se ukvarja z rekrutiranjem ribičev v imenu lastnikov ribiških plovil ali posredovanjem ribičev na delovna mesta pri njih;

(m)zasebna agencija za zaposlovanje pomeni katero koli osebo, podjetje, ustanovo, agencijo ali drugo organizacijo v zasebnem sektorju, ki se ukvarja z zaposlovanjem ali najemanjem ribičev z namenom dati jih na razpolago lastnikom ribiških plovil, ki določijo njihove naloge in nadzorujejo izvajanje teh nalog.

PODROČJE UPORABE

Člen 2

1. Ta sporazum se, razen če v njem ni določeno drugače, uporablja za:

(a)vse ribiče, ki delajo v kateri koli vlogi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju na katerem koli ribiškem plovilu, ki se ukvarja z gospodarskim ribolovom;

(b)vse druge ribiče, ki so na istem plovilu z ribiči iz točke (a), da se obvarujeta splošna varnost in zdravje.

2. Če obstaja dvom, ali se plovilo ukvarja z gospodarskim ribolovom, o vprašanju po posvetovanju odloči pristojni organ.

3. Vsaka država članica lahko po posvetovanju varstvo, ki ga ta sporazum zagotavlja ribičem, ki delajo na plovilih z dolžino 24 metrov in več, v celoti ali deloma razširi na ribiče, ki delajo na plovilih, krajših od 24 metrov.

Člen 3

1. Kadar glede na posebne pogoje službovanja zadevnih ribičev ali izvajanja operacij zadevnih ribiških plovil izvajanje tega sporazuma povzroča znatne specifične težave, lahko država članica iz objektivnih razlogov in po posvetovanju omejene kategorije ribičev ali ribiških plovil izključi iz zahtev tega sporazuma ali nekaterih njegovih določb.

2. V primeru izključitev iz prejšnjega odstavka pristojni organ po potrebi sprejme ukrepe za postopno razširitev zahtev tega sporazuma na vse kategorije zadevnih ribičev ali ribiških plovil v obdobju največ 5 let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

3. Uporaba tega člena v nobenem primeru ni razlog za utemeljitev znižanja splošne ravni varstva delavcev na področjih, ki jih ob začetku veljavnosti tega sporazuma pokriva pravo EU.

Člen 4

Nič v tem sporazumu ne vpliva na noben zakon, odločbo ali običaj oziroma dogovor med lastniki ribiških plovil in ribiči, ki ribičem zagotavlja ugodnejše razmere od tistih iz tega sporazuma.


DEL 2

SPLOŠNA NAČELA 

ODGOVORNOST LASTNIKOV RIBIŠKIH PLOVIL, POVELJNIKOV IN RIBIČEV

Člen 5

1. Ta člen se uporablja brez poseganja v Direktivo 93/103/ES.

2. Lastnik ribiškega plovila je v celoti odgovoren za to, da poveljniku zagotovi potrebna sredstva in zmogljivosti za izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma.

3. Za zagotovitev varnosti ribičev na plovilu in varnega upravljanja plovila je poveljnik odgovoren zlasti za:

(a)zagotavljanje, da ribiči v največji možni meri opravljajo svoje delo v najboljših varnostnih in zdravstvenih razmerah, ter izvajanje s tem povezanega nadzora;

(b)vodenje ribičev ob spoštovanju varnosti in zdravja, vključno s preprečevanjem utrujenosti;

(c)omogočanje usposabljanja na plovilu za boljšo osveščenost o varnosti in zdravju pri delu ter

(d)zagotavljanje skladnosti z varnostjo plovbe, izvajanjem straže in s tem povezano dobro pomorsko prakso.

4. Lastnik ribiškega plovila poveljnika ne sme omejevati pri sprejemanju kakršne koli odločitve, ki je po poveljnikovem strokovnem mnenju potrebna za varnost ribičev na plovilu ali plovilo samo ter njegovo varno plovbo in varno upravljanje.

5. Ribiči upoštevajo poveljnikove zakonite ukaze ter veljavne varnostne in zdravstvene ukrepe.

DEL 3

MINIMALNE ZAHTEVE ZA DELO NA RIBIŠKIH PLOVILIH

MINIMALNA STAROST

Člen 6

1. Ta člen se uporablja brez poseganja v Direktivo 94/33/ES.

2. Minimalna starost za delo na ribiškem plovilu je 16 let, če za mladostnika po nacionalni zakonodaji ne velja več obvezno redno šolanje. Osebam, za katere po nacionalni zakonodaji ne velja več obvezno šolanje in ki se poklicno usposabljajo na področju ribolova, pa lahko pristojni organ odobri minimalno starost 15 let.

3. Pristojni organ lahko osebam, starim 15 let, v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso odobri opravljanje lažjega dela med šolskimi počitnicami. V takih primerih po posvetovanju določi vrste dovoljenega dela ter predpiše pogoje, v katerih se tako delo opravlja, in zahtevani čas počitka.

4. Minimalna starost za izvajanje dejavnosti na ribiških plovilih, ki lahko zaradi svoje narave ali okoliščin, v katerih se izvajajo, ogrozijo zdravje, varnost, telesni, duševni ali socialni razvoj, izobraževanje ali moralo mladostnikov, ne sme biti nižja od 18 let.

5. Vrste dejavnosti, za katere se uporablja odstavek 4 tega člena, se določijo z nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi ali jih določi pristojni organ po posvetovanju in ob upoštevanju zadevnih tveganj in veljavnih mednarodnih standardov.

6. Mladostniku, za katerega po nacionalni zakonodaji ne velja več obvezno redno šolanje, se izvajanje dejavnosti iz odstavka 4 tega člena od starosti 16 let lahko odobri z nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi ali sklepom pristojnega organa po posvetovanju, če se zdravje, varnost, telesni, duševni in socialni razvoj, izobraževanje in morala zadevnih mladostnikov v celoti zaščitijo ter če je bilo zadevnim mladostnikom zagotovljeno ustrezno specifično usposabljanje na plovilu ali poklicno usposabljanje in so opravili osnovno varnostno usposabljanje pred začetkom dela na plovilu. Upoštevajo se zahteve člena 7(3) Direktive 94/33/ES.

7. Ribiče, mlajše od 18 let, je prepovedano vključevati v nočno delo. „Noč“ se za namen tega člena opredeli v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso. Zajema obdobje vsaj devetih ur ter se začne najpozneje opolnoči in konča najprej ob 5. uri zjutraj. Pristojni organ lahko odobri odstopanje od strogega upoštevanja omejitve nočnega dela, če so izpolnjene zahteve člena 9 Direktive 94/33/ES, kadar:

(a)bi bilo okrnjeno učinkovito usposabljanje zadevnih ribičev v skladu z uveljavljenimi programi in urniki ali

(b)posebna narava naloge ali priznan program usposabljanja zahteva, da ribiči, za katere velja odstopanje, delovne naloge opravljajo ponoči, organ pa po posvetovanju odloči, da delo ne bo škodovalo njihovemu zdravju ali dobremu počutju.

8. Nič v tem členu ne vpliva na nobene obveznosti, ki jih država članica prevzame na podlagi ratifikacije katere koli mednarodne konvencije o delu, ki mladim ribičem, na katere se ta člen nanaša, zagotavlja višjo raven varstva.

ZDRAVSTVENI PREGLED

Člen 7

1. Ribiči na ribiškem plovilu ne smejo delati brez veljavnega zdravniškega spričevala, ki potrjuje njihovo zmožnost za opravljanje delovnih nalog.

2. Pristojni organ lahko po posvetovanju odobri izvzetja iz uporabe odstavka 1 tega člena, pri čemer upošteva varnost in zdravje ribičev, velikost plovila, razpoložljivost zdravstvene pomoči in sredstev za evakuacijo, trajanje plovbe, območje operacije in vrsto ribolovne operacije.

3. Izvzetja iz odstavka 2 tega člena se ne uporabljajo za ribiča, ki dela na ribiškem plovilu, katerega dolžina znaša 24 metrov in več ali ki običajno ostane na morju dlje kot tri dni. Pristojni organ lahko v nujnih primerih ribiču dovoli delati na takem plovilu za omejeno in opredeljeno obdobje, dokler se ne pridobi zdravniško spričevalo, če ima ribič na voljo nedavno poteklo zdravniško spričevalo.

Člen 8

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi določi:

(a)naravo zdravstvenih pregledov;

(b)obliko in vsebino zdravniških spričeval;

(c)izdajo zdravniškega spričevala s strani ustrezno kvalificiranega zdravnika ali, če se spričevalo nanaša izključno na vid, s strani osebe, ki jo pristojni organ prizna kot kvalificirano za izdajo takšnega spričevala; te osebe so pri izvajanju strokovne presoje popolnoma neodvisne;

(d)pogostost zdravstvenih pregledov in trajanje veljavnosti zdravniških spričeval;

(e)pravico do drugega, zavezujočega pregleda, ki ga opravi neodvisen zdravnik, ki ga za razsodnika imenuje država članica,

(i) če se osebi spričevalo zavrne ali se uvedejo omejitve pri delu, ki ga oseba lahko opravlja;

(ii) če oseba pri pregledu navede, da je po lastnem mnenju nezmožna za opravljanje delovnih nalog na ribiškem plovilu, zdravnik, ki opravlja pregled, pa vseeno izda zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da je oseba zdravstveno zmožna za opravljanje delovnih nalog na ribiškem plovilu;

(iii) če se osebi spričevalo zavrne ali se uvedejo omejitve pri delu, ki ga oseba lahko opravlja, zdravstvenih razlogov za tako zavrnitev pa ni več;

(f)druge ustrezne zahteve.

Člen 9

Poleg minimalnih zahtev členov 7 in  8 na ribiškem plovilu dolžine 24 metrov in več ali plovilu, ki običajno ostane na morju dlje kot tri dni, velja, da:

(a)se v ribičevem zdravniškem spričevalu navede vsaj, da:

(i) sta sluh in vid zadevnega ribiča zadovoljiva za opravljanje njegovih delovnih nalog na plovilu in

(ii) ribič ni v takem zdravstvenem stanju, ki bi ga službovanje na morju lahko poslabšalo ali zaradi katerega bi ribič lahko postal nezmožen za takšno službovanje ali ki bi lahko ogrozilo varnost ali zdravje drugih oseb na plovilu;

(b)    zdravniško spričevalo velja največ dve leti, za ribiče, mlajše od 18 let, pa največ eno leto;

(c)    spričevalo, katerega obdobje veljavnosti poteče med plovbo, ostane veljavno do konca navedene plovbe.

DEL 4

POGOJI SLUŽBOVANJA

POSADKA

Člen 10

1. Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, na podlagi katerih morajo lastniki plovil, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, zagotoviti, da so posadke njihovih plovil zadostno in varno popolnjene za varno plovbo in upravljanje plovila ter pod nadzorom sposobnega poveljnika.

2. Poleg zahtev odstavka 1 tega člena pristojni organ pri ribiških plovilih dolžine 24 metrov in več določi minimalno raven popolnjenosti posadke za varno plovbo plovila, pri čemer opredeli število potrebnih ribičev in kvalifikacije, ki jih ti morajo imeti.

3. Pristojni organ lahko po posvetovanju določi alternativne zahteve tistim iz odstavka 2 tega člena. Vendar se država članica pri tem prepriča, da alternativne zahteve:

(a)v celoti dosegajo splošni cilj in namen tega člena in člena 11;

(b)uveljavljajo odstavek 2 tega člena in

(c)ne ogrožajo varnosti in zdravja ribičev.

ŠTEVILO DELOVNIH UR IN UR POČITKA

Člen 11

1.(a)    Členi 3 do vključno 6, 8 in 21 Direktive 2003/88/ES se za ribiče, zajete s tem sporazumom, ne uporabljajo.

(b)Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, na podlagi katerih morajo lastniki plovil, ki plujejo po njeno zastavo, zagotoviti, da imajo ribiči pravico do ustreznega počitka in da število njihovih tedenskih delovnih ur v referenčnem obdobju največ dvanajstih mesecev v povprečju ne presega 48 ur.

2.(a)    V okviru omejitev iz odstavka 1(b) ter odstavkov 3 in 4 tega člena vsaka država članica po posvetovanju ter ob upoštevanju potrebe po varnosti in varovanju zdravja ribičev in omejevanju utrujenosti sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se:

(i) število delovnih ur omeji na najvišje število ur, ki se v opredeljenem obdobju ne sme preseči, ali

(ii) zagotovi minimalno število ur počitka v opredeljenem obdobju.

(b)    Najvišje število delovnih ur ali minimalno število ur počitka se določita z zakoni in drugimi predpisi ali kolektivnimi pogodbami ali sporazumi med socialnimi partnerji.

3.Število delovnih ur ali ur počitka se omeji bodisi z:

(a)najvišjim številom delovnih ur, ki ne presega:

(i) 14 ur v katerem koli 24-urnem obdobju in

(ii) 72 ur v katerem koli 7-dnevnem obdobju,

bodisi z

(b)minimalnim številom ur počitka, ki ni nižje od:

(i) 10 ur v katerem koli 24-urnem obdobju in

(ii) 77 ur v katerem koli 7-dnevnem obdobju.

4.Ure počitka se lahko razdelijo v največ dve obdobji, pri čemer eno traja najmanj šest ur, presledek med zaporednima obdobjema počitka pa ne presega 14 ur.

5.V skladu s splošnimi načeli varovanja zdravja in varnosti delavcev in zaradi objektivnih ali tehničnih razlogov ali razlogov organizacije dela lahko države članice dovolijo odstopanja od omejitev iz odstavka 1(b) ter odstavkov 3 in 4, vključno glede določitve referenčnih obdobij. Taka odstopanja v največji možni meri spoštujejo predpisane standarde, lahko pa upoštevajo pogostejša ali daljša obdobja dopusta ali dodeljevanje nadomestnega dopusta ribičem.

Ta odstopanja se lahko določijo z:

(a)zakoni in drugimi predpisi, če se opravi posvetovanje in se spodbudijo vse relevantne oblike socialnega dialoga, ali

(b)kolektivnimi pogodbami ali sporazumi med socialnimi partnerji v panogi.

6.Če so dovoljena odstopanja iz odstavka 5 od omejitev iz odstavka 3, zadevni ribiči prejmejo nadomestni počitek takoj, ko je to možno.

7.Nič v tem členu ne posega v pravico poveljnika plovila, da od ribiča zahteva, da opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebno za neposredno varnost plovila, oseb na plovilu ali ulova ali zagotavljanje pomoči drugim čolnom ali ladjam ali osebam v stiski na morju. Poveljnik lahko po potrebi začasno prekine urnik počitka in od ribiča zahteva, da opravi toliko delovnih ur, kolikor je potrebno, dokler se stanje ne normalizira. Poveljnik vsem ribičem, ki v predvidenem času počitka delajo, zagotovi primeren počitek, takoj ko je to po vzpostavitvi normalnega stanja možno.

8.Vsaka država članica lahko določi, da ribiči na ribiških plovilih, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo ter katerim nacionalna zakonodaja ali praksa prepoveduje opravljanje operacij v določenem obdobju koledarskega leta, ki presega en mesec, izkoristijo letni dopust v skladu s členom 7 Direktive 2003/88/ES v navedenem obdobju.

SEZNAM POSADKE

Člen 12

Na vsakem ribiškem plovilu je seznam posadke, katerega izvod se pooblaščenim osebam na kopnem zagotovi pred odhodom plovila ali se na kopno pošlje takoj po odhodu plovila. Pristojni organ določi, komu, kdaj in za katere namene se take informacije zagotovijo.

RIBIČEVA POGODBA O DELU

Člen 13

Členi 14 do vključno 18 se uporabljajo brez poseganja v Direktivo 91/533/EGS.

Člen 14

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi določi:

(a)da se ribiči, ki delajo na plovilih, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, zaščitijo z ribičevo pogodbo o delu, ki je zanje razumljiva in skladna z določbami tega sporazuma, in

(b)minimalne podatke, ki se vključijo v ribičevo pogodbo o delu v skladu z določbami Priloge I k temu sporazumu.

Člen 15

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi določi:

(a)postopke za zagotovitev, da ima ribič možnost preučiti pogoje ribičeve pogodbe o delu in dobiti nasvet v zvezi s tem, preden se pogodba sklene;

(b)vodenje evidenc o ribičevem delu na podlagi take pogodbe, kadar je to ustrezno, in

(c)sredstva za reševanje sporov v zvezi z ribičevo pogodbo o delu.

Člen 16

Ribičeva pogodba o delu, katere izvod se zagotovi ribiču, se hrani na plovilu ter je na voljo ribiču in v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ostalim zadevnim strankam, če te tako zahtevajo.

Člen 17

Členi 14 do vključno 16 in Priloga I k temu sporazumu se ne uporabljajo za lastnika ribiškega plovila, ki hkrati sam upravlja plovilo.

Člen 18

Odgovornost lastnika ribiškega plovila je vsakemu ribiču zagotoviti pisno ribičevo pogodbo o delu, ki jo podpišejo vse pogodbene stranke ter ki ribiču zagotavlja dostojne delovne in življenjske razmere na plovilu v skladu s tem sporazumom.

REPATRIACIJA

Člen 19

1. Vsaka država članica zagotovi, da so ribiči na ribiškem plovilu, ki pluje pod njeno zastavo ali je vpisano v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo in ki vstopi v tuje pristanišče, upravičeni do repatriacije, če ribičeva pogodba o delu poteče ali jo zaradi utemeljenih razlogov odpove ena ali več pogodbenih strank ali če ribič ni več zmožen opravljati delovnih nalog iz ribičeve pogodbe o delu ali se zanj ne more pričakovati, da jih bo v danih okoliščinah opravljal. To se uporablja tudi za ribiče s tega plovila, ki so iz istih razlogov premeščeni s plovila v tuje pristanišče.

2. Stroške repatriacije iz odstavka 1 tega člena krije lastnik ribiškega plovila, razen če se za ribiča v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi ali drugimi ukrepi ugotovi, da resno krši svoje obveznosti iz ribičeve pogodbe o delu.

3. Države članice z zakoni, predpisi ali drugimi ukrepi določijo podrobne okoliščine, v katerih je ribič iz odstavka 1 tega člena upravičen do repatriacije, najdaljše trajanje obdobij službovanja na plovilu, po katerih je ribič upravičen do repatriacije, in možne ciljne kraje repatriacije.

4. Če lastnik ribiškega plovila ne zagotovi repatriacije iz tega člena, za repatriacijo zadevnega ribiča poskrbi država članica zastave plovila, ki ima nato pravico do izterjave stroškov od lastnika ribiškega plovila.

5. Nacionalni zakoni in drugi predpisi ne posegajo v pravico lastnika ribiškega plovila do izterjave stroškov repatriacije na podlagi pogodbenih dogovorov s tretjimi strankami.

ZASEBNE STORITVE TRGA DELA

Člen 20

1. Ta člen se uporablja brez poseganja v Direktivo 2008/104/ES.

2. Za namen tega člena zasebne storitve trga dela pomenijo storitve izvajalcev rekrutiranja in posredovanja zaposlitve v zasebnem sektorju ter storitve zasebnih agencij za zaposlovanje.

3. Država članica:

(a)prepove, da bi se pri zasebnih storitvah trga dela uporabljala sredstva, postopki ali seznami, katerih namen je ribičem preprečiti pridobitev dela, in

(b)določi, da ribič niti neposredno niti posredno in niti v celoti niti delno ne krije nobenih provizij ali drugih stroškov zasebnih storitev trga dela.

4. Nič v tem členu ne preprečuje državi članici, ki je ratificirala Konvencijo, da uveljavlja svojo morebitno pravico, da v okviru omejitev iz Konvencije nekatere obveznosti iz Konvencije dodeli zasebnim agencijam za zaposlovanje.

DEL 5

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU

HRANA IN NASTANITEV

Člen 21

1. Členi 22 do vključno 25 se uporabljajo brez poseganja v Direktivo 93/103/ES.

2. Nacionalne določbe za izvajanje členov 22 do vključno 25 se uporabljajo ob upoštevanju higienskih ter splošnih varnostnih in zdravstvenih razmer in udobja.

Člen 22

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe v zvezi z nastanitvijo, hrano in pitno vodo na ribiških plovilih, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo.

Člen 23

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da so nastanitveni prostori na ribiških plovilih, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, zadovoljive velikosti in kakovosti ter ustrezno opremljeni glede na uporabo plovila in dolžino bivanja ribičev na plovilu. S takimi ukrepi se po potrebi urejajo zlasti naslednji vidiki:

(a)odobritev načrtov za gradnjo ali prilagoditev ribiških plovil v zvezi z nastanitvijo;

(b)vzdrževanje nastanitvenih in kuhinjskih prostorov;

(c)prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in razsvetljava;

(d)blaženje prekomernega hrupa in vibracij;

(e)lokacija, velikost, konstrukcijski materiali in opremljenost spalnih, jedilnih in drugih nastanitvenih prostorov;

(f)sanitarni prostori, vključno s stranišči in umivalniki, ter zadostna oskrba s toplo in hladno vodo ter

(g)postopki odgovarjanja na pritožbe v zvezi z nastanitvijo, ki ne izpolnjuje zahtev tega sporazuma.

Člen 24

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(a)so hranilna vrednost, kakovost in količina hrane, ki se prevaža in streže na plovilu, zadostne;

(b)sta kakovost in količina pitne vode zadostni ter

(c)lastnik ribiškega plovila zagotovi hrano in vodo, ne da bi imel ribič s tem stroške; vendar se lahko v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi stroški povrnejo kot operativni stroški, če tako določa kolektivna pogodba, ki ureja sistem deležev, ali ribičeva pogodba o delu.

Člen 25

Zakoni, predpisi ali drugi ukrepi, ki jih država članica sprejme v skladu s členi 22 do vključno 24, v celoti uveljavljajo Prilogo II k temu sporazumu.

ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZDRAVSTVENA OSKRBA;

VARSTVO V PRIMERU Z DELOM POVEZANE BOLEZNI, POŠKODBE ALI SMRTI

Člen 26

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da ima ribič na ribiškem plovilu, ki pluje pod njeno zastavo ali je vpisano v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo:

(a)pravico do zdravljenja na kopnem in pravočasnega prevoza na kopno zaradi zdravljenja v primeru resne poškodbe ali bolezni;

(b)zdravstveno varstvo in zdravstveno oskrbo, ki ju zagotovi lastnik ribiškega plovila, ko je ribič:

(i) na plovilu ali

(ii) izkrcan v pristanišču zunaj države, odgovorne za njegovo socialno varnost, ter

(c)nadalje, v primeru z delom povezane bolezni ali poškodbe, dostop do ustrezne zdravstvene oskrbe v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi ali prakso.

Člen 27

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da zdravstveno varstvo in zdravstvena oskrba iz člena 26(b):

(a)izpolnjujeta veljavne določbe Direktive 92/29/EGS in člena 28, če je ribič na plovilu, ter

(b)vključujeta zdravljenje ter s tem povezano materialno pomoč in podporo med zdravljenjem, če se ribič izkrca v pristanišču zunaj države, odgovorne za njegovo socialno varnost.



Člen 28

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(a)so zdravila in medicinska oprema, ki morajo biti na ribiškem plovilu ter za katera veljajo zahteve člena 2(1)(b) Direktive 92/29/EGS, odvisna tudi od območja operacije;

(b)se pri posebnem usposabljanju ribičev poleg zahtev člena 5(3) Direktive 92/29/EGS upoštevajo tudi število ribičev na plovilu, območje operacije in trajanje plovbe;

(c)se navodila iz člena 5(1) Direktive 92/29/EGS zagotovijo v jeziku in obliki, ki ju usposobljeni ribiči iz odstavka (b) tega člena razumejo;

(d)so zdravniški nasveti iz člena 6(1) Direktive 92/29/EGS na voljo tudi prek satelitske komunikacije in da so ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, za pridobitev takih nasvetov opremljena s sistemom za radijsko ali satelitsko komunikacijo ter

(e)imajo ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, zdravstveni priročnik, ki ga je sprejel ali odobril pristojni organ, ali najnovejšo izdajo Mednarodnega zdravstvenega priročnika za ladje.

Člen 29

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe, s katerimi zagotovi, da:

(a)v kolikor je to združljivo z nacionalnimi zakoni in prakso, se zdravstvena oskrba iz člena 26(b) in nadalje iz člena 28 ribiču zagotovi brezplačno, in da

(b)dokler se ne izvede repatriacija ribiča, nosi stroške zdravstvene oskrbe, plačila katerih je ribič oproščen na podlagi odstavka (a) tega člena, lastnik ribiškega plovila, če država, odgovorna za ribičevo socialno varnost, teh stroškov ne krije v okviru svojega sistema socialne varnosti, ter da

(c)je lastnik ribiškega plovila odgovoren za kritje stroškov zdravstvene oskrbe iz člena 26(c), če država, odgovorna za ribičevo socialno varnost, teh stroškov ne krije v okviru svojega sistema socialne varnosti.

Člen 30

Z nacionalnimi zakoni ali predpisi se lahko izključi odgovornost lastnika ribiškega plovila za kritje stroškov zdravstvene oskrbe iz člena 29(b) in (c), če do poškodbe pride kako drugače kot med službovanjem na ribiškem plovilu ali je bila bolezen ali hiba ob nastopu dela prikrita ali če lastnik ribiškega plovila dokaže, da je poškodba ali bolezen posledica ribičevega namernega prekrška.



Člen 31

1. Vsaka država članica sprejme ukrepe, s katerimi ribičem v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi ali prakso zagotovi varstvo v primeru z delom povezane bolezni, poškodbe ali smrti.

2. Ribič ima v primeru poškodbe zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni dostop do ustreznega nadomestila v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi.

3. Če država, odgovorna za ribičevo socialno varnost, ne krije varstva iz odstavka 1 in posledično odstavka 2 tega člena v okviru svojega sistema socialne varnosti, je zanj odgovoren lastnik ribiškega plovila.

Člen 32

Finančne odgovornosti lastnika ribiškega plovila iz členov 29 in 31 se ob upoštevanju značilnosti ribiškega sektorja lahko zajamčijo

s:

(a)sistemom odgovornosti lastnikov ribiških plovil ali

(b)sistemom obveznega zavarovanja, shemo nadomestil za delavce ali drugimi sistemi.

VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU TER PREPREČEVANJE NESREČ PRI DELU

Člen 33

Členi 34 do vključno 36 se uporabljajo brez poseganja v direktive 89/391/EGS, 92/29/EGS in 93/103/ES.

Člen 34

Vsaka država članica sprejme zakone, predpise ali druge ukrepe glede:

(a)preprečevanja nesreč pri delu, poklicnih bolezni in z delom povezanih tveganj na ribiških plovilih, vključno z oceno in obvladovanjem tveganja, usposabljanjem ribičev in specifičnim usposabljanjem ribičev na plovilu;

(b)usposabljanja ribičev za ravnanje z različnimi vrstami ribolovnega orodja, ki ga bodo uporabljali, in poznavanje ribolovnih operacij, ki jih bodo opravljali;

(c)obveznosti lastnikov ribiških plovil, ribičev in drugih zadevnih strani, pri čemer se ustrezno upoštevata varnost in zdravje ribičev, mlajših od 18 let;

(d)poročanja o nesrečah na ribiških plovilih, ki plujejo pod njeno zastavo ali so vpisana v register pod njeno popolno sodno pristojnostjo, in preiskovanja takih nesreč ter

(e)ustanavljanja skupnih odborov za varnost in zdravje pri delu ali, po posvetovanju, drugih ustreznih organov.



Člen 35

1. Zahteve tega člena se uporabljajo za vsa ribiška plovila, pri čemer se upoštevajo število ribičev na plovilu, območje operacije in trajanje plovbe.

2. Pristojni organ:

(a)po posvetovanju zahteva, da lastnik ribiškega plovila v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi, kolektivnimi pogodbami in prakso na plovilu vzpostavi postopke za preprečevanje nesreč in poškodb pri delu ter poklicnih bolezni, pri čemer upošteva posebne nevarnosti in tveganja na zadevnem ribiškem plovilu, ter

(b)zahteva, da se lastnikom ribiških plovil, poveljnikom, ribičem in drugim zadevnim osebam zagotovijo zadostna in primerna navodila, gradivo za usposabljanje ali druge ustrezne informacije o načinu ocenjevanja in obvladovanja tveganj za varnost in zdravje na ribiških plovilih.

3. Lastniki ribiških plovil zagotovijo, da:

(a)ima vsak ribič na plovilu ustrezna osebna zaščitna oblačila in varovalno opremo;

(b)je vsak ribič na plovilu prejel osnovno varnostno usposabljanje, ki ga je odobril pristojni organ, ter

(c)so ribiči zadostno in primerno seznanjeni z opremo in načini njenega delovanja, vključno z ustreznimi varnostnimi ukrepi, preden zadevno opremo uporabljajo ali preden sodelujejo v zadevnih operacijah.

Člen 36

Ocena tveganja v zvezi z ribolovom se opravi v sodelovanju z ribiči ali njihovimi predstavniki, kakor je primerno.

DEL 6

SPREMEMBE

Člen 37

1. Po kakršnih koli spremembah določb Konvencije in če tako zahteva katera koli od podpisnic tega sporazuma, se opravi pregled uporabe tega sporazuma in njegovih prilog.

2. Po kakršni koli spremembi evropske zakonodaje, ki bi lahko vplivala na ta sporazum, in če tako zahteva katera koli od podpisnic tega sporazuma, se kadar koli opravita ocena in pregled tega sporazuma.


DEL 7

KONČNE DOLOČBE

Člen 38

Podpisnice sklenejo ta sporazum pod pogojem, da ne začne veljati do datuma začetka veljavnosti Konvencije. Konvencija začne veljati dvanajst mesecev po datumu, ko se ratifikacije s strani desetih držav članic MOD, med katerimi je osem obalnih držav, registrirajo pri generalnem direktorju Mednarodnega urada za delo.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani podpisali ta sporazum.

V Göteborgu, Švedska, enaindvajsetega maja dva tisoč dvanajst.



PRILOGA I

RIBIČEVA POGODBA O DELU

Ribičeva pogodba o delu zajema naslednje podatke, razen če je vključitev enega ali več takih podatkov nepotrebna, ker je to drugače urejeno z nacionalnimi zakoni in predpisi ali kolektivno pogodbo, kakor je primerno:

(a)priimek in ime, datum rojstva ali starost in kraj rojstva ribiča;

(b)kraj in datum sklenitve pogodbe;

(c)ime ribiškega plovila ali plovil in registrsko številko plovila ali plovil, na katerih naj bi ribič delal;

(d)ime delodajalca ali lastnika ribiškega plovila ali druge stranke v pogodbi z ribičem;

(e)predvideno plovbo ali plovbe, če je ob sklenitvi pogodbe to mogoče navesti;

(f)vlogo, za katero bo ribič zaposlen ali najet;

(g)po možnosti kraj in datum zahtevanega nastopa službovanja na plovilu;

(h)sredstva, ki jih je treba priskrbeti ribiču, razen če ni z nacionalnimi zakoni ali predpisi zagotovljen alternativen sistem;

(i)višino plače ali višino deleža in metodo za izračun takega deleža, če prejemek temelji na deležih, ali višino plače in deleža ter metodo za izračun takega deleža, če prejemek temelji na obojem, ter morebitno dogovorjeno minimalno plačo;

(j)prenehanje pogodbe in pogoje za prenehanje, in sicer:

(i) če je pogodba sklenjena za določen čas, datum izteka veljavnosti pogodbe;

(ii) če je pogodba sklenjena za plovbo, ciljno pristanišče in čas, ki mora preteči po prihodu, preden se ribiča razreši;

(iii) če je pogodba sklenjena za nedoločen čas, pogoje, v katerih jo katera koli pogodbena stranka lahko odpove, ter zahtevani odpovedni rok, ki za delodajalca ali lastnika ribiškega plovila ali drugo pogodbeno stranko ne sme biti krajši kot za ribiča;

(k)število dni plačanega letnega dopusta ali formulo za izračun dopusta, kakor je ustrezno;

(l)zdravstveno in socialno varnost ter s tem povezane prejemke, ki jih mora ribiču zagotoviti delodajalec, lastnik ribiškega plovila ali druga stranka ali stranke iz ribičeve pogodbe o delu, kakor je ustrezno;

(m)ribičevo pravico do repatriacije;

(n)sklic na morebitno kolektivno pogodbo;

(o)minimalni počitek v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi ali drugimi ukrepi ter

(p)morebitne druge podatke, zahtevane na podlagi nacionalnih zakonov in predpisov.


PRILOGA II

NASTANITEV NA RIBIŠKEM PLOVILU

SPLOŠNE DOLOČBE

1.Ta priloga se uporablja brez poseganja v direktivi 92/29/EGS in 93/103/ES.

2.V tej prilogi:

(a)Sporazum pomeni Sporazum med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) z dne 21. maja 2012 o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007;

(b)novo ribiško plovilo pomeni plovilo, za katero:

(i) je naročilo za gradnjo ali večjo predelavo oddano na datum začetka veljavnosti Sporazuma ali po tem datumu ali

(ii) je naročilo za gradnjo ali večjo predelavo oddano pred datumom začetka veljavnosti Sporazuma, izpolnjeno pa tri leta ali več po tem datumu, ali

(iii) če naročila za gradnjo ni, na datum začetka veljavnosti Sporazuma ali po tem datumu:

(a)je kobilica postavljena ali

(b)se začne gradnja, ki jo je mogoče povezati z določenim plovilom, ali

(c)se začne montaža, ki zajema vsaj petdeset ton ali en odstotek ocenjene teže celotnega konstrukcijskega materiala, pri čemer se upošteva nižja vrednost;

(c) obstoječe plovilo pomeni plovilo, ki ni novo ribiško plovilo.

3.Naslednje določbe se uporabljajo za vsa nova ribiška plovila, pokrita s krovom, pri čemer se upoštevajo izključitve v skladu s členom 3 Sporazuma. Pristojni organ lahko po posvetovanju zahteve te priloge uporabi tudi za obstoječa plovila, kadar in v kolikor določi, da je to smiselno in izvedljivo.

4.Pristojni organ lahko po posvetovanju dovoli odstopanja od določb te priloge pri ribiških plovilih, ki na morju običajno ostanejo manj kot 24 ur, kadar ribiči v pristanišču ne bivajo na plovilu. V primeru takih plovil pristojni organ zadevnim ribičem zagotovi ustrezne prostore za počitek, prehranjevanje in sanitarne namene.

5.Zahteve za plovila dolžine 24 metrov in več se lahko uporabljajo za plovila dolžine med 15 in 24 metrov, kadar pristojni organ po posvetovanju določi, da je to smiselno in izvedljivo.

6.Ribičem, ki delajo na dostavnih plovilih brez ustreznih nastanitvenih in sanitarnih prostorov, se taka nastanitev in prostori zagotovijo na matičnem plovilu.

7.Države članice lahko zahteve te priloge, ki se nanašajo na hrup, vibracije, prezračevanje, ogrevanje, klimatizacijo in razsvetljavo, razširijo na zaprte delovne prostore in prostore za skladiščenje, če se po posvetovanju taka uporaba šteje kot ustrezna in ne bo negativno vplivala na delovni proces ali delovne razmere ali kakovost ulova.

NAČRTOVANJE IN INŠPEKCIJSKI NADZOR

8.Ob vsakem na novo zgrajenem plovilu ali ob vsaki prenovi nastanitvenih prostorov posadke na plovilu se pristojni organ prepriča o skladnosti takega plovila z zahtevami te priloge. Pristojni organ, kolikor je to izvedljivo, zahteva skladnost s to prilogo, kadar se nastanitveni prostori posadke na plovilu bistveno spremenijo, za plovilo, ki zamenja zastavo, pod katero pluje, z zastavo države članice, pa skladnost s tistimi zahtevami te priloge, ki se uporabljajo v skladu z odstavkom 3.

9.Za plovila dolžine 24 metrov in več se v primerih iz odstavka 8 pristojnemu organu ali subjektu, ki ga pristojni organ za to pooblasti, v odobritev predložijo podrobni načrti nastanitvenih prostorov in informacije v zvezi s tem.

10.Za plovila dolžine 24 metrov in več pristojni organ, vsakič ko se nastanitveni prostori posadke na ribiškem plovilu prenovijo ali bistveno spremenijo, pregleda skladnost teh prostorov z zahtevami Sporazuma in, kadar plovilo zamenja zastavo, pod katero pluje, z zastavo države članice, skladnost s tistimi zahtevami te priloge, ki se uporabljajo v skladu z odstavkom 3. Pristojni organ lahko po lastni presoji opravi dodatne inšpekcijske preglede nastanitvenih prostorov posadke.

11.Kadar plovilo zamenja zastavo z zastavo države članice ali se vpiše v register pod popolno sodno pristojnostjo države članice, se kakršne koli alternativne zahteve, ki jih v skladu z odstavki 15, 39, 47 ali 62 Priloge III h Konvenciji morda sprejeme pristojni organ države nečlanice EU, pod zastavo katere je plovilo plulo prej, za plovilo prenehajo uporabljati.

ZASNOVA IN GRADNJA

12.V vseh nastanitvenih prostorih se zagotovi ustrezna stojna višina. Pristojni organ določi minimalno stojno višino prostorov, v katerih bodo ribiči o pričakovanjih dlje časa stali.

13.Na plovilih dolžine 24 metrov in več znaša minimalna dovoljena stojna višina vseh nastanitvenih prostorov, v katerih je potrebno popolnoma prosto gibanje, najmanj 200 centimetrov.

Odprtine v nastanitvene prostore in med njimi

14.Iz skladišč za ribe in strojnic ni nobenih neposrednih odprtin v spalne prostore, razen za izhod v sili. Kjer je to smiselno in izvedljivo, se je treba izogibati neposrednim odprtinam iz kuhinj, shramb, sušilnic ali skupnih sanitarnih prostorov, razen če ni izrecno določeno drugače.

15.Na plovilih dolžine 24 metrov in več ni nobenih neposrednih odprtin iz skladišč za ribe in strojnic ali kuhinj, shramb, sušilnic ali skupnih sanitarnih prostorov v spalne prostore, razen za izhod v sili; tisti del pregrade, ki ločuje take prostore od spalnih prostorov, in zunanje pregrade so iz jekla ali drugega odobrenega materiala ter neprepustne za vodo in plin. Ta določba ne izključuje možnosti, da si sanitarne prostore delita dve kabini.

Izolacija

16.Nastanitvi prostori se ustrezno izolirajo; materiali, iz katerih so narejeni notranje pregrade, plošče, obloge, tla in spoji, ustrezajo svojemu namenu in zagotavljajo zdravo okolje. V vseh nastanitvenih prostorih se zagotovi zadosten odtok.

17.Sprejmejo se vsi izvedljivi ukrepi za zaščito nastanitvenih prostorov posadke na ribiškem plovilu pred muhami in drugimi žuželkami, zlasti ko plovila izvajajo operacije na območjih z veliko komarji.

18.Vsi nastanitveni prostori posadke imajo izhod v sili.

HRUP IN VIBRACIJE

19.Odstavek 20 se uporablja brez poseganja v direktivi 2003/10/ES in 2002/44/ES.

20.Pristojni organ sprejme standarde glede hrupa in vibracij v nastanitvenih prostorih, ki ribičem zagotavljajo ustrezno zaščito pred učinki takega hrupa in vibracij, vključno z učinki utrujenosti, ki jo povzročajo hrup in vibracije.

PREZRAČEVANJE

21.Nastanitveni prostori se prezračujejo ob upoštevanju podnebnih razmer. Vedno kadar so ribiči na plovilu, se s prezračevalnim sistemom zagotavlja stalen dotok svežega zraka v zadovoljivem stanju.

22.S prezračevalnim sistemom ali drugimi ukrepi se nekadilce zaščiti pred tobačnim dimom.

23.Nastanitveni prostori na plovilih dolžine 24 metrov in več se opremijo s prezračevalnim sistemom, ki se upravlja na tak način, da vzdržuje zadovoljivo stanje zraka in zagotavlja zadostno gibanje zraka v vseh vremenskih razmerah in podnebjih. Kadar so ribiči na plovilu, prezračevalni sistemi stalno obratujejo.

OGREVANJE IN KLIMATIZACIJA

24.Nastanitveni prostori se ustrezno ogrevajo ob upoštevanju podnebnih razmer.

25.Na plovilih dolžine 24 metrov in več se s primernim ogrevalnim sistemom zagotovi ustrezna toplota, razen na ribiških plovilih, ki operacije izvajajo izključno v tropskih podnebjih. Ogrevalni sistem po potrebi zagotavlja toploto v vseh pogojih ter obratuje, kadar ribiči bivajo ali delajo na plovilu in kadar to zahtevajo razmere.

26.Na plovilih dolžine 24 metrov in več, razen na tistih, ki se redno nahajajo na območjih, kjer podnebne razmere tega ne zahtevajo, se klimatizacija zagotovi v nastanitvenih prostorih, na mostu, v radijski kabini in morebitnem osrednjem nadzornem prostoru strojnice.

RAZSVETLJAVA

27.Vsi nastanitveni prostori imajo ustrezno razsvetljavo.

28.Nastanitveni prostorih so poleg umetne svetlobe po možnosti razsvetljeni tudi z naravno svetlobo. V naravno osvetljenih spalnih prostorih se omogoči zatemnitev.

29.Poleg običajne razsvetljave spalnega prostora se za vsako ležišče zagotovi primerna bralna razsvetljava.

30.V spalnih prostorih se zagotovi zasilna razsvetljava.

31.Kadar v jedilnicah, prehodih in drugih prostorih na plovilu, ki se ali se lahko uporabljajo za izhod v sili, ni zasilne razsvetljave, se v takih prostorih zagotovi stalna nočna razsvetljava.

32.Razsvetljava nastanitvenih prostorov na plovilih dolžine 24 metrov in več ustreza standardu, ki ga določi pristojni organ. Minimalni standard za tako razsvetljavo katerega koli dela nastanitvenega prostora, kjer se je mogoče prosto gibati, je določen tako, da na jasen dan osebi z normalnim vidom omogoča branje običajnega tiskanega časopisa.

SPALNI PROSTORI

Splošno

33.Kadar zasnova, mere ali namen plovila to dopuščajo, se nastanitveni prostori namestijo tako, da se čim bolj ublažijo učinki gibanja in pospeševanja, a v nobenem primeru ne pred prestrezno pregrado.



Površina tal

34.Število oseb na spalni prostor in površina tal na osebo, razen prostora, ki ga zavzemajo ležišča in omarice, sta takšna, da ob upoštevanju uporabe plovila ribičem na plovilu zagotavljata dovolj prostora in udobja.

35.Na plovilih dolžine 24 metrov in več, a manj kot 45 metrov znaša površina tal spalnih prostorov na osebo, razen prostora, ki ga zavzemajo ležišča in omarice, najmanj 1,5 kvadratnega metra.

36.Na plovilih dolžine 45 metrov in več znaša površina tal spalnih prostorov na osebo, razen prostora, ki ga zavzemajo ležišča in omarice, najmanj 2 kvadratna metra.

Število oseb na spalni prostor

37.Če ni izrecno določeno drugače, je najvišje dovoljeno število oseb v posameznem spalnem prostoru šest.

38.Na plovilih dolžine 24 metrov in več je najvišje dovoljeno število oseb v posameznem spalnem prostoru štiri. Pristojni organ lahko v posameznih primerih dovoli odstopanja od te zahteve, če je zahteva glede na velikost, vrsto ali predvideno uporabo plovila nesmiselna ali neizvedljiva.

39.Če ni izrecno določeno drugače, se za častnike zagotovi ločen spalni prostor ali prostori, kadar je to izvedljivo.

40.Na plovilih dolžine 24 metrov in več spalne prostore za častnike zaseda ena oseba, kadar je to mogoče, spalni prostor pa v nobenem primeru nima več kot dveh ležišč. Pristojni organ lahko v posameznih primerih dovoli odstopanja od zahtev tega odstavka, če so zahteve glede na velikost, vrsto ali predvideno uporabo plovila nesmiselne ali neizvedljive.

Ostalo

41.Najvišje število oseb, ki jih je mogoče nastaniti v spalnem prostoru, se čitljivo in neizbrisno označi na dobro vidnem mestu v prostoru.

42.Ležišča so individualna in ustrezne velikosti. Žimnice so iz primernega materiala. Vsako ležišče je opremljeno z lokalno razsvetljavo.

43.Minimalne notranje mere ležišč na plovilih dolžine 24 metrov in več znašajo najmanj 198 krat 80 centimetrov.

44.Spalni prostori se načrtujejo in opremijo tako, da so za uporabnike primerno udobni in z lahkoto urejeni. Opremijo so z ležišči, individualnimi omaricami, ki zadostujejo za oblačila in druge osebne predmete, ter ustrezno pisalno površino.

45.Na plovilih dolžine 24 metrov in več se zagotovi za pisanje primerna pisalna miza s stolom.

46.Spalni prostori se po možnosti namestijo ali opremijo tako, da osebam obeh spolov zagotavljajo primerno zasebnost.

JEDILNICE

47.Jedilnice so čim bližje kuhinji, a v nobenem primeru niso pred prestrezno pregrado.

48.Plovila imajo za uporabo primerne jedilnice. Če ni izrecno določeno drugače, se jedilnice ločijo od spalnih prostorov, kadar je to izvedljivo.

49.Jedilnice na plovilih dolžine 24 metrov in več se ločijo od spalnih prostorov.

50.Mere in oprema posamezne jedilnice zadoščajo številu oseb, ki bi jo lahko istočasno uporabljale.

51.Na plovilih z razdaljo med navpičnicama 15 metrov ali več sta ribičem vedno na voljo in dostopna dovolj prostoren hladilnik in naprava za pripravo toplih in hladnih napitkov.

KADI ALI PRHE, STRANIŠČA IN UMIVALNIKI

52.Sanitarni prostori, ki zajemajo stranišča, umivalnike in kadi ali prhe, se v skladu z uporabo plovila zagotovijo vsem osebam na plovilu. Ti prostori ustrezajo vsaj minimalnim zdravstvenim in higienskim standardom ter so sprejemljive kakovosti.

53.Sanitarni prostori se uredijo tako, da se prepreči kontaminacija ostalih prostorov. Sanitarni prostori omogočajo primerno zasebnost.

54.Vsem ribičem in drugim osebam na plovilu je na voljo topla in hladna tekoča sladka voda v zadostnih količinah, da se omogoča primerna higiena. Pristojni organ lahko po posvetovanju določi minimalno količino potrebne vode.

55.Sanitarni prostori se, kadar so zagotovljeni, prezračujejo navzven in neodvisno od ostalih nastanitvenih prostorov.

56.Vse površine v sanitarnih prostorih so takšne, da omogočajo enostavno in učinkovito čiščenje. Tla so pokrita s protizdrsno oblogo.

57.Na plovilih dolžine 24 metrov in več se vsem ribičem, ki zasedajo prostore brez pripadajočih sanitarnih prostorov, zagotovijo vsaj ena kad ali prha ali oboje, eno stranišče in en umivalnik za vsake štiri osebe ali manj.

PRALNE ZMOGLJIVOSTI

58.Če ni izrecno določeno drugače, se oprema za pranje in sušenje oblačil zagotovi po potrebi in ob upoštevanju uporabe plovila.

59.Na plovilih dolžine 24 metrov in več se zagotovijo ustrezni prostori za pranje, sušenje in likanje oblačil.

60.Na plovilih dolžine 45 metrov in več se ustrezni prostori za pranje, sušenje in likanje oblačil zagotovijo ločeno od spalnih prostorov, jedilnic in stranišč ter so ustrezno prezračevani, ogrevani in opremljeni z vrvmi za obešanje ali drugimi pripravami za sušenje oblačil.

PROSTORI ZA BOLNE IN POŠKODOVANE RIBIČE

61.Poleg zahtev Direktive 92/29/EGS se bolnemu ali poškodovanemu ribiču po potrebi zagotovi kabina.

62.Namesto zahtev člena 2(3) Direktive 92/29/EGS se uporablja naslednje: Na plovilih nad 500 bruto registrskih ton (BRT), na katerih 15 ribičev ali več pluje dlje kot tri dni, in na ribiških plovilih dolžine 45 metrov ali več, ne glede na velikost posadke in trajanje plovbe, se zagotovi ločen bolniški prostor, namenjen zdravljenju. Prostor se primerno opremi in higiensko vzdržuje.

OSTALI PROSTORI

63.Prostor za obešanje opreme za slabo vreme in druge osebne varovalne opreme se zagotovi zunaj spalnih prostorov, a v primerni bližini teh prostorov.

POSTELJNINA, JEDILNI PRIBOR IN POSODA TER DRUGE POTREBŠČINE

64.Vsem ribičem na plovilu se zagotovijo ustrezen jedilni pribor in posoda ter posteljnina in drugo perilo. Če tako določa kolektivna pogodba ali ribičeva pogodba o delu, se lahko stroški perila povrnejo kot operativni stroški.

PROSTORI ZA REKREACIJO

65.Vsem ribičem na plovilih dolžine 24 metrov in več se zagotovijo ustrezni prostori, oprema in storitve za rekreacijo. Kadar je to primerno, se za rekreativne dejavnosti lahko uporabijo jedilnice.


KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA

66.Kolikor je to izvedljivo, se vsem ribičem na plovilu zagotovi primeren dostop do komunikacijskih sredstev po sprejemljivi ceni, ki ne presega skupnih stroškov, ki jih ima s tem lastnik ribiškega plovila.

KUHINJSKI IN SHRAMBNI PROSTORI

67.Na plovilih se zagotovi kuhinjska oprema. Če ni izrecno določeno drugače, se ta oprema po možnosti namesti v ločeno kuhinjo.

68.Kuhinja ali, če ločene kuhinje ni, prostor za kuhanje je zadostno velik za svoj namen, dobro razsvetljen in prezračevan ter ustrezno opremljen in vzdrževan.

69.Na plovilih dolžine 24 metrov in več se zagotovi ločena kuhinja.

70.Plinske jeklenke z butanom ali propanom za uporabo v kuhinji se shranjujejo na odprtem krovu in v zavetju, kjer so jeklenke zaščitene pred zunanjimi viri toplote in zunanjimi vplivi.

71.Zagotovi se ustrezen in dovolj velik prostor za shranjevanje zalog, ki je primerno suh, hladen in dobro prezračevan, da se prepreči kvarjenje zalog; če ni izrecno določeno drugače, se po možnosti uporabljajo hladilniki ali drugi načini shranjevanja pri nizki temperaturi.

72.Na plovilih z razdaljo med navpičnicama 15 metrov ali več se uporabljajo shramba za zaloge in hladilnik ter drug način shranjevanja pri nizki temperaturi.

HRANA IN PITNA VODA

73.Hrana in pitna voda zadostujeta številu ribičev ter trajanju in vrsti plovbe. Poleg tega sta ustrezni z vidika hranilne vrednosti, kakovosti, količine in raznovrstnosti, pri čemer se upoštevajo tudi verske zahteve in kulturne navade ribičev glede prehranjevanja.

74.Pristojni organ lahko določi zahteve glede minimalnih standardov in količine hrane in vode, ki morata biti na plovilu.

ČISTOČA IN DOSTOJNE BIVALNE RAZMERE

75.Nastanitveni prostori se vzdržujejo v čistem in za bivanje dostojnem stanju, v njih pa ni predmetov in zalog, ki niso osebna lastnina uporabnikov teh prostorov ali ki se ne uporabljajo za njihovo varnost ali reševanje.

76.Kuhinjski in shrambni prostori se vzdržujejo v higienskem stanju.

77.Odpadki se shranjujejo v zaprtih in dobro zatesnjenih posodah ter se po potrebi odstranijo z območij rokovanja s hrano.

PREGLEDI S STRANI POVELJNIKA ALI POD NJEGOVIM VODSTVOM

78.(a) Pristojni organ na plovilih dolžine 24 metrov in več zahteva pogoste preglede, ki jih izvaja poveljnik ali se izvajajo pod njegovim vodstvom ter s katerimi se zagotovi, da so:

(i) nastanitveni prostori čisti, za bivanje dostojni in varni ter se vzdržujejo v dobrem stanju;

(ii) zaloge hrane in vode zadostne ter

(iii) kuhinjski in shrambni prostori ter oprema higienski in v ustreznem stanju.

(b)Rezultati teh pregledov in ukrepi za odpravo morebitnih pomanjkljivosti se zabeležijo in so na voljo za pregled.

ODSTOPANJA

79.Pristojni organ lahko po posvetovanju dovoli odstopanja od določb te priloge, da se brez diskriminacije upoštevajo interesi ribičev z različnimi in specifičnimi verskimi in družbenimi praksami, če taka odstopanja ne povzročijo na splošno manj ugodnih razmer od tistih, ki bi izhajale iz uporabe te priloge.