EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 11.2.2016

COM(2016) 64 final

2016/0038(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

·Razlogi za predlog in njegovi cilji

Priloženi predlog sklepa Sveta je pravni instrument za sklenitev Sporazuma o gospodarskem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: SGP) med partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti (v nadaljnjem besedilu: EAC) na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: SGP EAC). Partnerske države EAC so Burundi, Kenija, Ruanda, Tanzanija in Uganda.

Pogajanja so se na ravni glavnih pogajalcev zaključila 14. oktobra 2014 v Bruslju. Sporazum je bil parafiran 16. oktobra 2014 v Bruslju.

Za Kenijo trenutno veljajo ugodnosti sheme iz uredbe o dostopu do trga. Za druge države te regije zaradi njihove uvrstitve med najmanj razvite države trenutno veljajo ugodnosti iz pobude „vse razen orožja“.

Takoj ko Sporazum začne veljati, bo zagotovil enoten režim dostopa za partnerske države EAC.

·Usklajenost z obstoječimi določbami politike na tem področju

Ta predlog izvaja Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o partnerstvu AKP-EU), ki poziva k sklenitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu, skladnih s STO.

·Usklajenost z drugimi politikami Unije

SGP EAC je razvojno usmerjen trgovinski sporazum. Partnerskim državam EAC nudi asimetričen dostop do trga, kar jim omogoča zaščito občutljivih sektorjev pred liberalizacijo; zagotavlja veliko zaščitnih ukrepov in vsebuje klavzulo za zaščito industrijskih panog; vsebuje določbe o pravilih o poreklu za olajševanje izvoza; poleg tega pa odpravlja uporabo izvoznih subvencij v trgovini med pogodbenicama. Te določbe prispevajo k cilju usklajenosti politik za razvoj in so skladne s členom 208(2) PDEU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta sklep Sveta je Pogodba o delovanju Evropske unije, zlasti člen 207(3) in (4) ter člen 209(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe.

·Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Skupna trgovinska politika je v skladu s členom 3 PDEU opredeljena kot izključna pristojnost Unije.

·Sorazmernost

Ta predlog je nujen za izvajanje mednarodnih zavez Unije, določenih v Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

·Izbira instrumenta

Ta predlog je v skladu s členom 218(6) PDEU, ki predvideva sprejetje sklepov v Svetu o sklenitvi mednarodnih sporazumov. Drug pravni instrument, ki bi se lahko uporabil za dosego cilja tega predloga, ne obstaja.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

·Naknadne ocene in preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

·Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Ni relevantno.

·Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ni relevantno.

·Ocena učinka

Ocena učinka sporazumov o gospodarskem partnerstvu EU-AKP na trajnostni razvoj je bila izvedena med letoma 2003 in 2007. Evropska komisija je pogoje za ta projekt objavila leta 2002 v okviru odprtega javnega razpisa. Kot rezultat tega javnega razpisa je bilo avgusta 2002 podjetju PWC France oddano petletno okvirno naročilo. Osnutek končnega poročila o oceni učinka je bil predložen zainteresiranim stranem v Evropi na srečanju EU za dialog s civilno družbo, ki ga je Evropska komisija organizirala 23. marca 2007 v Bruslju v Belgiji.

·Ustreznost in poenostavitev predpisov

·Temeljne pravice

Predlog nima posledic za varstvo temeljnih pravic v Uniji.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

·Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

·Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

·Podrobna obrazložitev specifičnih določb predloga

2016/0038 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 207(3) in (4) ter člena 209(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije, 2

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet je 12. junija 2002 pooblastil Komisijo za začetek pogajanj glede sporazumov o gospodarskem partnerstvu z afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami.

(2)Pogajanja so bila zaključena in Sporazum o gospodarskem partnerstvu med partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti (Republika Burundi, Republika Kenija, Republika Ruanda, Združena republika Tanzanija in Republika Uganda) na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je bil parafiran 16. oktobra 2014.

(3)V skladu s Sklepom Sveta št. [..] z dne [..] 3 je bil Sporazum podpisan dne [..] pod pogojem poznejše sklenitve.

(4)Sporazum se do začetka veljavnosti začasno uporablja od [..].

(5)Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi 4 , poziva k sklenitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu, skladnih s STO.

(6)Sporazum bi bilo treba skleniti v imenu Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklene se Sporazum o gospodarskem partnerstvu med partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje pooblaščeno osebo, ki v imenu Evropske unije poda obvestilo iz člena 139 Sporazuma in tako izrazi soglasje Evropske unije s tem, da jo ta sporazum zavezuje 5 .

Člen 3

Sporazum se ne razlaga tako, kot da podeljuje pravice ali uvaja obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic.

Člen 4

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA S PRORAČUNSKIMI POSLEDICAMI, OMEJENIMI IZKLJUČNO NA STRAN PRIHODKOV

1.NASLOV PREDLOGA:

SKLEP SVETA o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

2.PRORAČUNSKE VRSTICE

Poglavje in člen: poglavje 12, člen 120

Znesek za leto 2014, določen v proračunu: 16 185 600 000 EUR

3.FINANČNE POSLEDICE

Predlog nima finančnih posledic.

4.UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Za zaščito lastnih sredstev Evropske unije Sporazum vsebuje določbe, katerih cilj je zagotoviti, da partnerska država pravilno uporablja pogoje, določene za uporabo trgovinskih koncesij iz točke 3 „Finančne posledice“, zlasti v členu 16 „Posebne določbe o upravnem sodelovanju“ (t. i. „klavzula OLAF“) ter v Protokolu 1 o pravilih o poreklu in Protokolu 2 o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah. Te določbe dopolnjujejo carinsko zakonodajo Evropske unije, ki se uporablja za vse uvoženo blago (zlasti carinski zakonik Evropske unije in njegove izvedbene določbe), ter določbe o odgovornosti držav članic v zvezi z nadzorom lastnih sredstev (zlasti Uredba Sveta (ES) št. 1150/2000).

(1)    UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Sporazum, kakor je bil spremenjen s sporazumom, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005 (UL L 209, 11.8.2005, str. 27), in s sporazumom, podpisanim v Ouagadougouju 22. junija 2010 (UL L 287, 4.11.2010, str. 3).

(2)    UL C […], […], str. […].

(3)    UL L

(4)    UL L 317, 15.12.2000, str. 3. Sporazum, kakor je bil spremenjen s sporazumom, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005 (UL L 209, 11.8.2005, str. 27), in s sporazumom, podpisanim v Ouagadougouju 22. junija 2010 (UL L 287, 4.11.2010, str. 3).

(5)    Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 11.2.2016

COM(2016) 64 final

PRILOGA

k

predlogu sklepa Sveta

o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

PRILOGA

SPORAZUM O GOSPODARSKEM PARTNERSTVU

MED PARTNERSKIMI DRŽAVAMI VZHODNOAFRIŠKE SKUPNOSTI NA ENI STRANI TER EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI

NA DRUGI STRANI

POGODBENICI SPORAZUMA

REPUBLIKA BURUNDI,

REPUBLIKA KENIJA,

REPUBLIKA RUANDA,

ZDRUŽENA REPUBLIKA TANZANIJA,

REPUBLIKA UGANDA,

(v nadaljnjem besedilu: partnerske države EAC)

na eni strani ter

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA

TER

EVROPSKA UNIJA

(v nadaljnjem besedilu: EU)

na drugi strani STA SE

OB SKLICEVANJU na svoje zaveze v okviru Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljnjem besedilu: STO);

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o ustanovitvi skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), podpisanega v Georgetownu 6. junija 1975;

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005 in drugič v Ouagadougouju 22. junija 2010 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja);

OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o ustanovitvi Vzhodnoafriške skupnosti (EAC), podpisane 30. novembra 1999 v Arushi, in njenega Protokola o ustanovitvi carinske unije Vzhodnoafriške skupnosti;

OB PONOVITVI želje po širši enotnosti Afrike in doseganju ciljev Pogodbe o ustanovitvi Afriške gospodarske skupnosti;

OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

OB UPOŠTEVANJU, da so se partnerske države EAC ter EU in njene države članice dogovorile, da svoje trgovinsko in gospodarsko sodelovanje usmerijo v pospeševanje nemotenega in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo ob ustreznem upoštevanju njihovih političnih odločitev, ravni razvoja in razvojnih prednostnih nalog, ter tako spodbujajo njihov trajnostni razvoj in prispevajo k izkoreninjenju revščine v partnerskih državah EAC;

OB VNOVIČNI POTRDITVI, da bo sporazum o gospodarskem partnerstvu (SGP) skladen s cilji in načeli Sporazuma iz Cotonouja, zlasti določbami naslova II dela 3 o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju;

OB VNOVIČNI POTRDITVI, da se bo SGP uporabljal kot instrument razvoja in spodbujal trajnostno rast, povečal proizvodnjo in ponudbene zmogljivosti partnerskih držav EAC, pospešil strukturno preobrazbo gospodarstev partnerskih držav EAC, njihovo diverzifikacijo in konkurenčnost, vodil k razvoju trgovine, pridobivanju naložb in tehnologije ter ustvarjal priložnosti za zaposlovanje v partnerskih državah EAC;

OB PONOVITVI potrebe, da se posebna pozornost posveti regionalnemu povezovanju in zagotavljanju posebne in različne obravnave za vse partnerske države EAC, ob hkratnem ohranjanju posebne obravnave za najmanj razvite partnerske države EAC;

OB ZAVEDANJU, da so potrebne znatne naložbe za dvig življenjskega standarda partnerskih držav EAC –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

DEL I: SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 1

Področje uporabe Sporazuma

Pogodbenici skleneta sporazum o gospodarskem partnerstvu (SGP). Ta sporazum zajema:

(a)splošne določbe

(b)blagovno menjavo

(c)ribištvo

(d)kmetijstvo

(e)gospodarsko in razvojno sodelovanje

(f)institucionalne določbe

(g)izogibanje sporom in njihovo reševanje

(h)splošne izjeme

(i)splošne in končne določbe

(j)priloge in protokole k navedenemu

ČLEN 2

Cilji

1.Cilji tega sporazuma so:

(a)prispevati h gospodarski rasti in razvoju z vzpostavitvijo okrepljenega in strateškega trgovinskega in razvojnega partnerstva v skladu s ciljem trajnostnega razvoja;

(b)spodbujati regionalno povezovanje, gospodarsko sodelovanje in dobro upravljanje v EAC;

(c)spodbujati postopno vključevanje EAC v svetovno gospodarstvo v skladu z njenimi političnimi odločitvami in razvojnimi prednostnimi nalogami;

(d)pospeševati strukturno preobrazbo gospodarstev EAC ter njihovo diverzifikacijo in konkurenčnost s povečevanjem njihovih proizvodnih, dobavnih in trgovinskih zmogljivosti;

(e)izboljšati zmogljivosti EAC v zvezi s trgovinsko politiko in vprašanji, povezanimi s trgovino;

(f)vzpostaviti in izvajati učinkovit, predvidljiv in pregleden regionalni regulativni okvir za trgovino in naložbe v partnerskih državah EAC in s tem podpirati razmere za povečanje naložb in vse večjo pobudo zasebnega sektorja ter

(g)krepiti obstoječe odnose med pogodbenicama na podlagi solidarnosti in skupnega interesa. V ta namen Sporazum skladno s pravicami in obveznostmi pogodbenic v okviru STO spodbuja trgovinske in gospodarske odnose, podpira novo trgovinsko dinamiko med pogodbenicama s pomočjo progresivne asimetrične liberalizacije medsebojne trgovine ter krepi, širi in poglablja sodelovanje na vseh področjih v zvezi s trgovino in naložbami.

2.Poleg tega je namen tega sporazuma v skladu s členoma 34 in 35 Sporazuma iz Cotonouja:

(a)vzpostaviti dogovor v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT 1994);

(b)omogočiti nadaljevanje trgovine s partnerskimi državami EAC pod pogoji, ki niso manj ugodni od tistih iz Sporazuma iz Cotonouja;

(c)vzpostaviti okvir in obseg morebitnih pogajanj v zvezi z drugimi vprašanji, vključno s trgovino s storitvami, vprašanji, povezanimi s trgovino, kot so opredeljena v Sporazumu iz Cotonouja, in drugimi področji, ki so zanimiva za obe pogodbenici.

ČLEN 3

Klavzula o preverjanju

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta pogajanja o naslednjih področjih dokončali v petih (5) letih od začetka veljavnosti tega sporazuma:

(a)trgovina s storitvami;

(b)s trgovino povezana vprašanja, in sicer:

(i)politika konkurence;

ii)naložbe in razvoj zasebnega sektorja;

iii)trgovina, okolje in trajnostni razvoj;

iv)pravice intelektualne lastnine;

v)preglednost javnega naročanja;

(c)druga področja, o katerih se dogovorita pogodbenici.

ČLEN 4

Načela

Ta sporazum temelji na naslednjih načelih:

(a)nadgrajevanje pravnega reda Sporazuma iz Cotonouja;

(b)krepitev povezovanja v regiji EAC;

(c)zagotavljanje asimetrije v korist partnerskih držav EAC pri liberalizaciji trgovine ter uporabi ukrepov, povezanih s trgovino, in instrumentov trgovinske zaščite;

(d)omogočanje partnerskim državam EAC, da ohranijo regionalne ugodnosti z drugimi afriškimi državami in regijami, brez obveznosti, da te ugodnosti razširijo na EU, ter

(e)prispevanje k povečanju proizvodnih, dobavnih in trgovinskih zmogljivosti partnerskih držav EAC.

DEL II: BLAGOVNA MENJAVA

ČLEN 5

Področje uporabe in cilji

1.Določbe tega dela se uporabljajo za vse blago s poreklom iz EU in partnerskih držav EAC.

2.Cilji na področju blagovne menjave so:

(a)zagotavljanje pogojev dostopa na trg brez carin in kvot za blago s poreklom iz partnerskih držav EAC na trg EU na varni, dolgoročni in predvidljivi podlagi v skladu z ureditvami iz tega sporazuma;

(b)postopna liberalizacija trgov partnerskih držav EAC za blago s poreklom iz EU v skladu z ureditvami iz tega sporazuma ter

(c)ohranjanje in izboljšanje pogojev dostopa do trga, da bodo lahko partnerske države v celoti izkoristile sporazum o gospodarskem partnerstvu.

NASLOV I: CARINE IN PROSTI PRETOK BLAGA

ČLEN 6

Carina

1.Carina vključuje vse dajatve ali takse, ki se naložijo na blago ali v zvezi z uvozom blaga, vključno z vsemi oblikami dodatnih davkov ali dodatnih dajatev v zvezi s tem uvozom, ne vključuje pa:

(a)taks, ki ustrezajo notranjim dajatvam na uvoženo in lokalno proizvedeno blago v skladu z določbami člena 20;

(b)protidampinških, izravnalnih ali zaščitnih ukrepov, uporabljenih v skladu z določbami naslova VI, ter

(c)pristojbin ali drugih dajatev, naloženih v skladu z določbami člena 8.

2.Osnovna carina, za katero je treba uporabiti postopna znižanja, je carina iz tarifnega programa vsake pogodbenice za vsak izdelek.

ČLEN 7

Uvrstitev blaga

1.Uvrstitev blaga, zajetega s tem sporazumom, je določena v carinskih nomenklaturah pogodbenic v skladu z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga („HS“).

2.Pogodbenici si v roku treh mesecev po spremembi tarife ali spremembi v HS izmenjata vse potrebne informacije o carinah, ki jih uporabljata, in ustreznih nomenklaturah za izdelke iz prilog I in II.

ČLEN 8

Pristojbine in druge dajatve

Pristojbine in druge dajatve iz člena 6(c) so omejene na približne stroške opravljenih storitev in ne smejo pomeniti posredne zaščite za domače izdelke ali obdavčitve uvoza iz fiskalnih razlogov. Trgovinske pristojbine in dajatve se ne naložijo za konzularne storitve.

ČLEN 9

Pravila o poreklu

V tem delu izraz „s poreklom“ pomeni ustrezen po pravilih o poreklu, določenih v Protokolu 1 k temu sporazumu.

ČLEN 10

Carinske dajatve za izdelke s poreklom iz partnerskih držav EAC

Izdelki s poreklom iz partnerskih držav EAC se uvozijo v EU prosto carin, pod pogoji, določenimi v Prilogi I.

ČLEN 11

Carinske dajatve za izdelke s poreklom iz EU

Izdelki s poreklom iz EU se uvozijo v partnerske države EAC pod pogoji, ki so določeni v programu liberalizacije carin v Prilogi II.

ČLEN 12

Mirovanje

1.Pogodbenici se dogovorita, da ne bosta povečali carin, ki se uporabljajo za izdelke, za katere velja liberalizacija v skladu s tem sporazumom, razen ukrepov, sprejetih v skladu s členi 48, 49 in 50.

2.Da bi ohranili možnosti za širše procese regionalnega povezovanja v Afriki, se lahko pogodbenici v okviru Sveta SGP odločita, da bosta spremenili višino carin, predpisanih v prilogah II(a), II(b) in II(c), ki se lahko uporabljajo za izdelke s poreklom iz EU pri uvozu v partnerske države EAC. Pogodbenici zagotovita, da nobena taka sprememba ne povzroči neskladnosti tega sporazuma z zahtevami iz člena XXIV GATT 1994.

ČLEN 13

Pretok blaga

1.Carine za uvoz blaga s poreklom iz ene od pogodbenic na ozemlje druge pogodbenice se obračunajo le enkrat.

2.Kakršna koli dajatev, plačana ob uvozu v partnersko državo EAC, se v celoti povrne, ko se blago izvozi iz partnerske države EAC prvega uvoza v drugo partnersko državo EAC. Dajatev se plača v partnerski državi EAC, v kateri se blago porabi.

3.Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje z namenom, da se olajša pretok blaga in poenostavijo carinski postopki.

ČLEN 14

Izvozne dajatve in davščine

1.Pogodbenica v zvezi z izvozom blaga v drugo pogodbenico ne uvede nobenih novih dajatev ali davščin, ki bi presegale tiste za podobne izdelke, namenjene za domačo prodajo.

2.Ne glede na odstavek 1 lahko partnerske države EAC po tem, ko o tem obvestijo EU, naložijo začasno dajatev ali davščino v povezavi z izvozom blaga, in sicer za:

(a)spodbujanje razvoja domače industrije;

(b)ohranjanje stabilnosti valute, kadar povišanje svetovne cene blaga za izvoz ustvarja tveganje dviganja vrednosti valute, ali

(c)zaščito dohodkov, prehranske varnosti in okolja.

3.Take davščine se uvedejo za omejeno število izdelkov za omejeno obdobje, po 48 mesecih pa jih mora Svet SGP ponovno proučiti zaradi morebitnega podaljšanja.

4.Kakršna koli ugodnejša obravnava v zvezi z davščinami, ki jih partnerske države EAC naložijo za izvoz izdelkov v katero koli večje tržno gospodarstvo, se od začetka veljavnosti tega sporazuma odobri za podobne izdelke, namenjene na ozemlje EU.

5.Za namene členov 14 in 15 „večje tržno gospodarstvo“ pomeni katero koli razvito državo ali katero koli državo, katere delež svetovnega blagovnega izvoza je v letu pred začetkom veljavnosti sporazuma o prosti trgovini iz odstavka 15 presegal 1 %, ali katero koli skupino držav, ki nastopajo posamično, skupno ali na podlagi sporazuma o prosti trgovini in katerih skupni delež svetovnega blagovnega izvoza je v letu pred začetkom veljavnosti sporazuma o prosti trgovini iz odstavka 15 presegal 1,5 %.odstotka 1 .

ČLEN 15

Ugodnejša obravnava, ki izhaja iz sporazuma o prosti trgovini

1.EU zvezi z blagom, ki ga zajema ta del, partnerskim državam EAC odobri ugodnejšo obravnavo, ki se uporablja zato, ker EU po podpisu tega sporazuma postane pogodbenica sporazuma o prosti trgovini s tretjimi stranmi.

2.Partnerske države EAC zvezi z blagom, ki ga zajema ta del, EU odobrijo kakršno koli ugodnejšo obravnavo, ki se uporablja zato, ker partnerske države EAC po podpisu tega sporazuma postanejo pogodbenice sporazuma o prosti trgovini s katerim koli večjim tržnim gospodarstvom. Če lahko EU dokaže, da ji je bila odobrena obravnava, ki je manj ugodna od tiste, ki jo partnerske države EAC nudijo kateremu koli drugemu večjemu tržnemu gospodarstvu, se pogodbenici, kolikor je mogoče, posvetujeta in skupaj odločita o najboljšem načinu za izvajanje določb tega odstavka za vsak primer posebej.

3.Določbe tega dela se ne razlagajo tako, kot da pogodbenici zavezujejo k vzajemni razširitvi kakršne koli prednostne obravnave, ki se uporablja, ker je ena od njiju na dan podpisa tega sporazuma pogodbenica sporazuma o prosti trgovini s tretjo stranjo.

4.Določbe odstavka 2 se ne uporabljajo v zvezi s trgovinskimi sporazumi med partnerskimi državami EAC in državami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav ali drugimi afriškimi državami in regijami.

5.Za namene tega člena „sporazum o prosti trgovini“ pomeni sporazum, ki znatno liberalizira trgovino ter znatno odpravlja diskriminatorne ukrepe in/ali prepoveduje nove ali bolj diskriminatorne ukrepe med pogodbenicami ob začetku veljavnosti sporazuma ali v razumnem roku.

ČLEN 16

Posebne določbe o upravnem sodelovanju

1.Pogodbenici soglašata, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor prednostne obravnave, odobrene na podlagi tega dela, in poudarjata svojo zavezo boju proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s tem povezanih zadevah.

2.Če ena od pogodbenic na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, lahko začasno opusti prednostno obravnavo zadevnega izdelka v skladu s tem členom.

3.Za namene tega člena nezagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim pomeni:

(a)ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnih izdelkov;

(b)stalno zavračanje ali neupravičeno zamudo pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c)stalno zavračanje ali neupravičeno zamudo pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij, pomembnih za dodelitev zadevne prednostne obravnave.

4.Nepravilnosti ali goljufije se med drugim ugotovijo, kadar se uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufiji.

5.Pri uporabi začasnih opustitev veljajo naslednji pogoji:

(a)pogodbenica, ki je na podlagi objektivnih informacij ugotovila, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja, in/ali je ugotovila nepravilnosti ali goljufijo, o svojih ugotovitvah in objektivnih informacijah takoj obvesti Odbor visokih uradnikov ter začne posvetovanja v okviru Odbora visokih uradnikov na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev za iskanje rešitve, sprejemljive za obe pogodbenici.

(b)Kadar se pogodbenici posvetujeta v okviru Odbora visokih uradnikov, kakor je navedeno zgoraj, in se v treh (3) mesecih po obvestilu ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti prednostno obravnavo zadevnih izdelkov. O začasnih opustitvah se nemudoma obvesti Svet SGP.

(c)Začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Ne presegajo obdobja šestih (6) mesecev, ki pa se lahko podaljša. O opustitvah se redno posvetuje Odbor visokih uradnikov, zlasti z namenom, da se opustitve prenehajo uporabljati takoj, ko prenehajo pogoji za njihovo uporabo.

6.Hkrati z obvestilom Odboru visokih uradnikov iz odstavka 5(a) tega člena mora zadevna pogodbenica v svojem Uradnem listu objaviti obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom je treba navesti, da so za zadevni izdelek na podlagi objektivnih informacij ugotovljeni neizvajanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.

ČLEN 17

Obravnavanje upravnih napak

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema uvoza, zlasti pri uporabi določb Protokola 1 o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se srečuje s takšnimi posledicami, zaprosi Odbor visokih uradnikov, naj prouči možnosti za sprejetje ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

ČLEN 18

Carinsko vrednotenje

1.Člen VII GATT 1994 in Sporazum o izvajanju člena VII GATT 1994 urejata pravila carinskega vrednotenja, ki se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama.

2.Pogodbenici sodelujeta z namenom, da bi dosegli skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

NASLOV II: NETARIFNI UKREPI

ČLEN 19

Prepoved količinskih omejitev

1.Z začetkom veljavnosti tega sporazuma se odpravijo vse prepovedi ali omejitve uvoza, izvoza ali prodaje blaga za izvoz med pogodbenicama, razen carinskih dajatev in davščin ter pristojbin in drugih dajatev iz člena 6, ne glede na to, ali se uveljavljajo s kvotami, uvoznimi ali izvoznimi dovoljenji ali drugimi ukrepi. V trgovini med pogodbenicama se ne uvedejo nobeni novi ukrepi te vrste. Določbe tega člena ne posegajo v določbe naslova VI tega dela.

2.Določbe odstavka 1 tega člena se ne prenesejo na:

(a)prepovedi izvoza ali začasne omejitve za preprečitev ali ublažitev kritičnega pomanjkanja hrane ali drugih izdelkov, ki so bistveni za pogodbenico izvoznico;

(b)prepovedi uvoza in izvoza ali omejitve, ki so potrebne za uporabo standardov ali predpisov za klasifikacijo, razvrščanje po stopnjah ali trženje izdelkov v mednarodni trgovini.

ČLEN 20

Nacionalna obravnava na področju notranjega obdavčenja in ureditve

1.Za uvožene izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ne veljajo neposredni ali posredni notranji davki ali druge vrste notranjih dajatev, ki bi bile višje od tistih, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za podobne domače izdelke. Pogodbenici tudi sicer ne uporabljata notranjih davkov ali drugih notranjih dajatev za zaščito domače proizvodnje.

2.Obravnava uvoženih izdelkov s poreklom iz ene od pogodbenic ne sme biti manj ugodna od tiste, ki je podobnim domačim izdelkom druge pogodbenice zagotovljena z vsemi zakoni, predpisi in zahtevami, ki vplivajo na prodajo teh izdelkov na notranjem trgu, ponudbe za prodajo, nakup, prevoz, distribucijo ali uporabo. Določbe tega odstavka ne nasprotujejo uporabi različnih notranjih prevoznih dajatev, ki temeljijo izključno na gospodarskem izkoriščanju prevoznih sredstev in ne na izvoru izdelka.

3.Nobena pogodbenica ne uvede ali ohrani nobenega notranjega količinskega predpisa glede mešanja, predelave ali uporabe izdelkov v določenih količinah ali razmerjih, ki bi neposredno ali posredno zahteval, da je treba določeno količino ali razmerje katerega koli izdelka, za katerega velja predpis, dobaviti iz domačih virov. Pogodbenici ne uporabljata notranjih količinskih predpisov za zaščito domače proizvodnje.

4.Določbe tega člena ne preprečujejo plačila subvencij izključno domačim proizvajalcem, vključno s plačili domačim proizvajalcem, ki izhajajo iz prihodka od notranjih davkov ali dajatev, ki se uporabljajo skladno z določbami tega člena, in subvencij, ki se izvajajo prek vladnih odkupov domačih izdelkov.

5.Določbe tega člena se ne uporabljajo za zakone, predpise, postopke ali prakse, ki urejajo javna naročila.

ČLEN 21

Dobro upravljanje na davčnem področju

Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri načelih dobrega upravljanja na davčnem področju prek ustreznih organov v skladu s svojimi zakoni in predpisi.

NASLOV III: CARINSKO SODELOVANJE IN OLAJŠEVANJE TRGOVINE

ČLEN 22

Področje uporabe in cilji

1.Pogodbenici priznavata pomen carinskega sodelovanja in olajševanja trgovine v razvijajočem se globalnem trgovinskem okolju in soglašata:

(a)da bosta okrepili sodelovanje in zagotovili, da bodo zadevna zakonodaja in postopki ter upravne zmogljivosti zadevnih uprav izpolnjevali cilj spodbujanja olajševanja trgovine;

(b)da partnerske države EAC potrebujejo prehodno obdobje in krepitev zmogljivosti, da bi lahko nemoteno izvajale določbe tega naslova.

2.Cilji tega naslova so:

(a)olajševanje trgovine med pogodbenicama;

(b)spodbujanje usklajevanja carinske zakonodaje in postopkov na regionalni ravni;

(c)zagotavljanje podpore partnerskim državam EAC pri izboljšanju olajševanja trgovine;

(d)zagotavljanje podpore carinskim upravam partnerskih držav EAC pri izvajanju tega sporazuma in drugih mednarodnih dobrih praks na carinskem področju;

(e)okrepitev sodelovanja med carinskimi organi pogodbenic in drugimi mejnimi organi.

ČLEN 23

Carinsko sodelovanje in medsebojna upravna pomoč

1.Za zagotovitev skladnosti z določbami tega naslova in učinkovit odziv na cilje iz člena 22 pogodbenici:

(a)izmenjujeta informacije v zvezi s carinsko zakonodajo in postopki;

(b)razvijata skupne pobude na skupno dogovorjenih področjih;

(c)sodelujeta na naslednjih področjih:

(i)posodobitev carinskih sistemov in postopkov ter skrajšanje postopkov carinjenja;

(ii)poenostavitev in uskladitev carinskih postopkov in formalnosti v zvezi s trgovino, vključno s tistimi, ki so povezane z uvozom, izvozom in tranzitom;

(iii)izboljšanje regionalnih tranzitnih sistemov;

(iv)izboljšanje preglednosti v skladu s členom 24(3);

(v)krepitev zmogljivosti, vključno s finančno in tehnično pomočjo partnerskim državam EAC;

(vi)drugi vidiki carinskega področja, o katerih se dogovorita pogodbenici;

(d)vzpostavitev, kolikor je mogoče, skupnih stališč v mednarodnih organizacijah na področju carine in olajševanja trgovine, kot so STO, Svetovna carinska organizacija (WCO), Združeni narodi (ZN) in Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD);

(e)spodbujanje usklajevanja med vsemi povezanimi organi znotraj in zunaj meja.

2.Ne glede na odstavek 1 si pogodbenici zagotovita medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami Protokola 2.

ČLEN 24

Carinska zakonodaja in postopki

1.Pogodbenici soglašata, da morajo njuni trgovinska in carinska zakonodaja in postopki temeljiti na mednarodnih instrumentih in standardih, ki veljajo na področju carine in trgovine, vključno z vsebinskimi elementi revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, vsebinskimi elementi Okvira WCO o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine, podatkovnim nizom WCO ter Konvencijo o harmoniziranem sistemu.

2.Pogodbenici soglašata, da bodo njuni trgovinska in carinska zakonodaja in postopki temeljili na:

(a)potrebi po zaščiti in olajševanju zakonite trgovine z učinkovitim izvrševanjem in izpolnjevanjem zahtev iz carinske zakonodaje;

(b)potrebi po izogibanju nepotrebnim in diskriminatornim bremenom za gospodarske subjekte, zaščiti pred goljufijami in korupcijo ter zagotavljanju nadaljnjega olajševanja za subjekte, ki dosegajo visoke ravni skladnosti s carinsko zakonodajo in postopki;

(c)potrebi po uporabi enotne upravne listine ali elektronskega ekvivalenta, da se pripravijo carinske deklaracije v EU oziroma partnerskih državah EAC;

(d)sodobnih carinskih tehnikah, vključno z oceno tveganja, poenostavljenimi postopki za vnos in prepustitev blaga, nadzorom po prepustitvi in revizijo;

(e)postopnem razvoju sistemov, vključno s tistimi, ki temeljijo na informacijski tehnologiji, za izvozne, uvozne in tranzitne postopke, da se olajša izmenjava informacij med gospodarskimi subjekti, carinskimi upravami in drugimi organi;

(f)načelu, da morajo biti kazni za manjše kršitve carinskih predpisov ali postopkovnih zahtev sorazmerne in da ne povzročajo nepotrebnih zaostankov pri njihovi uporabi v postopkih carinjenja;

(g)sistemu zavezujočih odločitev o carinskih zadevah, zlasti o tarifni uvrstitvi in pravilih o poreklu, v skladu s predpisi regionalne in/ali nacionalne zakonodaje;

(h)potrebi po uporabi pristojbin in dajatev, ki so sorazmerne z opravljenimi storitvami v zvezi s kakršno koli specifično transakcijo in se na izračunavajo na podlagi ad valorem. Pristojbine in dajatve se ne naložijo za konzularne storitve v zvezi z blagovno menjavo;

(i)odpravi kakršnih koli zahtev za obvezno uporabo pregledov pred odpremo, kot so opredeljeni v Sporazumu STO o pregledih pred odpremo, ali njihovih ekvivalentov;

(j)odpravi vseh zahtev za obvezno uporabo carinskih posrednikov ter preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih pravilih za njihovo licenciranje.

3.Da bi izboljšali delovne metode in zagotovili preglednost in učinkovitost carinskih postopkov, pogodbenici:

(a)sprejmeta nadaljnje ukrepe za poenostavitev in standardizacijo dokumentacije in formalnosti v zvezi s trgovino, da omogočita hitro prepustitev in carinjenje blaga;

(b)zagotovita učinkovite, hitre in nediskriminatorne postopke, ki omogočajo pravico do pritožbe proti ukrepom, odločitvam in sklepom carinskih in drugih organov, odločitev in sklepov, ki vplivajo na uvoz, izvoz ali blago v tranzitu. Taki postopki so lahko dostopni za vsa podjetja;

(c)ohranjata integriteto z uporabo ukrepov, ki odražajo načela ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov.

ČLEN 25

Olajšanje tranzita

1.Pogodbenici druga drugi zagotovita prost tranzit čez svoje ozemlje po najprimernejši poti. Omejitve, nadzor ali morebitne zahteve morajo biti nediskriminatorne, sorazmerne in se morajo uporabljati enotno.

2.Pogodbenica lahko zahteva, da tranzitni promet vstopi na njeno ozemlje na ustreznem carinskem uradu po posebej določenih poteh. Če ena od pogodbenic zahteva uporabo takih poti, to stori v skladu s členom V(3) GATT 1994.

3.Brez poseganja v zakonite carinske kontrole pogodbenica za blago v tranzitu na svojem ozemlju odobri obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave domačega blaga.

4.Pogodbenici izvajata postopke prevoza pod carinskim nadzorom, ki omogočajo tranzit blaga brez plačila carin ali drugih dajatev, ki imajo enak učinek, če so zagotovljena ustrezna jamstva v skladu z regionalno in/ali nacionalno carinsko zakonodajo.

5.Pogodbenici spodbujata in izvajata regionalne tranzitne rešitve.

6.Pogodbenici spodbujata usklajevanje med vsemi zadevnimi organi znotraj in zunaj meja.

7.Zakonodaja pogodbenic temelji na mednarodnih standardih in instrumentih, povezanih s tranzitom.

ČLEN 26

Odnosi s poslovno skupnostjo

Pogodbenici soglašata, da bosta:

(a)zagotovili, da bodo vsa zakonodaja, postopki, pristojbine in dajatve javno dostopni, po možnosti prek elektronskih medijev ali drugih ustreznih sredstev, ter po potrebi zagotovili ustrezne utemeljitve;

(b)se redno posvetovali s predstavniki trgovine v zvezi z zakonodajnimi predlogi in postopki, povezanimi s carino;

(c)uvedli novo ali spremenjeno zakonodajo in postopke na način, ki bo gospodarskim subjektom omogočal, da se dobro pripravijo na njihovo izpolnjevanje;

(d)objavili relevantna upravna obvestila, vključno z zahtevami organov in vstopnimi postopki, delovnim časom in operativnimi postopki carinskih uradov v pristaniščih in na mejnih prehodih ter kontaktnimi točkami za poizvedbe;

(e)podpirali sodelovanje med subjekti in zadevno javno upravo z uporabo nearbitrarnih in javno dostopnih postopkov, kot so memorandumi o soglasju, ki temeljijo na soglasjih, ki jih je objavil WCO;

(f)zagotovili, da bodo njune carinske ter z njimi povezane zahteve in postopki še naprej zadovoljevali potrebe trgovinske skupnosti, upoštevali najboljše prakse in še naprej čim manj omejevali trgovino.

ČLEN 27

Prehodne določbe

1.Za okrepitev zmogljivosti partnerskih držav EAC na področju carin in olajševanja trgovine ter brez poseganja v njihove zaveze v okviru STO se pogodbenici strinjata, da bo za partnerske države EAC za izpolnjevanje zahtev iz členov 23, 14 in 25 veljalo prehodno obdobje petih let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.To prehodno obdobje se lahko z odobritvijo Sveta SGP podaljša.

ČLEN 28

Uskladitev carinskih standardov na regionalni ravni

Pogodbenici priznavata pomen dokončanja uskladitve carinskih standardov in ukrepov za olajševanje trgovine na regionalni ravni, vključno z uvedbo reform na področju carin in olajševanja trgovine, če je potrebno.

ČLEN 29

Posebni odbor za carine in olajševanje trgovine

1.Pogodbenici ustanovita Posebni odbor za carine in olajševanje trgovine, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic:

(a)odbor se sestane na dan in z dnevnim redom, o katerih se pogodbenici dogovorita vnaprej;

(b)pogodbenici mu predsedujeta izmenično;

(c)odbor poroča Svetu SGP.

2.Naloge Posebnega odbora za carine in olajševanje trgovine obsegajo:

(a)spremljanje izvajanja in upravljanja tega naslova in Protokola o pravilih o poreklu;

(b)zagotavljanje foruma za posvetovanje in razpravo o vseh zadevah v zvezi s carino, vključno s pravili o poreklu, splošnimi carinskimi postopki, carinskim vrednotenjem, tarifno uvrstitvijo, tranzitom in medsebojno upravno pomočjo v carinskih zadevah;

(c)krepitev sodelovanja pri razvoju, uporabi in izvajanju pravil o poreklu in povezanih carinskih postopkov, splošnih carinskih postopkov in medsebojne upravne pomoči v carinskih zadevah;

(d)izboljšanje sodelovanja na področju krepitve zmogljivosti in tehnične pomoči;

(e)vsa druga vprašanja v zvezi s tem naslovom, o katerih se dogovorita pogodbenici.

NASLOV IV: SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI

ČLEN 30

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.Določbe tega naslova se uporabljajo za ukrepe, ki jih zajema Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO SFS).

2.Če ni določeno drugače, se za namene tega naslova uporabljajo opredelitve Sporazuma STO SFS, Komisije za Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin.

ČLEN 31

Cilji

Cilji na področju uporabe sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov so:

(a)spodbujanje medregijske in znotrajregijske trgovine ob zaščiti zdravja ali življenja ljudi, živali in rastlin v skladu s Sporazumom STO SFS;

(b)reševanje težav, ki nastanejo zaradi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov za dogovorjene prednostne sektorje in izdelke ob ustreznem upoštevanju regionalnega povezovanja;

(c)določitev postopkov in načinov za spodbujanje sodelovanja pri zadevah v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi;

(d)zagotovitev preglednosti glede sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama in znotraj njiju;

(e)spodbujanje znotrajregijskega usklajevanja ukrepov z mednarodnimi standardi v skladu s Sporazumom STO SFS in priprava ustreznih politik ter zakonodajnih, regulativnih in institucionalnih okvirov v partnerskih državah EAC;

(f)spodbujanje učinkovitega sodelovanja partnerskih držav EAC v Komisiji za Codex Alimentarius, Svetovni organizaciji za zdravje živali in pri Mednarodni konvenciji o varstvu rastlin;

(g)spodbujanje posvetovanja in izmenjave med partnerskimi državami EAC, institucijami EU in laboratoriji;

(h)spodbujanje krepitve zmogljivosti za določitev in izvajanje regionalnih in nacionalnih standardov v skladu z mednarodnimi zahtevami za olajšanje regionalnega povezovanja;

(i)vzpostavitev in krepitev zmogljivosti partnerskih držav EAC za izvajanje in spremljanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v skladu z določbami naslova VI dela V o gospodarskem in razvojnem sodelovanju ter

(j)spodbujanje prenosa tehnologije.

ČLEN 32

Pravice in obveznosti

1.Pogodbenici znova potrjujeta svoje pravice in obveznosti v skladu z mednarodnimi pogodbami in sporazumi v zvezi s tem naslovom, katerih pogodbenici sta.

2.Vsaka od pogodbenic:

(a)ima suvereno pravico, da izvaja sanitarne in fitosanitarne ukrepe, če so ti ukrepi skladni z določbami sporazuma STO SFS;

(b)se pred uvedbo kakršnih koli novih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov posvetuje z drugo pogodbenico prek mehanizma obveščanja, ki ga določa Sporazum STO SFS, in po potrebi prek kontaktnih točk pogodbenic;

(c)podpira drugo pogodbenico pri zbiranju informacij, potrebnih za sprejemanje informiranih odločitev;

(d)spodbuja povezave, skupna podjetja, skupne raziskave in razvoj med partnerskimi državami EAC, institucijami EU in laboratoriji.

ČLEN 33

Znanstvena utemeljitev ukrepov

Pogodbenici ob upoštevanju določb tega naslova zagotovita, da je uvedba ali sprememba katerega koli sanitarnega ali fitosanitarnega ukrepa na njunem ozemlju znanstveno utemeljena in skladna s Sporazumom STO SFS.

ČLEN 34

Usklajevanje

1.Pogodbenici si prizadevata za uskladitev svojih pravil in postopkov za oblikovanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, vključno s postopki pregleda, preskušanja in certificiranja, v skladu s Sporazumom STO SFS.

2.Odbor visokih uradnikov pripravi načine za pomoč pri tem procesu usklajevanja in za njegovo spremljanje.

ČLEN 35

Ekvivalentnost

Pogodbenici uporabljata načela ekvivalentnosti v skladu z določbami Sporazuma STO SFS. V ta namen vsaka od pogodbenic na zahtevo druge zagotovi razumen dostop za pregled, preskušanje in druge ustrezne postopke.

ČLEN 36

Določanje območij in kompartmentalizacija

Pogodbenici za vsak primer posebej priznata območja, ki so prosta škodljivih organizmov ali bolezni, ali območja, na katerih škodljivi organizmi ali bolezni niso močno razširjeni, kot potencialna območja vira rastlin in živali, ob upoštevanju določb člena 6 Sporazuma STO SFS.

ČLEN 37

Obveščanje, poizvedbe in preglednost

1.Pogodbenici uporabljata sanitarne in fitosanitarne ukrepe na pregleden način v skladu s Sporazumom STO SFS.

2.Pogodbenici priznavata pomen učinkovitih mehanizmov za posvetovanje, obveščanje in izmenjavo informacij v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi v skladu s Sporazumom STO SFS.

3.Pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o vseh spremembah sanitarnih in fitosanitarnih uvoznih zahtev, ki bi lahko vplivale na trgovino, ki spada na področje uporabe tega naslova. Pogodbenici se zavezujeta tudi, da bosta vzpostavili mehanizme za izmenjavo takih informacij.

ČLEN 38

Ugotavljanje skladnosti

Pogodbenici se za zagotovitev skladnosti s sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi dogovorita glede postopkov za ugotavljanje skladnosti.

ČLEN 39

Izmenjava informacij in preglednost trgovinskih pogojev

Sodelovanje vključuje:

1.izmenjavo informacij in posvetovanje o spremembah sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki bi lahko vplivale na izdelke, ki bi jih katera koli od pogodbenic hotela izvažati;

2.izmenjavo informacij na drugih področjih, ki bi bila lahko pomembna za trgovinske odnose med pogodbenicama, vključno s hitrim opozarjanjem, znanstvenimi mnenji in dogodki na posebno zahtevo;

3.vnaprejšnja obvestila, da se zagotovi obveščenost partnerskih držav EAC o novih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, ki bi lahko vplivali na izvoz iz EAC v EU. Ta sistem bo temeljil na obstoječih mehanizmih v skladu z obveznostmi do STO, zlasti členu 7 Sporazuma STO SFS;

4.spodbujanje preglednosti, kar zadeva vzorčenje, analizo in ukrepe na podlagi uradnih kontrol krme in hrane s strani katere koli pogodbenice.

ČLEN 40

Pristojni organi

1.Organi partnerskih držav EAC in EU, ki so pristojni za izvajanje ukrepov iz tega naslova, so organi pogodbenic, pristojni za sanitarno in fitosanitarno področje.

2.Naloge pristojnih organov iz odstavka 1 so določene s Sporazumom STO SFS.

3.Pogodbenici se medsebojno obveščata o svojih pristojnih organih iz odstavka 1 in o njihovih morebitnih spremembah.

NASLOV V: STANDARDI, TEHNIČNI PREDPISI IN UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI

ČLEN 41

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.Določbe tega naslova se uporabljajo za pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, standardov in ugotavljanje skladnosti, kot določa Sporazum STO o tehničnih ovirah v trgovini (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TOT).

2.V tem naslovu se uporabljajo opredelitve iz Sporazuma TOT.

ČLEN 42

Pravice in obveznosti

1.Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje pravice in obveznosti na podlagi Sporazuma TOT ob upoštevanju svojih pravic in obveznosti na podlagi drugih mednarodnih dogovorov, katerih pogodbenice so tako partnerske države EAC kot tudi EU ali njene države članice, vključno s tistimi, ki se nanašajo na varstvo okolja in biotske raznovrstnosti.

2.Pogodbenici zagotovita, da se tehnični predpisi ne pripravijo, sprejmejo ali uporabijo z namenom ali učinkom ustvarjanja nepotrebnih ovir za trgovino med njima, v skladu z določbami Sporazuma TOT.

ČLEN 43

Sporazumi o vzajemnem priznavanju

Pogodbenici lahko skleneta sporazume o vzajemnem priznavanju v sektorjih v skupnem gospodarskem interesu.

ČLEN 44

Preglednost in obveščanje

1.Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti v zvezi z obveščanjem in izmenjavo informacij o tehničnih predpisih, standardih in postopkih ugotavljanja skladnosti, kot določa Sporazum TOT.

2.Pogodbenici si prek informacijskih točk izmenjujeta informacije v zvezi z vprašanji, ki bi lahko bila pomembna za njune trgovinske odnose, vključno s hitrim opozarjanjem, znanstvenimi mnenji in dogodki.

3.Pogodbenici lahko sodelujeta pri vzpostavljanju in vzdrževanju informacijskih točk ter pri vzpostavljanju in vzdrževanju skupnih podatkovnih zbirk.

ČLEN 45

Usklajevanje

Pogodbenici si prizadevata za uskladitev svojih standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti.

ČLEN 46

Ugotavljanje skladnosti

1.Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze glede ugotavljanja skladnosti v skladu s Sporazumom TOT.

2.Pogodbenici lahko ob upoštevanju obsega uskladitve svojih tehničnih predpisov, standardov in infrastrukture za ugotavljanje skladnosti proučita sklenitev sporazumov o vzajemnem priznavanju postopkov za ugotavljanje skladnosti.

ČLEN 47

Tehnični regulativni organi

1.Regulativni organi partnerskih držav EAC so organi partnerskih držav EAC, ki so pristojni za izvajanje ukrepov iz tega naslova ter so odgovorni in pristojni za zagotavljanje ali nadzor izvajanja standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti.

2.V EU je za izvajane tega naslova pristojna Evropska komisija.

3.Partnerske države EAC v skladu s tem sporazumom obvestijo EU o svojih tehničnih regulativnih organih.

NASLOV VI: UKREPI TRGOVINSKE ZAŠČITE

ČLEN 48

Protidampinški in izravnalni ukrepi

1.Ob upoštevanju določb tega člena nič v tem sporazumu EU ali partnerskim državam EAC ne posamično ne kolektivno ne preprečuje sprejetja protidampinških ali izravnalnih ukrepov v skladu z ustreznimi sporazumi STO. Za namen tega člena se poreklo določi v skladu z nepreferencialnimi pravili pogodbenic o poreklu.

2.Preden EU uvede dokončne protidampinške ali izravnalne dajatve za izdelke, uvožene iz katere koli od pogodbenic, morata pogodbenici proučiti možnost konstruktivnih rešitev, določenih v ustreznih sporazumih STO.

3.Kadar katera od pogodbenic uvede protidampinški ali izravnalni ukrep, obstaja eno samo razsodišče za sodno presojo, vključno s pritožbeno stopnjo.

4.Kadar se protidampinški ali izravnalni ukrepi lahko uvedejo na regionalni ali nacionalni ravni, kadar je to ustrezno, pogodbenici zagotovita, da regionalni organi na eni strani in državni organi na drugi strani ne uporabljajo teh ukrepov hkrati za isti izdelek.

5.Pogodbenica obvesti pogodbenico izvoznico o prejemu pravilno dokumentirane pritožbe še pred začetkom kakršne koli preiskave.

6.Določbe tega člena se uporabljajo v vseh preiskavah, ki se sprožijo po začetku veljavnosti tega sporazuma.

7.Za vse spore v zvezi s protidampinškimi ali izravnalnimi ukrepi se uporabljajo pravila STO o reševanju sporov.

ČLEN 49

Večstranski zaščitni ukrepi

1.Ob upoštevanju določb tega člena nič v tem sporazumu partnerskim državam EAC in EU ne preprečuje sprejetja ukrepov v skladu s členom XIX GATT 1994, Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih in členom 5 Sporazuma STO o kmetijstvu, ki je priložen Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi STO (Sporazum STO o kmetijstvu). Za namene tega člena se poreklo določi v skladu z nepreferencialnimi pravili pogodbenic o poreklu.

2.Ne glede na odstavek 1 EU ob upoštevanju splošnih razvojnih ciljev tega sporazuma in majhnosti gospodarstev partnerskih držav EAC uvoz iz katere koli partnerske države EAC izloči iz vseh ukrepov, sprejetih v skladu s členom XIX GATT 1994, Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih in členom 5 Sporazuma STO o kmetijstvu.

3.Določbe odstavka 2 se uporabljajo pet let, začenši z datumom začetka veljavnosti Sporazuma. Najpozneje 120 dni pred koncem tega obdobja Svet SGP prouči izvajanje teh določb ob upoštevanju razvojnih potreb partnerskih držav EAC, da bi ugotovil, ali naj se njihova uporaba podaljša.

4.Za določbe odstavka 1 se uporablja dogovor STO o pravilih in postopkih za reševanje sporov.

ČLEN 50

Dvostranski zaščitni ukrepi

1.Pogodbenica lahko po proučitvi alternativnih rešitev uporabi časovno omejene zaščitne ukrepe, ki odstopajo od določb členov 10 in 11, pod pogoji in v skladu s postopki iz tega člena.

2.Zaščitni ukrepi iz odstavka 1 se lahko sprejmejo, kadar se izdelek s poreklom iz ene pogodbenice uvaža na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo:

(a)resno škodo domači industriji podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na ozemlju pogodbenice uvoznice;

(b)motnje v sektorju gospodarstva, zlasti tam, kjer te motnje povzročajo večje socialne probleme, ali težave, ki bi lahko privedle do resnega poslabšanja gospodarskih razmer v pogodbenici uvoznici, ali

(c)motnje na trgih podobnih ali neposredno konkurenčnih kmetijskih proizvodov 2 ali v mehanizmih, ki te trge upravljajo.

3.Zaščitni ukrepi iz tega člena ne smejo trajati dlje, kot je potrebno za odpravo ali preprečitev resne škode ali motenj, kot so opredeljene v odstavkih 2 in 5(b). Ti zaščitni ukrepi pogodbenice uvoznice lahko vključujejo le enega ali več naslednjih elementov:

(a)opustitev nadaljnjega znižanja stopnje uvozne dajatve za zadevni izdelek, kot je opredeljeno v tem sporazumu;

(b)povišanje carinskih dajatev za zadevni izdelek do ravni, ki ne presega carinske dajatve, ki se uporablja za druge članice STO, in

(c)uvedbo tarifnih kvot za zadevni izdelek.

4.Kadar se kateri koli izdelek s poreklom iz ene ali več partnerskih držav EAC uvaža v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da lahko povzroči ali grozi, da bo v eni ali več najbolj oddaljenih regijah EU povzročil eno od situacij, navedenih v odstavku 2, lahko EU brez poseganja v odstavke 1 do 3 sprejme nadzorne ali zaščitne ukrepe, omejene na zadevno regijo oziroma regije, v skladu s postopki iz odstavkov 6 do 9.

5.(a)Kadar se kateri koli izdelek s poreklom iz EU uvaža v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da lahko povzroči ali grozi, da bo v partnerskih državah EAC povzročil eno od situacij, navedenih v odstavku 2, lahko partnerske države EAC brez poseganja v odstavke 1 do 3 sprejmejo nadzorne ali zaščitne ukrepe, omejene na svoje ozemlje, v skladu s postopki iz odstavkov 6 do 9.

(b)Partnerske države EAC lahko sprejmejo zaščitne ukrepe v skladu s postopki iz odstavkov 6 do 9, kadar se izdelek s poreklom iz EU zaradi znižanja dajatev uvaža na njihovo ozemlje v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da lahko povzroči ali grozi, da bo povzročil motnje v mladi gospodarski panogi, ki proizvaja podobne ali neposredno konkurenčne izdelke. Take določbe se uporabljajo samo 10 let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.To obdobje lahko Svet SGP podaljša za največ pet let.

6.(a)Zaščitni ukrepi iz tega člena se ohranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode ali motenj, kakor so opredeljene v odstavkih 2, 4 in 5.

(b)Zaščitni ukrepi iz tega člena se ne uporabljajo več kot dve leti. Kadar okoliščine, ki upravičujejo uvedbo zaščitnih ukrepov, še vedno obstajajo, se lahko taki ukrepi podaljšajo za nadaljnje obdobje največ dveh let. Kadar partnerske države EAC uporabijo zaščitni ukrep ali kadar EU uporabi zaščitni ukrep, omejen na ozemlje ene ali več njenih najbolj oddaljenih regij, se lahko tak ukrep uporablja največ štiri leta in se lahko, če še vedno obstajajo okoliščine, ki upravičujejo uvedbo zaščitnih ukrepov, podaljša za nadaljnja štiri leta.

(c)Zaščitni ukrepi iz tega člena, ki veljajo več kot eno leto, morajo vsebovati jasne elemente, po katerih so postopoma, najpozneje pa po preteku določenega obdobja, odpravljeni.

(d)Noben zaščitni ukrep iz tega člena se najmanj eno leto po izteku ukrepa ne sme uporabiti za uvoz izdelka, za katerega je prej veljal tak ukrep.

7.Za izvajanje zgornjih odstavkov se uporabljajo naslednje določbe:

(a)Kadar pogodbenica meni, da obstaja ena od okoliščin iz odstavkov 2, 4 in/ali 5, zadevo nemudoma predloži v proučitev Odboru visokih uradnikov.

(b)Odbor visokih uradnikov lahko pripravi priporočila, ki so potrebna za popravo okoliščin, ki so nastale. Če v 30 dneh od dneva, ko je bila zadeva predložena Odboru visokih uradnikov, slednji ni pripravil nobenega priporočila za popravo okoliščin in ni bila dosežena nobena druga zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za popravo okoliščin v skladu s tem členom.

(c)Partnerska država EAC še pred sprejetjem katerega koli ukrepa, predvidenega v tem členu, oziroma v primerih, za katere se uporablja odstavek 8 tega člena, Odboru visokih uradnikov čim prej predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja, z namenom, da se za zadevne pogodbenice poišče sprejemljiva rešitev.

(d)Pri izbiri zaščitnih ukrepov v skladu s tem členom je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo izvajanje tega sporazuma.

(e)O vseh zaščitnih ukrepih, sprejetih na podlagi tega člena, se nemudoma pisno obvesti Odbor visokih uradnikov, ki se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom določitve časovnega razporeda za njihovo odpravo, takoj ko okoliščine to dopuščajo.

8.Kadar izjemne okoliščine zahtevajo takojšnje ukrepanje, lahko zadevna pogodbenica uvoznica sprejme začasne ukrepe, določene v odstavkih 3, 4 ali 5, ne da bi izpolnila zahteve iz odstavka 7. Taki ukrepi lahko trajajo največ 180 dni, kadar jih sprejme EU, in 200 dni, kadar jih sprejme partnerska država EAC ali kadar so ukrepi, ki jih sprejme EU, omejeni na ozemlje ene ali več njenih najbolj oddaljenih regij. Trajanje katerega koli začasnega ukrepa se šteje kot del začetnega obdobja in vsakega podaljšanja, na katero se nanaša odstavek 6. Pri sprejemanju takih začasnih ukrepov se upoštevajo interesi vseh udeleženih pogodbenic, vključno z njihovo razvojno stopnjo. Zadevna pogodbenica uvoznica obvesti drugo zadevno pogodbenico in zadevo nemudoma predloži v proučitev Odboru visokih uradnikov.

9.Če pogodbenica uvoznica pri uvozu izdelka uporablja upravni postopek, katerega namen je hitro zagotoviti informacije o gibanju trgovinskih tokov, ki bi utegnili povzročiti probleme iz tega člena, o tem nemudoma obvesti Odbor visokih uradnikov.

10.Sporazuma STO ni mogoče uporabiti tako, da bi se pogodbenici preprečilo sprejetje zaščitnih ukrepov v skladu s tem členom.

DEL III: RIBIŠTVO

NASLOV I: SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 51

Področje uporabe in načela

1.Sodelovanje pri trgovini in razvoju v ribištvu zajema morsko ribištvo, ribištvo v celinskih vodah in akvakultura.

2.Pogodbenici priznavata, da je ribištvo ključni gospodarski vir partnerskih držav EAC, znatno prispeva h gospodarstvu partnerskih držav EAC in ima velik potencial za prihodnji regionalni gospodarski razvoj in zmanjšanje revščine. Je tudi pomemben vir hrane in deviznih sredstev.

3.Poleg tega pogodbenici priznavata, da so ribolovni viri zanimivi tako za EU kot tudi za partnerske države EAC, in se dogovorita za sodelovanje za trajnostni razvoj in upravljanje ribiškega sektorja v skupnem interesu ob upoštevanju gospodarskih in socialnih učinkov ter učinkov na okolje.

4.Pogodbenici soglašata, da je povečanje obsega dejavnosti v ribiškem sektorju, ki povečujejo dodano vrednost, primerna strategija za spodbujanje gospodarske rasti v sektorju in povečanje njegovega prispevka h gospodarstvu partnerskih držav EAC ob hkratnem upoštevanju njegove dolgoročne trajnosti.

ČLEN 52

Načela sodelovanja

1.Načela sodelovanja v ribištvu vključujejo:

(a)podporo razvoju in krepitvi regionalnega povezovanja;

(b)ohranjanje pravnega reda Sporazuma iz Cotonouja;

(c)zagotavljanje posebne in različne obravnave;

(d)upoštevanje najboljših razpoložljivih znanstvenih informacij za oceno in upravljanje virov;

(e)zagotavljanje delujočega sistema spremljanja učinkov na okolje ter gospodarskih in socialnih učinkov v partnerskih državah EAC;

(f)zagotavljanje skladnosti z veljavnimi nacionalnimi zakoni in ustreznimi mednarodnimi instrumenti, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), regionalnimi in podregionalnimi sporazumi;

(g)zagotovitev ohranjanja in prednostne obravnave posebnih potreb malega/samooskrbnega ribištva.

2.Ta vodilna načela bi morala prispevati k trajnostnemu in odgovornemu razvoju živih kopenskih in morskih virov in akvakulture ter k optimizaciji koristi tega sektorja za sedanje in prihodnje generacije s povečanjem naložb, krepitvijo zmogljivosti in boljšim dostopom do trga.

3.Pogodbenici sodelujeta za zagotovitev finančne in druge podpore za izboljšanje konkurenčnosti in proizvodnih zmogljivosti predelovalnih obratov, diverzifikacijo ribiške industrije ter razvoj in izboljšave pristaniških zmogljivosti v partnerskih državah EAC.

4.Področja sodelovanja so podrobneje razdelana v naslovu IV dela V tega sporazuma.

NASLOV II: MORSKO RIBIŠTVO

ČLEN 53

Področje uporabe in cilji

1.Določbe tega naslova se uporabljajo za uporabo, ohranjanje in upravljanje virov morskega ribištva, da se optimizirajo koristi ribištva za partnerske države EAC z naložbami, krepitvijo zmogljivosti in izboljšanjem dostopa do trga.

2.Cilji sodelovanja so:

(a)spodbujanje trajnostnega razvoja in upravljanje ribištva;

(b)krepitev sodelovanja, da se zagotovi trajnostno izkoriščanje in upravljanje ribiških virov kot trden temelj za regionalno povezovanje, saj si obalne partnerske države EAC delijo čezconske in migratorne vrste, poleg tega pa nobena posamična partnerska država EAC nima zmogljivosti za zagotovitev trajnosti virov;

(c)zagotovitev pravičnejše delitve koristi, ki izhajajo iz ribiškega sektorja;

(d)zagotovitev učinkovitega spremljanja, nadzora in opazovanja, ki je potrebno za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu;

(e)spodbujanje učinkovitega izkoriščanja, ohranjanja in upravljanja živih morskih virov v izključni ekonomski coni (IEC) in vodah v pristojnosti partnerskih držav EAC na podlagi mednarodnih instrumentov, vključno z UNCLOS za socialno in gospodarsko korist pogodbenic;

(f)spodbujanje in razvoj regionalne in mednarodne trgovine na podlagi najboljših praks;

(g)ustvarjanje ugodnih razmer, vključno z gradnjo infrastrukture in krepitvijo zmogljivosti, za industrijsko in malo priobalno ribištvo, da bodo partnerske države EAC lahko izpolnile stroge zahteve trga;

(h)podpora nacionalnih in regionalnih politik, usmerjenih k povečanju produktivnosti in konkurenčnosti ribiškega sektorja, ter

(i)vzpostavitev povezav z drugimi gospodarskimi sektorji.

ČLEN 54

Vprašanja v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem ribištva

1.Pri določanju ravni trajnostnega ulova, ribolovne zmogljivosti in drugih strategij upravljanja se uporablja previdnostni pristop, da se preprečijo ali izničijo neželene posledice, na primer prevelike zmogljivosti in čezmerni ribolov, pa tudi neželeni učinki na ekosisteme in mali ribolov.

2.Vsaka od partnerskih držav EAC lahko uvede primerne ukrepe, vključno s sezonskimi omejitvami in omejitvami glede opreme, za zavarovanje svojih ozemeljskih voda in zagotavljanje trajnosti priobalnega in obalnega ribolova.

3.Pogodbenici spodbujata članstvo vseh zadevnih partnerskih držav EAC v Komisiji za tune v Indijskem oceanu (IOTC) in drugih ustreznih organizacijah za ribištvo. Zadevne partnerske države EAC in EU bi morale uskladiti ukrepe za zagotavljanje upravljanja in ohranjanja vseh vrst rib, vključno s tuni in tunom podobnimi viri, ter spodbujati ustrezne znanstvene raziskave.

4.Kadar ni zadostnih znanstvenih dokazov, da bi pristojni nacionalni organ upravljanja lahko določil meje in ciljne ravni trajnostnega ulova v izključni ekonomski coni (IEC) partnerskih držav EAC, obe pogodbenici v posvetovanju s pristojnim nacionalnim organom in z IOTC in, kadar je ustrezno, drugimi območnimi organizacijami za ribištvo podpreta znanstveno analizo.

5.Pogodbenici se dogovorita, da bosta sprejeli ustrezne ukrepe, kadar zaradi povečanja napora ulov preseže trajnostno raven, ki jo je opredelil pristojni nacionalni organ upravljanja.

6.EU in partnerske države EAC za ohranjanje in upravljanje čezconskih staležev in izrazito selivskih staležev zagotovijo, da so plovila, ki plujejo pod njihovimi zastavami, skladna z ustreznimi nacionalnimi, regionalnimi in podregionalnimi ukrepi za upravljanje ribištva ter povezanimi nacionalnimi zakoni in predpisi.

ČLEN 55

Upravljanje plovil in ribolovne ureditve

1.Pogodbenici bosta upoštevali upravljanje plovil in ribolovne ureditve, ki izhajajo iz IOTC ter drugih regionalnih organizacij za ribištvo. Partnerske države EAC in EU opredelijo minimalna načela in pogoje v zvezi s spremljanjem, kontrolo in nadzorom ribiških plovil EU v vodah partnerskih držav EAC, ta načela in pogoji pa morajo vključevati naslednje:

(a)Za partnerske države EAC se bo vzpostavil sistem spremljanja plovil in vse partnerske države EAC bodo uporabljale združljiv sistem spremljanja plovil. EU bo partnerskim državam EAC brez sistema spremljanja plovil pomagala vzpostaviti združljiv sistem spremljanja plovil.

(b)Poleg obveznega združljivega sistema spremljanja plovil bodo vse obalne partnerske države EAC skupaj z EU razvile druge mehanizme za zagotavljanje učinkovitega spremljanja, kontrole in nadzora, EU pa bo partnerske države EAC podpirala pri vzpostavljanju dogovorjenega sistema in jim pomagala pri njegovem izvajanju.

(c)EU in partnerske države EAC imajo pravico do namestitve opazovalcev v nacionalnih ali mednarodnih vodah, pri čemer morajo biti postopki v zvezi z razporeditvijo opazovalcev dobro opredeljeni. Opazovalce plačujejo nacionalne vlade, vse stroške na krovu pa nosi lastnik ladje. EU bo krila stroške usposabljanja opazovalcev.

(d)V regiji se bodo razvili in uporabljali skupni sistemi poročanja o ribolovu, pri čemer bodo določena minimalna načela poročanja.

(e)Vsa plovila, ki iztovorijo ali pretovorijo ulov v partnerski državi EAC, to storijo v pristaniščih ali na območjih zunanjih pristanišč. Pretovarjanje na morju ni dovoljeno, razen v posebnih okoliščinah, ki jih predvidi ustrezna območna organizacija za upravljanje ribištva. Pogodbenici sodelujeta pri razvoju in posodabljanju infrastrukture za raztovarjanje ali pretovarjanje v pristaniščih partnerskih držav EAC, vključno z razvojnimi zmogljivostmi ribiških proizvodov.

(f)Poročanje o zavržkih je obvezno. Prednost je treba dati preprečevanju zavržkih z uporabo selektivnih metod ribolova v skladu z načeli IOTC in ustreznih območnih organizacij za ribištvo. Če je le mogoče, se prilov pripelje na obalo.

2.Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje pri razvoju in izvajanju nacionalnih/regionalnih programov usposabljanja za državljane EAC za pospeševanje njihovega učinkovitega sodelovanja v ribiški industriji. Če se je EU s pogajanji dogovorila za dvostranski sporazum o ribištvu, se spodbuja zaposlovanje državljanov EAC. Za mornarje, ki jih zaposlijo evropska plovila, se neposredno po pravu uporablja Deklaracija Mednarodne organizacije dela (ILO) o temeljnih načelih in pravicah pri delu.

3.Pogodbenici se zavežeta usklajenim naporom za izboljšanje sredstev za preprečevanje, odvračanje in odpravo nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter za to sprejmeta ustrezne ukrepe. Ribiška plovila, ki sodelujejo pri nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, bi bilo treba zapleniti, lastnike pa bi morali preganjati pristojni organi. Tem lastnikom bi moral biti prepovedan vsak nadaljnji ribolov v vodah partnerskih držav EAC, razen če država zastave in zadevna partnerska država EAC, kadar je ustrezno, pa tudi zadevna območna organizacija za upravljanje ribištva, dajo predhodno dovoljenje.

NASLOV III: RIBIŠTVO V CELINSKIH VODAH IN RAZVOJ AKVAKULTURE

ČLEN 56

Področje uporabe in cilji

1.Področje uporabe tega naslova zajema ribištvo v celinskih vodah, obalni razvoj in razvoj akvakulture v partnerskih državah EAC v zvezi s krepitvijo zmogljivosti, prenosom tehnologije, standardi SPS, naložbami in financiranjem naložb ter varovanjem okolja, pa tudi pravnim in regulativnim okvirom.

2.Cilji sodelovanja v ribištvu v celinskih vodah in razvoju akvakulture bodo spodbujanje trajne rabe ribolovnih virov v celinskih vodah in krepitev proizvodnje v akvakulturi, odprava omejitev na strani dobave, izboljšanje kakovosti rib in ribiških proizvodov za doseganje mednarodnih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, izboljšanje dostopa do trga EU, odprava trgovinskih ovir v regiji, pritegnitev priliva kapitala in naložb v sektor, krepitev zmogljivosti in povečanje dostopa zasebnih vlagateljev do finančne podpore za ribištvo v celinskih vodah in za razvoj akvakulture.

DEL IV KMETIJSTVO

ČLEN 57

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.Določbe tega dela se uporabljajo za poljščine in živino, vključno z gospodarsko pomembnimi insekti.

2.V tem delu in naslovu II dela V se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)pod kmetijstvo spadajo poljščine, živina in gospodarsko pomembni insekti;

(b)kmetijski proizvodi so tisti, ki jih zajema Priloga I k Sporazumu STO o kmetijstvu;

(c)financiranje kmetijstva pomeni zagotavljanje finančnih sredstev v podporo povezanim kmetijskim dejavnostim v celotni vrednostni verigi, kot so na primer zagotavljanje osnovnih sredstev, kmetijske storitve, proizvodnja, skladiščenje, distribucija, pretvorba proizvodov in trženje;

(d)osnovna sredstva v kmetijstvu pomenijo vse surovine ali materiale, opremo in orodja, ki se uporabljajo pri proizvodnji kmetijskih proizvodov in ravnanju z njimi;

(e)tehnologija trajnostnega kmetijstva pomeni tehnologijo, ki je zasnovana ob upoštevanju njenih okoljskih, družbenih in gospodarskih učinkov;

(f)prehranska in hranilna varnost pomeni, da imajo vsi ljudje v vsakem trenutku tako fizično kot tudi ekonomsko dostop do varne, zadostne in hranljive hrane, ki izpolnjuje njihove potrebe za produktivno in zdravo življenje;

(g)varnost sredstev za preživljanje je opredeljena kot zadosten in trajnosten dostop do dohodka in virov za izpolnjevanje osnovnih potreb na pravičen način (vključno z zadostnim dostopom do hrane in pitne vode, zdravstvenimi ustanovami, priložnostmi za izobraževanje, nastanitvijo in časom za udeležbo v skupnosti in vključitev v družbo);

(h)naravne nesreče so posledica naravnih pojavov, na primer suše, potresov, plazov, izbruhov vulkanov, poplav, škodljivcev in bolezni;

(i)mali kmetje so proizvajalci z omejenimi viri, ki imajo v lasti kmetijsko gospodarstvo, manjše od dveh (2) hektarov, njihove dejavnosti pa niso dovolj obsežne, da bi privabile storitve za občutno povečanje produktivnosti in izkoriščanje tržnih priložnosti;

(j)trajnostni razvoj v tem delu vključuje upravljanje in varovanje naravnih virov za gospodarski in družbeni razvoj na tak način, da bi bile potrebe ljudi zadovoljene sedaj in v prihodnje.

ČLEN 58

Cilji

1.Pogodbenici soglašata, da je temeljni cilj tega dela trajnostni razvoj kmetijstva, ki med drugim vključuje prehransko varnost, varnost sredstev za preživljanje, razvoj podeželja in zmanjšanje revščine v partnerskih državah EAC.

2.Cilji tega dela so:

(a)spodbujanje sodelovanja med pogodbenicama, da bi ustvarili bogastvo in izboljšali kakovost življenja tistih, ki se ukvarjajo s kmetijskimi dejavnostmi, s povečanjem proizvodnje, produktivnosti in tržnega deleža;

(b)izboljšanje prehranske in hranilne varnosti v partnerskih državah EAC s spodbujanjem dodajanja vrednosti, povečanjem proizvodnje, kakovosti, povezovanja trgov, trgovine, razpoložljivosti in dostopnosti;

(c)prispevanje k zagotavljanju zaposlovanja prek vrednostne verige posodobljenega kmetijskega sektorja;

(d)razvoj modernih in konkurenčnih industrij, ki temeljijo na kmetijstvu;

(e)spodbujanje trajnostne rabe in upravljanja naravnih in kulturnih virov z razvojem okolju prijaznih in trajnostnih tehnologij, ki izboljšujejo kmetijsko produkcijo;

(f)prispevanje h konkurenčnosti s spodbujanjem dodajanja vrednosti prek dobavnih verig za dostop do trgov;

(g)izboljšanje prihodkov proizvajalcev z razvojem trženja kmetijskih proizvodov z dodano vrednostjo na trgu;

(h)olajševanje prilagajanja kmetijskega sektorja in podeželskega gospodarstva za spoprijemanje z globalnimi gospodarskimi spremembami;

(i)mobilizacija in povečanje gospodarske uspešnosti malih kmetov prek krepitve zmogljivosti kmetijskih organizacij;

(j)izboljšanje trgovine in olajševanje trga za primarne kmetijske proizvode, da bi povečali devizne prihodke;

(k)izboljšanje infrastrukture v partnerskih državah EAC za spodbujanje proizvodnje, produktivnosti, trženja in distribucije osnovnih sredstev in proizvodov, pri čemer je posebna pozornost posvečena skladiščenju, razvrščanju, obdelavi, pakiranju in prevozu.

ČLEN 59

Splošna načela

1.Pogodbenici priznavata pomen kmetijstva za gospodarstvo partnerskih držav EAC, saj je glavni vir preživetja za večino prebivalstva partnerskih držav EAC, glavni dejavnik za zagotavljanje prehranske in hranilne varnosti, potencialni sektor visoke rasti in dodane vrednosti ter vir prihodkov iz izvoza.

2.Glede na večstransko vlogo kmetijstva v gospodarstvu partnerskih držav EAC se pogodbenici strinjata z uporabo celovitega pristopa h kmetijstvu kot podlage za trajnostni razvoj.

3.Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju trajnostne rasti kmetijskega sektorja ob upoštevanju njegove raznolikosti ter raznolikosti gospodarskih, družbenih in okoljskih značilnosti in razvojnih strategij partnerskih držav EAC.

4.Pogodbenici priznavata, da bo globlje povezovanje kmetijskega sektorja v partnerskih državah EAC prispevalo k širitvi medregijskih trgov ter povečalo možnosti za naložbe in razvoj zasebnega sektorja.

5.Pogodbenici priznavata pomen podpore kmetijski proizvodnji, spodbujanja dodajanja vrednosti, trgovine s kmetijskimi proizvodi in pobud za razvoj trga prek ustreznih instrumentov in določb ustreznega regulativnega okvira za prilagajanje spremenljivim tržnim pogojem. V zvezi s tem se pogodbenici dogovorita za sodelovanje, da bi privabili potrebne naložbe v partnerske države EAC.

6.Pogodbenici soglašata, da so prednostne naloge v kmetijstvu iz tega dela jasno povezane z regionalnim krovnim okvirom politike za prehransko in hranilno varnost in zmanjšanje revščine, da se zagotovita doslednost in usmerjanje agende regionalnega razvoja.

ČLEN 60

Celovit dialog

1.Pogodbenici vzpostavita celovit dialog med EAC in EU o kmetijstvu in politiki razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: kmetijski dialog) o vseh vprašanjih iz tega dela. Kmetijski dialog spremlja napredek pri izvajanju tega dela ter zagotavlja forum za izmenjavo stališč in sodelovanje na področju domačih kmetijskih politik pogodbenic, zlasti vloge kmetijstva v partnerskih državah EAC pri povečanju dohodkov kmetij, prehranske varnosti, trajnostni rabi virov, razvoju podeželja in gospodarski rasti.

2.Kmetijski dialog poteka v okviru Odbora visokih uradnikov, ustanovljenega s členom 106.

3.Pogodbenici delovne postopke in načine kmetijskega dialoga določita z medsebojnim soglasjem.

ČLEN 61

Regionalno povezovanje

Pogodbenici priznavata, da bo povezovanje kmetijskega sektorja v partnerskih državah EAC prek postopnega odstranjevanja ovir in zagotovitve ustreznega regulativnega in institucionalnega okvira, uskladitve in konvergence politik prispevalo k poglobitvi procesa regionalnega povezovanja in tako k širitvi regionalnih trgov, kar bo povečalo možnosti za naložbe in razvoj zasebnega sektorja.

ČLEN 62

Politike omogočanja

Pogodbenici priznavata pomen sprejemanja in izvajanja politik in institucionalnih reform, ki bodo omogočale in olajševale uresničevanje ciljev tega dela.

ČLEN 63

Trajnostni razvoj kmetijstva

Pogodbenici sodelujeta pri vzpostavljanju trajnostnega razvoja kmetijstva s posebnim poudarkom na podpori ranljivemu podeželskemu prebivalstvu v partnerskih državah EAC glede na spreminjajočo se svetovno proizvodnjo, trgovinske tokove ter okuse in izbire potrošnikov.

ČLEN 64

Prehranska in hranilna varnost

1.Pogodbenici soglašata, da bodo določbe tega sporazuma partnerskim državam EAC omogočile, da izvedejo učinkovite ukrepe za doseganje prehranske in hranilne varnosti in trajnostnega razvoja kmetijstva ter razvijejo komercialne kmetijske trge v regiji za zagotovitev prehranske in hranilne varnosti.

2.Pogodbenici zagotovita, da so ukrepi, sprejeti na podlagi tega dela, namenjeni povečanju prehranske in hranilne varnosti ter izogibanju ukrepom, ki bi lahko ogrozili doseganje prehranske in hranilne varnosti na ravni gospodinjstev ter na nacionalni in regionalni ravni.

ČLEN 65

Upravljanje vrednostne verige

Pogodbenici soglašata z regionalno strategijo za izboljšanje dobavnih zmogljivosti v kmetijstvu, opredelitev kmetijskih sektorjev z visoko vrednostjo, za katere ima regija primerjalno prednost, ter izkoriščanje naložb, ki lahko olajšajo prehod s primerjalnih na konkurenčne prednosti.

ČLEN 66

Sistemi zgodnjega opozarjanja

Pogodbenici priznavata potrebo po vzpostavitvi, izboljšanju in spodbujanju informacijskih sistemov na področju prehranske varnosti, vključno z nacionalnimi sistemi zgodnjega opozarjanja, in sistemov za oceno in spremljanje ranljivosti, ter po izvajanju ukrepov za krepitev zmogljivosti, v povezavi z obstoječimi mednarodnimi in regionalnimi mehanizmi in prek njih.

ČLEN 67

Tehnologija

Pogodbenici priznavata pomen sodobnih in trajnostnih tehnologij v kmetijstvu in soglašata, da bosta razvijali in spodbujali uporabo sodobnih tehnologij v kmetijstvu, ki bo vključevala:

(a)trajnostne tehnologije za namakanje in gnojenje prek namakalnega sistema;

(b)tkivno kulturo in mikrorazmnoževanje;

(c)boljša semena;

(d)umetno osemenitev;

(e)integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi;

(f)pakiranje proizvodov;

(g)obdelavo po žetvi;

(h)akreditirane laboratorije;

(i)biotehnologije;

(j)oceno in obvladovanje tveganja.

ČLEN 68

Domači strateški ukrepi

1.Vsaka od pogodbenic zagotovi preglednost na področju kmetijske podpore v zvezi s trgovino s kmetijskimi proizvodi. V ta namen EU v okviru kmetijskega dialoga redno poroča partnerskim državam EAC o pravni podlagi, obliki in znesku take podpore. Da so take informacije predložene, se šteje, če jih pogodbenici objavita na javno dostopni spletni strani ali če je to storjeno v njunem imenu.

2EU od začetka veljavnosti tega sporazuma partnerskim državam EAC ne dodeli izvoznih subvencij za vse kmetijske proizvode. To prepoved Svet SGP ponovno prouči čez 48 mesecev.

3.Poleg tega Odbor visokih uradnikov prouči vprašanja, ki se lahko pojavijo v zvezi z dostopom kmetijskih proizvodov pogodbenic na trg druge pogodbenice. Odbor lahko Svetu SGP daje priporočila v skladu s členom 107.

ČLEN 69

Proizvodnja in trženje primarnih kmetijskih proizvodov

1.Pogodbenici priznavata izzive, s katerimi se v povezavi z deviznimi prihodki soočajo partnerske države EAC zaradi njihove odvisnosti od izvoza primarnih kmetijskih proizvodov, za katere veljajo visoka cenovna nestabilnost in zmanjševanje menjalnih razmerij.

2.Pogodbenici soglašata, da bosta:

(a)okrepili javno-zasebna partnerstva na področju naložb za proizvodnjo, predelavo in trženje primarnih kmetijskih proizvodov;

(b)sodelovali pri razvoju zmogljivosti za dostop do nišnih trgov in spodbujali skladnost s standardi za primarne proizvode za izpolnjevanje takih tržnih zahtev;

(c)podpirali diverzifikacijo kmetijske proizvodnje in proizvodov za izvoz v partnerskih državah EAC;

(d)izboljšali prihodke proizvajalcev z razvojem trženja kmetijskih proizvodov z dodano vrednostjo na trgu.

ČLEN 70

Spremljanje

Pogodbenici soglašata, da Svet SGP pregleduje in spremlja izvajanje njunih obveznosti v skladu s tem sporazumom. Svet SGP zagotavlja učinkovit nadzor skladnosti z obveznostmi prek zagotavljanja preglednosti in jima zagotavlja priložnosti za oceno prispevka teh obveznosti k njunim dolgoročnim ciljem vzpostavitve pravičnega in tržno usmerjenega sistema trgovanja v kmetijstvu.

ČLEN 71

Države neto uvoznice hrane

1.Pogodbenici priznavata pomen reševanja pomislekov držav partneric EAC, ki so neto uvoznice hrane. Cilji tega člena so zato v pomoč državam neto uvoznicam hrane pri razvoju programov za zagotavljanje prehranske varnosti.

2.Pogodbenici soglašata, da bosta:

(a)odpravljali omejitve za proizvodnjo, skladiščenje in distribucijo hrane v regiji EAC;

(b)priskrbeli pomoč v hrani iz partnerskih držav EAC in drugih afriških regionalnih gospodarskih skupnosti;

(c)izboljšali usklajevanje pomoči v hrani.

3.Pogodbenici soglašata, da bosta ohranili ustrezno raven pomoči v hrani ob upoštevanju interesov prejemnikov pomoči v hrani in da bi zagotovili, da ukrepi iz odstavka 2 ne bodo nenamerno ovirali dobave pomoči v hrani za izredne razmere.

4.Pogodbenici zagotovita, da se hrana dobavi v popolni skladnosti z ukrepi, namenjenimi preprečevanju izpodrivanja lokalne trgovine, ki vključujejo:

(a)zagotovitev, da transakcije pomoči hrane temeljijo na dejanskih potrebah in so nepovratne;

(b)nevezanost, neposredno in posredno, komercialnega izvoza kmetijskih proizvodov ali drugega blaga in storitev.

ČLEN 72

Pomen nekaterih sektorjev

1.Pogodbenici priznavata, da:

(a)je zagotavljanje dostopa do hrane, čiste in pitne vode, zdravstvenih ustanov, priložnosti za izobraževanje, nastanitve, udeležbe v skupnosti in vključitve v družbo pomembno za varnost sredstev za preživljanje podeželskega prebivalstva;

(b)ima razvoj kmetijske infrastrukture, vključno s proizvodnjo, predelavo, trženjem in distribucijo, pomembno vlogo pri družbenem in gospodarskem razvoju podeželja in regionalnem povezovanju partnerskih držav EAC;

(c)so storitve tehnične podpore, na primer kmetijske raziskave, širitev in usposabljanje svetovalnih služb, pomembni za povečanje kmetijske produktivnosti;

(d)je spodbujanje financiranja kmetijstva pomemben ukrep za preoblikovanje kmetijskega sektorja partnerskih držav EAC. Potrebno je financiranje razvoja tehnologij v kmetijstvu, kreditiranja in zavarovanja, razvoja infrastrukture in trgov ter usposabljanja kmetov; ter

(e)trajnostni razvoj podeželja je pomemben za izboljšanje življenjskega standarda podeželskega prebivalstva partnerskih držav EAC.

2.Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali na področju varnosti sredstev za preživljanje, kmetijske infrastrukture, storitev tehnične podpore, storitev financiranja v kmetijstvu in razvoja podeželja, kot določa naslov II dela V.

ČLEN 73

Izmenjava informacij in posvetovanje

1.Pogodbenici soglašata, da si bosta izmenjevali izkušnje in informacije o dobrih praksah ter se posvetovali o vseh vprašanjih pri uresničevanju ciljev tega dela.

2.Pogodbenici soglašata, da bosta:

(a)izmenjevali informacije o kmetijski proizvodnji, potrošnji in trgovini ter o zadevnem razvoju trgov kmetijskih in ribiških proizvodov;

(b)izmenjevali informacije o priložnostih in spodbudah za naložbe, ki so na voljo v kmetijskem sektorju, vključno z dejavnostmi manjšega obsega;

(c)izmenjevali informacije o kmetijskih politikah, zakonih in drugih predpisih;

(d)razpravljali o spremembah politik in institucionalnih spremembah, potrebnih za podporo preoblikovanju kmetijskega sektorja ter pripravi in izvajanju regionalnih politik na področju kmetijstva in razvoja podeželja pri uresničevanju regionalnega povezovanja;

(e)izmenjevali informacije o novih in ustreznih tehnologijah ter politikah in ukrepih v zvezi s kakovostjo kmetijskih proizvodov.

ČLEN 74

Geografske označbe

1.Pogodbenici priznavata pomen geografskih označb za trajnostno kmetijstvo in razvoj podeželja.

2.Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri identifikaciji, priznavanju in registraciji proizvodov, ki bi lahko bili deležni zaščite geografskih označb in drugih ukrepov, namenjenih zaščiti zadevnih proizvodov.

DEL V GOSPODARSKO IN RAZVOJNO SODELOVANJE

ČLEN 75

Splošne določbe

1.V skladu s členoma 34 in 35 partnerskega sporazuma med AKP in EU, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju, kot je bil revidiran, pogodbenici ponovno potrjujeta, da je razvojno sodelovanje ključni element njunega partnerstva in pomembno za uresničitev ciljev tega sporazuma.

2.Pogodbenici soglašata, da bosta obravnavali razvojne potrebe partnerskih držav EAC s povečanjem zmogljivosti proizvodnje in dobave, spodbujanjem strukturnega preoblikovanja in konkurenčnosti svojih gospodarstev ter povečanjem gospodarske diverzifikacije in dodane vrednosti, da bi spodbujali trajnostni razvoj in podpirali regionalno povezovanje.

3.Pogodbenici se zavezujeta sodelovanju, da bi olajšali izvajanje tega sporazuma ter podprli regionalno povezovanje in razvojne strategije. Pogodbenici soglašata, da sodelovanje temelji na delu o gospodarskem in razvojnem sodelovanju in razvojni matriki SGP, poleg regionalnih in nacionalnih strategij za razvoj partnerskih držav EAC. Matrika in ustrezna osnovna referenčna merila, kazalniki in ciljne vrednosti, ki odražajo potrebe, kot so jih opredelile partnerske države EAC ob podpisu, so priložene kot Priloga III(a) in Priloga III(b). Pregledajo se vsakih pet let. Sodelovanje poteka v obliki finančne in nefinančne podpore partnerskim državam EAC.

4.V tej zvezi se financiranje, ki se nanaša na razvojno sodelovanje med partnerskimi državami EAC in EU za izvajanje tega sporazuma, izvaja v okviru pravil in ustreznih postopkov, predvidenih s Sporazumom iz Cotonouja, zlasti postopkov programiranja Evropskega razvojnega sklada in v okviru ustreznih zaporednih finančnih instrumentov, financiranih iz splošnega proračuna EU. S tem v zvezi se pogodbenici ob upoštevanju novih izzivov, ki izhajajo iz okrepljenega regionalnega povezovanja in večje konkurence na svetovnih trgih, strinjata, da je ena od prioritet podpora izvajanju tega sporazuma. Pogodbenici soglašata, da se mobilizirajo finančni instrumenti, ki jih določa Sporazum iz Cotonouja, da se maksimirajo predvidene koristi tega sporazuma.

5.Za namene izvajanja tega sporazuma se pogodbenici zavezujeta, da bosta skupaj in posamično mobilizirali sredstva na podlagi smernic, ki jih zagotavljajo posebne določbe naslova X o mobilizaciji sredstev.

6.Skladno s Pariško deklaracijo o učinkovitosti pomoči, sprejeto leta 2005, se pogodbenici dogovorita za uporabo in podporo izvedbenih mehanizmov, skladov ali zmogljivosti, ki so v državni in/ali regionalni lasti, za usmerjanje in usklajevanje sredstev za izvajanje tega sporazuma.

ČLEN 76

Cilji

Gospodarsko in razvojno sodelovanje je namenjeno:

(a)izboljšanju konkurenčnosti gospodarstev partnerskih držav EAC;

(b)krepitvi dobavnih zmogljivosti in omogočanju nemotenega izvajanja tega sporazuma;

(c)preoblikovanju strukture gospodarstev partnerskih držav EAC z vzpostavitvijo močne, konkurenčne in diverzificirane gospodarske osnove z izboljšanjem proizvodnje, distribucije, prevoza in trženja;

(d)razvoju trgovinske zmogljivosti in zmogljivosti za privabljanje naložb;

(e)okrepitvi trgovine, naložbenih politik in predpisov;

(f)krepitvi regionalnega povezovanja.

ČLEN 77

Področja sodelovanja

Gospodarsko in razvojno sodelovanje poteka na naslednjih področjih:

(a)infrastruktura;

(b)kmetijstvo in živinoreja;

(c)razvoj zasebnega sektorja;

(d)ribištvo;

(e)voda in okolje;

(f)vprašanja dostopa do trga:

(i)SPS;

(ii)TOT;

(iii)carine in olajševanje trgovine v partnerskih državah EAC;

(g)prilagoditveni ukrepi SGP;

(h)mobilizacija virov.

NASLOV I: INFRASTRUKTURA

ČLEN 78

Področje uporabe in cilji

1.Sodelovanje pri gradnji fizične infrastrukture vključuje zlasti prevoz, energijo ter informacijske in komunikacijske tehnologije.

2.Cilji na tem področju so:

(a)povečanje konkurenčnosti partnerskih držav EAC;

(b)odpravljanje omejitev na strani ponudbe na institucionalni, nacionalni in regionalni ravni ter

(c)spodbujanje razvoja javno-zasebnih partnerstev.

ČLEN 79

Prevoz

1.Sodelovanje na področju prevoza vključuje cestni, železniški in letalski prevoz ter prevoz po vodnih poteh.

2.Cilji na tem področju so:

(a)izboljšanje nacionalne in regionalne povezljivosti za poglobitev regionalnega povezovanja;

(b)razvoj, prestrukturiranje, rehabilitacija, izboljšanje in posodobitev trajnih in učinkovitih prevoznih sistemov partnerskih držav EAC;

(c)izboljšanje pretoka ljudi in blaga ter

(d)izboljšanje dostopa do trgov prek boljšega cestnega, letalskega in pomorskega prevoza ter prevoza po celinskih vodah.

3.Ob upoštevanju določb člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)upravljanje prevoznih sistemov;

(b)izboljšanje, razvoj in posodobitev infrastrukture na vseh ravneh, vključno z razvojem intermodalnih infrastrukturnih omrežij;

(c)krepitev institucionalnih, tehničnih in upravnih zmogljivosti partnerskih držav EAC na področju standardov, zagotavljanja kakovosti, meroslovja in storitev ugotavljanja skladnosti;

(d)razvoj in prenos tehnologije, inovacije, izmenjava informacij in informacijska omrežja ter trženje;

(e)spodbujanje partnerstev, povezav in skupnih podjetij med gospodarskimi subjekti;

(f)izboljšanje varnosti in zanesljivosti prevoznega sektorja, vključno z vremenskim napovedovanjem, upravljanjem nevarnega blaga in ukrepanjem ob nesrečah;

(g)razvoj regionalnih prometnih politik in regulativnih okvirov.

ČLEN 80

Energija

1.Sodelovanje v energetskem sektorju vključuje udeležbo javnega in zasebnega sektorja pri proizvodnji, prenosu in distribuciji energije ter čezmejno trgovino z energijo.

2.Cilji na tem področju so:

(a)razvoj, povečanje in razširitev zmogljivosti za proizvodnjo energije v regiji;

(b)povečanje števila alternativnih virov energije;

(c)razvoj, povečanje in razširitev omrežij;

(d)razvoj, povečanje in razširitev distribucije in prenosa;

(e)izboljšanje dostopa partnerskih držav EAC do sodobnih, učinkovitih, zanesljivih, diverzificiranih, trajnostnih in obnovljivih virov čiste energije po konkurenčnih cenah;

(f)povečanje zmogljivosti za proizvodnjo, distribucijo in upravljanje energetike na nacionalni in regionalni ravni;

(g)spodbujanje energetske medsebojne povezanosti znotraj in zunaj partnerskih držav EAC za največji izkoristek energije ter

(h)podpora ustvarjanju ugodnega okolja za privabljanje naložb v sektorju.

3.Ob upoštevanju določb člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)zmogljivosti za proizvodnjo, prenos in distribucijo obstoječih energetskih virov, zlasti vodne energije, nafte in biomase;

(b)diverzifikacija mešanice energetskih virov, tako da ta vključuje druge potencialne energetske vire, ki so socialno in okoljsko sprejemljivi in zmanjšujejo odvisnost od nafte;

(c)razvoj energetske infrastrukture, tudi za podeželje;

(d)razvoj ustreznih energetskih regulativnih reform in reform politik, vključno s komercializacijo in privatizacijo;

(e)medsebojna regionalna povezljivost in sodelovanje pri proizvodnji in distribuciji energije;

(f)usposabljanje človeških virov ter izboljšanje upravljanja, standardov storitev in institucionalnih struktur;

(g)razvoj in prenos tehnologije, raziskave in razvoj, inovacije, izmenjava informacij, razvoj baz podatkov in omrežij;

(h)partnerstva, povezave in skupna podjetja.

ČLEN 81

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT)

1.Sodelovanje v sektorju IKT vključuje: razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij, konkurenčnost, inovacije in nemoten prehod v informacijsko družbo.

2.Cilji na tem področju so:

(a)razvoj sektorja IKT;

(b)povečanje prispevka IKT pri olajševanju trgovine prek e-storitev, e-trgovanja, e-uprave, e-zdravja, varnih transakcij in drugih družbenogospodarskih sektorjev.

3.Ob upoštevanju določb člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)povezljivost IKT in stroškovna učinkovitost na nacionalni, regionalni in globalni ravni;

(b)razširjanje novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

(c)razvoj pravnih in regulativnih okvirov na področju IKT;

(d)razvoj, prenos in aplikacije tehnologije, R&R, inovacije, izmenjava informacij in informacijska omrežja ter trženje;

(e)usposabljanje človeških virov, izboljšanje standardov storitev in institucionalnih struktur;

(f)partnerstva, povezave in skupna podjetja med gospodarskimi subjekti;

(g)spodbujanje in podpora razvoja tržnih niš za storitve, ki temeljijo na IKT.

NASLOV II: KMETIJSTVO

ČLEN 82

Področje uporabe in cilji

1.Sodelovanje iz tega naslova se nanaša na poljščine in živino, vključno z gospodarsko pomembnimi insekti.

2.Pogodbenici soglašata, da je glavni cilj tega naslova trajnostni razvoj kmetijstva, ki med drugim vključuje prehransko varnost, varnost sredstev za preživljanje, razvoj podeželja in zmanjšanje revščine v partnerskih državah EAC.

3.Drugi cilji tega naslova so določeni v členu 58 dela IV.

ČLEN 83

Področja sodelovanja

1.Pogodbenici priznavata pomen kmetijskega sektorja za gospodarstva partnerskih držav EAC in soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju njegovega preoblikovanja, da se poveča njegova konkurenčnost, zagotovi prehranska in hranilna varnost, razvoj podeželja in spodbuja prilagoditev kmetijstva in podeželskega gospodarstva na učinke izvajanja tega sporazuma s posebno pozornostjo malim kmetom.

2.Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali na naslednjih področjih:

(a) Regionalno povezovanje:

izboljšanje dostopa do regionalnih in mednarodnih trgov za kmetijske proizvode, vključno z razvojem tržnih sistemov in strategij razvoja trga.

(b) Politike omogočanja:

(i)razvoj nacionalnih in regionalnih kmetijskih politik, pravnih in regulativnih okvirov, krepitev potrebnih zmogljivosti in podpora institucionalnemu razvoju;

(ii)krepitev zmogljivosti partnerskih držav EAC, da se bodo v celoti izkoristile priložnosti za trgovino in zagotovile čim večje koristi trgovinskih reform.

(c) Trajnostni razvoj kmetijstva:

(i)skupne dejavnosti na regionalni ravni, vključno s proizvodnjo gnojil, proizvodnjo semen, razvojem živinoreje ter nadzorom bolezni rastlin in živali;

(ii)spodbujanje in izboljšanje predelave, trženja, distribucije in prevoza ter ravnanja s kmetijskimi proizvodi;

(iii)krepitev zmogljivosti za izpolnjevanje mednarodnih standardov za kmetijsko proizvodnjo, pakiranje ter sanitarne in fitosanitarne ukrepe.

(d) Kmetijska infrastruktura:

(i)razvoj podporne kmetijske infrastrukture, vključno s trajnostnimi namakalnimi sistemi, zbiranjem, shranjevanjem in upravljanjem vode, trženjem in razvrščanjem;

(ii)razvoj infrastrukture za raziskave in usposabljanje, skladišč, dovoznih cest in skupnih cest za dostop;

(iii)krepitev predelovalnih zmogljivosti;

(iv)vzpostavitev meteorološkega centra za kmetovalce v partnerskih državah EAC;

(v)razvoj sodobne tržne infrastrukture za povečanje domačih in regionalnih trgov.

(e) Prehranska in hranilna varnost:

(i)krepitev zmogljivosti v podeželskih in mestnih skupnostih za izboljšanje sredstev za preživljanje, odpravljanje revščine in trajnostni razvoj;

(ii)diverzifikacija kmetijske produkcije in razvoj proizvodov, ki ustrezajo potrebam partnerskih držav EAC glede prehranske in hranilne varnosti;

(iii)priprava in izvajanje programov, ki vodijo k večji proizvodnji in produktivnosti kmetijskega sektorja s posebnim poudarkom na malih kmetih;

(iv)krepitev zmogljivosti za skladnost z zahtevami glede varne hrane na nacionalni in regionalni ravni ter

(v)priprava in izvajanje programov socialnega prilagajanja v regijah, ki so jih prizadele naravne nesreče.

(f) Upravljanje vrednostne verige:

(i)spodbujanje uporabe trajnostnih kmetijskih tehnologij in zagotavljanje potrebnih kmetijskih surovin;

(ii)izboljšanje proizvodnje, produktivnosti in konkurenčnosti kmetijskega sektorja s spodbujanjem industrij, ki temeljijo na kmetijstvu;

(iii)povečanje dodane vrednosti v celotni dobavni verigi kmetijskih proizvodov, da se izpolnijo zahteve nacionalnih, regionalnih in mednarodnih trgov, ter

(iv)spodbujanje razvoja dejavnosti na področju predelave, trženja, distribucije in prevoza kmetijskih proizvodov.

(g) Sistemi zgodnjega opozarjanja:

(i)krepitev zmogljivosti za pravočasno ocenjevanje in razširjanje informacij o verjetnih učinkih neizbežnih nesreč, da se sprejmejo izredni ukrepi in hiter odziv;

(ii)razvoj in upravljanje informacijskih sistemov na nacionalni in regionalni ravni;

(iii)razvoj, krepitev in povezovanje sistemov zgodnjega opozarjanja ter kriznih načrtov in strategij za upravljanje odzivanja na nesreče na nacionalni in regionalni ravni, ter

(iv)podpora možnostim za ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v partnerskih državah EAC.

(h) Proizvodnja in trženje primarnih kmetijskih proizvodov:

(i)razvoj zmogljivosti za dostop do nišnih trgov in spodbujanje skladnosti s standardi za primarne proizvode za izpolnjevanje takih tržnih zahtev;

(ii)diverzifikacija kmetijske proizvodnje in proizvodov za izvoz v partnerskih državah EAC;

(iii)razvoj sodobne tržne infrastrukture za povečanje domačih in regionalnih trgov ter

(iv)razvoj programov pakiranja in označevanja proizvodov, ki proizvajalcem iz partnerskih držav EAC omogočajo, da si zagotovijo premijske cene za izvoz primarnih proizvodov.

(i) Razvoj podeželja:

(i)krepitev zmogljivosti združenj kmetov v celotni vrednostni verigi v kmetijstvu;

(ii)izboljšanje prevoznih, komunikacijskih in tržnih zmogljivosti za trženje osnovnih sredstev in proizvodov;

(iii)obravnava družbeno-kulturnih ovir, kot so jezikovne ovire, stopnje pismenosti, razlike med spoloma, zdravje v skupnosti, ki vplivajo na naravo sistemov kmetovanja;

(iv)izboljšanje dostopa kmetov do posojil ter upravljanje naravnih in kulturnih virov ter

(v)priprava ustreznih ukrepov politike za podporo pravočasni razpoložljivosti ustreznih osnovnih kmetijskih sredstev za male kmete.

(j) Države neto uvoznice hrane:

odpravljanje omejitev za proizvodnjo, skladiščenje in distribucijo hrane v partnerskih državah EAC.

(k) Zaščita sredstev za preživljanje:

(i)krepitev zmogljivosti za razvoj socialnih storitev za prebivalstvo na podeželskih in primestnih območjih;

(ii)izboljšanje skupnih prihodkov iz kmetijske proizvodnje, med drugim z diverzifikacijo, dodajanjem vrednosti, zaposlovanjem izven kmetij in uvajanjem novih kmetijskih tehnologij v partnerskih državah EAC;

(iii)povečanje produktivnosti kmetijskega sektorja v partnerskih državah EAC ter

(iv)povečanje uporabe trajnostnih kmetijskih tehnologij.

(l) Storitve tehnične podpore:

EU se zavezuje, da bo na naslednjih področjih zagotovila ustrezne vire in tehnično pomoč za krepitev zmogljivosti v partnerskih državah EAC na predvidljiv in trajnosten način:

(i)krepitev inovacij in prenosa tehnologije, znanja, R&R;

(ii)razvoj in povečanje uporabe mehanizacije v kmetijskem sektorju partnerskih držav EAC;

(iii)vzpostavitev obratov za osnovna sredstva v kmetijstvu in distribucijskega sistema v partnerskih državah EAC;

(iv)spodbujanje in krepitev naložb v raziskave v kmetijstvu, storitve širitve, usposabljanje in povezovanje širitve raziskav in kmetov;

(v)vzpostavitev in krepitev regionalnih centrov odličnosti, vključno z meteorološkim centrom, biotehnologijo, analitičnimi in diagnostičnimi laboratoriji za poljščine, živinorejo in zemljo, ter

(vi)izboljšanje dostopa do storitev pri pridelavi proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, vključno s storitvami vzreje živine, veterinarskimi storitvami in službami za varstvo rastlin.

(m) Storitve financiranja v kmetijstvu:

(i)krepitev finančnih storitev na podeželju za male pridelovalce, predelovalce in trgovce;

(ii)razvoj mehanizmov v regionalni lasti ali sklada za razvoj kmetijstva in podeželja;

(iii)razvoj institucij za mikrofinanciranje v kmetijstvu in shem zavarovanja;

(iv)olajševanje dostopa do posojil bank in drugih finančnih institucij za kmetijske predelovalce, trgovce in kmete ter

(v)podpora finančnim institucijam partnerskih držav EAC, ki delujejo v kmetijskem sektorju, in olajševanje dostopa zasebnega sektorja do kapitalskih trgov za zbiranje kratkoročnega in dolgoročnega kapitala.

(n) Geografske označbe:

(i)priprava politik in pravnih okvirov o geografskih označbah;

(ii)priprava predpisov o geografskih označbah;

(iii)priprava kodeksa ravnanja za opredelitev proizvodov glede na njihovo poreklo;

(iv)spodbujanje lokalnih organizacij in institucij za usklajevanje lokalnih interesnih skupin na področju geografskih označb in skladnosti proizvodov;

(v)krepitev zmogljivosti za identifikacijo, registracijo, trženje, sledljivost in skladnost proizvodov z geografsko označbo ter

(vi)razvoj vseh drugih področij sodelovanja pod tem naslovom, ki se lahko pojavijo v prihodnosti.

NASLOV III: RAZVOJ ZASEBNEGA SEKTORJA

ČLEN 84

Področje uporabe in cilji

1.Sodelovanje pri razvoju zasebnega sektorja vključuje spodbujanje naložb in razvoja podjetij.

2.Cilji tega naslova so:

(a)vzpostavitev ugodnega okolja za spodbujanje naložb in zasebnih podjetij, vključno z razvojem novih industrij, neposrednih tujih naložb in prenosa tehnologije;

(b)izboljšanje dobavnih zmogljivosti, konkurenčnosti in dodane vrednosti;

(c)izboljšanje dostopa do financiranja naložb s strani finančnih institucij EU, kot je Evropska investicijska banka;

(d)krepitev zmogljivosti in zagotavljanje institucionalne podpore za razvoj zasebnega sektorja, kot so agencije za spodbujanje naložb, krovni organi, gospodarske zbornice, združenja, kontaktne točke in institucije za olajševanje trgovine;

(e)priprava in/ali krepitev političnega, pravnega in regulativnega okvira, ki spodbuja in ščiti naložbe;

(f)izboljšanje mehanizmov za podporo in izvedbo za zasebni sektor s strani skupnih institucij AKP in EU, vključno s Centrom za razvoj kmetijstva, za spodbujanje naložb v partnerskih državah EAC ter

(g)vzpostavitev in krepitev partnerstev, skupnih podjetij, najemanje podizvajalcev, zunanje izvajanje in povezave.

ČLEN 85

Spodbujanje naložb

Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali naložbe v partnerskih državah EAC na naslednjih področjih:

(a)podpora reformam okvirov politik ter pravnih in regulativnih okvirov;

(b)podpora krepitvi institucionalnih zmogljivosti, zlasti krepitev zmogljivosti za agencije za spodbujanje naložb partnerskih držav EAC in institucije, ki spodbujajo in olajšujejo tuje in lokalne naložbe;

(c)podpora vzpostavitvi ustreznih upravnih struktur za vstop in vzpostavitev naložb, vključno z enotnimi kontaktnimi točkami;

(d)podpora vzpostavitvi in delovanju predvidljivega in varnega naložbenega ozračja;

(e)podpora prizadevanjem partnerskih držav EAC pri pripravi instrumentov za ustvarjanje prihodka za mobilizacijo sredstev za naložbe;

(f)vzpostavitev in podpora shemam zavarovanja za tveganja kot mehanizma za ublažitev tveganja, da se okrepi zaupanje vlagateljev v partnerske države EAC;

(g)podpora vzpostavitvi mehanizmov za izmenjavo informacij med agencijami za naložbe partnerskih držav EAC in ustreznimi agencijami v EU;

(h)spodbujanje naložb zasebnega sektorja EU v partnerske države EAC;

(i)podpora vzpostavitvi finančnih okvirov in instrumentov, prilagojenih naložbenim potrebam MSP, ter

(j)spodbujanje partnerstev prek skupnih podjetij in financiranja kapitala.

ČLEN 86

Razvoj podjetij

Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri razvoju podjetij v partnerskih državah EAC prek podpore:

(a)spodbujanju poslovnega dialoga zasebnega sektorja EAC-EU, sodelovanja in partnerstev;

(b)prizadevanjem za spodbujanje mikro, malih in srednjih podjetij ter njihovo vključitev v prevladujoče poslovne dejavnosti;

(c)spodbujanju učinkovite proizvodnje in trženja podjetij partnerskih držav EAC;

(d)izvajanju strategij za razvoj zasebnega sektorja partnerskih držav EAC;

(e)spodbujanju ugodnega okolja za razvoj in rast mikro, malih in srednjih podjetij;

(f)zmogljivostim organizacij zasebnega sektorja, da bodo skladne z mednarodnimi standardi;

(g)varstvu inovacij pred piratstvom ter

(h)zmogljivostim partnerskih držav EAC za raziskovanje, izkoriščanje in trženje naravnih virov.

NASLOV IV: RIBIŠTVO

ČLEN 87

Področje sodelovanja

Sodelovanje v ribištvu zajema morsko ribištvo, ribištvo v celinskih vodah in akvakulturo.

ČLEN 88

Področja sodelovanja v morskem ribištvu

1.Sodelovanje v morskem ribištvu vključuje:

(a)vprašanja v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem ribištva;

(b)upravljanje plovil in ribolovne ureditve;

(c)finančne in trgovinske ukrepe ter

(d)razvoj ribištva, ribiških proizvodov in morske akvakulture.

2.EU prispevala k mobilizaciji virov za izvajanje sodelovanja na opredeljenih področjih na nacionalni in regionalni ravni, kar bo vključevalo tudi podporo za regionalno krepitev zmogljivosti.

3.Ob upoštevanju določb dela III tega sporazuma in člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)razvoj in izboljšanje infrastrukture za skladiščenje, trženje in distribucijo rib in ribjih proizvodov;

(b)krepitev zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni za izpolnitev tehničnih zahtev glede sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov/TOT/kritičnih kontrolnih točk analize tveganj, razvoj sistemov za spremljanje in nadzor izključne ekonomske cone partnerskih držav EAC ter uvedba in upravljanje sistemov certificiranja za specifično morsko ribištvo;

(c)naložbe in prenos tehnologije v ribolovnih operacijah, predelava rib, pristaniške storitve, razvoj in izboljšave pristaniških objektov, diverzifikacija ribištva, da bo vključevalo tudi druge vrste razen tuna, ki so premalo izkoriščene ali neizkoriščene;

(d)skupna podjetja in povezave, zlasti z mikro, malimi in srednjimi podjetji in malim ribolovom v dobavni verigi ribištva;

(e)dodana vrednost za ribe ter

(f)R&R o oceni staležev in ravni trajnosti.

4.Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje pri spodbujanju ustanavljanja skupnih podjetij v ribolovnih operacijah, predelavi rib, pristaniških storitvah, krepitvi proizvodnih zmogljivosti, izboljšanju konkurenčnosti ribiške industrije in povezanih industrij in storitev, nadaljnji predelavi, razvoju in izboljšavah pristaniških objektov, diverzifikaciji ribištva, da bo vključevalo tudi druge vrste razen tuna, ki so premalo izkoriščene ali neizkoriščene.

ČLEN 89

Ribištvo v celinskih vodah in razvoj akvakulture

Sodelovanje pri razvoju ribištva v celinskih vodah in akvakulture vključuje prispevke EU na naslednjih področjih:

(a)krepitev zmogljivosti in razvoj izvoznega trga, in sicer s:

(i)krepitvijo zmogljivosti industrijske in obrtne proizvodnje, predelave in diverzifikacije proizvodov, ki krepijo konkurenčnost ribištva v celinskih vodah in akvakulture v regiji. To bi bilo na primer mogoče doseči z ustvarjanjem centrov za raziskave in razvoj, tudi za razvoj akvakulture za komercialne ribiške farme;

(ii)krepitvijo zmogljivosti za upravljanje izvoznih tržnih verig, vključno z uvedbo in upravljanjem sistemov certificiranje za posebne skupine proizvodov, in izvajanjem tržnega pospeševanja, dodajanjem vrednosti in zmanjševanjem ribolovnih izgub v ribiških proizvodih;

(iii)povečanjem zmogljivosti v regiji, na primer z izboljšanjem organov, pristojnih za ribištvo, združenj trgovcev in ribičev, za sodelovanje v trgovini v ribištvu z EU in programov usposabljanja za razvoj proizvodov in trženje blagovnih znamk;

(b)infrastruktura, in sicer z:

(i)razvojem in izboljšanjem infrastrukture za ribištvo v celinskih vodah in akvakulturo;

(ii)olajševanjem dostopa do financiranja za infrastrukturo, vključno za opremo vseh vrst;

(c)tehnologija, in sicer z:

(i)razvojem tehničnih zmogljivosti, vključno s pospeševanjem in spodbujanjem tehnologije za ustvarjanje dodane vrednosti, na primer s prenosom ribiške tehnologije z EU na partnerske države EAC;

(ii)krepitvijo zmogljivosti upravljanja ribištva, na primer z raziskavami in sistemi za zbiranje podatkov ter prispevki k primernim tehnologijam ribolova in ribolovnega upravljanja;

(d)pravni in regulativni okvir, in sicer s:

(i)podporo za razvoj predpisov za ribištvo v celinskih vodah in akvakulturo ter sistemov za spremljanje in nadzor;

(ii)razvojem primernih pravnih in regulativnih instrumentov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in krepitvijo zmogljivosti za njihovo izvajanje v mednarodni trgovini;

(iii)zaščito okoljskega označevanja in varstvom intelektualne lastnine;

(e)naložbe in financiranje, in sicer s:

(i)spodbujanjem skupnih podjetij in drugih oblik mešanih naložb med interesnimi skupinami v pogodbenicah, na primer za vzpostavljanje ureditev za opredelitev vlagateljev za dejavnosti skupnih podjetij v ribištvu v celinskih vodah in akvakulturi;

(ii)zagotavljanjem dostopa do kreditov za razvoj malih in srednje velikih podjetij ter industrijskega ribištva v celinskih vodah,

(f)varstvo okolja in ohranjanje staležev v ribištvu, in sicer z:

(i)ukrepi za zagotovitev, da trgovina z ribami podpira varstvo okolja, ter nadzornimi ukrepi za preprečevanje zmanjšanja staleža, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter previdno uvajanje tujerodnih vrst v akvakulturo, na primer s previdnim uvajanjem tujerodnih vrst, ki se gojijo samo v nadzorovanih/zaprtih prostorih, v posvetovanju z vsemi zadevnimi sosednjimi državami,

(g)družbenogospodarski ukrepi in ukrepi za odpravo revščine, in sicer s:

(i)spodbujanjem malega in srednje velikega ribištva, predelovalcev in trgovcev z ribami s krepitvijo zmogljivosti partnerskih držav EAC za trgovinsko sodelovanje z EU;

(ii) vključevanjem marginalnih skupin v ribiško industrijo, na primer s spodbujanjem enakosti med spoloma v ribištvu in zlasti z usposabljanjem vključenih trgovk, ki se nameravajo ukvarjati z ribištvom. V te procese bodo vključene tudi druge prikrajšane skupine, ki bi se lahko ukvarjale z ribištvom za trajnostni družbenogospodarski razvoj.

NASLOV V: VODA IN OKOLJE

ČLEN 90

Področje uporabe in cilji

1.Sodelovanje v tem naslovu vključuje naravne vire, zlasti vodo, okolje in biotsko raznovrstnost.

2.Cilji sodelovanja v tem naslovu so:

(a)spodbujanje povezav med trgovino in okoljem;

(b)podpora izvajanju mednarodnih okoljskih sporazumov, konvencij in pogodb;

(c)zagotovitev ravnovesja med okoljskim upravljanjem in zmanjševanjem revščine;

(d)varstvo okolja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje genskih virov;

(e)spodbujanje pravične in trajnostne rabe naravnih virov;

(f)olajševanje in spodbujanje trajnostne rabe skupnih virov;

(g)spodbujanje udeležbe javnega in zasebnega sektorja pri upravljanju naravnih virov. 

ČLEN 91

Vodni viri

1.Sodelovanje na področju vodnih virov vključuje namakanje, proizvodnjo električne energije iz hidroenergije, pridobivanje in dobavo vode ter zaščito vodnih prispevnih površin.

2.Cilji sodelovanja na tem področju so:

(a)razvoj trajnostne rabe in upravljanja vodnih virov v partnerskih državah EAC za izboljšanje sredstev za preživljanje njihove populacije;

(b)spodbujanje regionalnega sodelovanja za trajnostno rabo čezmejnih vodnih virov;

(c)razvoj infrastrukture za oskrbo z vodo za proizvodne namene.

3.Ob upoštevanju določb člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)razvoj infrastrukture za oskrbo z vodo v regiji;

(b)priprava ustreznih pravnih in regulativnih okvirov;

(c)integrirano upravljanje vodnih virov;

(d)usposabljanje človeških virov, izboljšanje standardov storitev, gospodarjenja z vodnimi viri in institucionalnih struktur;

(e)vzpostavljanje partnerstev, povezav in skupnih podjetij med gospodarskimi subjekti;

(f)spodbujanje razvoja, prenosa in uporabe tehnologije, R&R, inovacije, izmenjava informacij in informacijska omrežja;

(g)razvoj nadzora onesnaževanja vode, čiščenje in varovanje vode, obdelava odpadne vode in zdravstveni ukrepi;

(h)spodbujanje trajnostnih namakalnih načrtov.

ČLEN 92

Okolje

1.Sodelovanje na področju okolja vključuje varovanje in trajnostno upravljanje okolja in izvajanje okoljskih politik, povezanih s trgovino.

2.Cilji sodelovanja na tem področju so:

(a)varovanje, obnavljanje in ohranjanje okolja in biotske raznovrstnosti (rastlinstvo, živalstvo in mikrobni genski viri, vključno z njihovimi ekosistemi);

(b)razvoj industrij partnerskih držav EAC, ki se poslužujejo okolju prijaznih tehnologij;

(c)spodbujanje razvoja, prenosa in uporabe tehnologije, raziskav in razvoja, inovacij in izmenjave informacij.

3.Ob upoštevanju določb člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)izvajanje mednarodnih okoljskih sporazumov, konvencij in pogodb;

(b)krepitev in spodbujanje pravične in trajnostne rabe, ohranjanja in upravljanja okolja in biotske raznovrstnosti, vključno z gozdovi, prostoživečim živalstvom in rastlinstvom;

(c)krepitev institucionalnih in pravnih okvirov ter zmogljivosti za razvoj, izvajanje, uporabo in izvrševanje okoljskih zakonov, predpisov, standardov in politik;

(d)vzpostavljanje partnerstev, povezav in skupnih podjetij med gospodarskimi subjekti;

(e)preprečevanje in blažitev posledic naravnih nesreč in izgube biotske raznovrstnosti;

(f)spodbujanje razvoja, prilagajanja, prenosa in uporabe tehnologije, R&R ter inovacij;

(g)varstvo in upravljanje obalnih in morskih virov ter domačih in divjih avtohtonih bioloških in genskih virov;

(h)razvoj alternativnih okolju prijaznih dejavnosti in sredstev za preživljanje;

(i)proizvodnja ter olajševanje trgovine z blagom in storitvami, za katere je pomembno okoljsko označevanje;

(j)izmenjava informacij in mrežno povezovanje na področju izdelkov ter njihove zahteve glede proizvodnega procesa, prevoza, trženja in označevanja;

(k)razvoj infrastrukturnih zmogljivosti na področju okolju prijaznih proizvodov;

(l)povezovanje lokalnih skupnosti na področju upravljanja biotske raznovrstnosti, gozdov, prostoživečega živalstva in rastlinstva;

(m)razvoj ravnanja z odpadki ter odstranjevanje industrijskih in strupenih odpadkov;

(n)spodbujanje vključenosti interesnih skupin v mednarodni okoljski dialog.

NASLOV VI: SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI

ČLEN 93

Področje uporabe in cilji

1.Sodelovanje v okviru tega naslova vključuje podporo in krepitev zmogljivosti na področju usklajevanja, določanja območij in kompartmentalizacije, ugotavljanje skladnosti, izmenjavo informacij in preglednost trgovinskih pogojev.

2.Cilji sodelovanja v tem naslovu so:

(a)spodbujanje medregijske in znotrajregijske trgovine ob zaščiti zdravja ali življenja ljudi, živali in rastlin v skladu s Sporazumom STO SFS;

(b)reševanje težav, ki nastanejo zaradi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov za dogovorjene prednostne sektorje in izdelke ob ustreznem upoštevanju regionalnega povezovanja;

(c)določitev postopkov in načinov za spodbujanje sodelovanja pri zadevah v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi ukrepi;

(d)zagotovitev preglednosti glede sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama in znotraj njiju;

(e)spodbujanje znotrajregijskega usklajevanja ukrepov z mednarodnimi standardi v skladu s Sporazumom STO SFS in priprava ustreznih politik ter zakonodajnih, regulativnih in institucionalnih okvirov v partnerskih državah EAC;

(f)spodbujanje učinkovitega sodelovanja partnerskih držav EAC v Komisiji za Codex Alimentarius, Svetovni organizaciji za zdravje živali in pri Mednarodni konvenciji o varstvu rastlin;

(g)spodbujanje posvetovanja in izmenjave med EAC, institucijami EU in laboratoriji;

(h)spodbujanje krepitve zmogljivosti za določitev in izvajanje regionalnih in nacionalnih standardov v skladu z mednarodnimi zahtevami za olajšanje regionalnega povezovanja;

(i)vzpostavitev in krepitev zmogljivosti partnerskih držav EAC za izvajanje in spremljanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v skladu s tem členom ter

(j)spodbujanje prenosa tehnologije.

3.Ob upoštevanju določb člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)podpora partnerskim državam EAC pri izpolnjevanju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, vključno s pripravo ustreznih regulativnih okvirov, politik, vprašanj v zvezi z delom ustreznih mednarodnih organov za določanje standardov, usposabljanjem, informativnimi dogodki, krepitvijo zmogljivosti in tehnično pomočjo;

(b)podpora usklajevanju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v partnerskih državah EAC, vzpostavitev nacionalnih usklajevalnih odborov za sanitarne in fitosanitarne ukrepe ter spodbujanje zmogljivosti javnega in zasebnega sektorja za sanitarni nadzor. Prednostna področja vključujejo razvoj in izvajanje kakovostnega programa, usposabljanje, informativne prireditve, gradnjo, nadgradnjo, posodobitev in akreditiranje laboratorijev;

(c)podpora zadevam v zvezi z delom ustreznih mednarodnih organov za določanje standardov. To sodelovanje lahko vključuje usposabljanje, informativne prireditve, krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč;

(d)podpora na področju ribištva, da se pripravijo usklajena regionalna pravila, zakonodaja in standardi za ribje proizvode za spodbujanje trgovine med pogodbenicama in v regiji EAC;

(e)podpora, katere namen je spodbujanje sodelovanja med sanitarnimi in fitosanitarnimi organi partnerskih držav EAC in ustreznimi organi EU;

(f)podpora izvajanju Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, zlasti s krepitvijo pristojnih organov partnerskih držav EAC, obveščanjem in informacijskimi točkami;

(g)podpora izmenjavi informacij.

ČLEN 94

Usklajevanje

1.Pogodbenici si prizadevata za uskladitev svojih pravil in postopkov za oblikovanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, vključno s postopki pregleda, preskušanja in certificiranja, v skladu s Sporazumom STO SFS.

2.Partnerske države EAC bodo ob podpori EU pripravile program in časovni okvir za uskladitev svojih sanitarnih in fitosanitarnih standardov.

3.Odbor visokih uradnikov bo po potrebi pripravil načine za pomoč pri tem procesu usklajevanja in za njegovo spremljanje v regiji. 

ČLEN 95

Določanje območij in kompartmentalizacija

Pogodbenici za vsak primer posebej opredelita območja, ki so prosta škodljivih organizmov ali bolezni, ali območja, na katerih škodljivi organizmi ali bolezni niso močno razširjeni, kot potencialna območja vira rastlin in živali, ob upoštevanju določb člena 6 Sporazuma STO SFS.

ČLEN 96

Posebna in različna obravnava ter tehnična pomoč

1.EU se strinja, da bo zagotovila tehnično pomoč ter posebno in različno obravnavo v skladu s členoma 9 in 10 Sporazuma STO SFS.

2.Pogodbenici sodelujeta za obravnavo posebnih potreb partnerskih držav EAC, ki izhajajo iz izvajanja določb iz tega naslova.

3.Pogodbenici soglašata o naslednjih prednostnih področjih za tehnično pomoč:

(a)krepitev tehničnih zmogljivosti v javnem in zasebnem sektorju partnerskih držav EAC, da se omogoči sanitarni in fitosanitarni nadzor, vključno z usposabljanjem in informacijskimi dogodki za inšpekcijske preglede, certificiranje in nadzor;

(b)izboljšanje tehničnih zmogljivosti za izvajanje in spremljanje sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, vključno s spodbujanjem večje uporabe mednarodnih standardov;

(c)razvoj zmogljivosti za analizo tveganja, usklajevanje, skladnost, testiranje, certificiranje, nadzor ostankov, sledljivost in akreditacijo, vključno s posodobitvijo ali vzpostavitvijo laboratorijev in druge opreme za pomoč partnerskim državam EAC pri vzpostavljanju skladnosti z mednarodnimi standardi;

(d)podpora za sodelovanje partnerskih držav EAC pri delu ustreznih mednarodnih organov za določanje standardov;

(e)razvoj zmogljivosti partnerskih držav EAC za učinkovito udeležbo v postopkih obveščanja.

NASLOV VII: TEHNIČNE OVIRE V TRGOVINI

ČLEN 97

Področje uporabe in cilji

1.Sodelovanje v okviru tega naslova vključuje pripravo, sprejetje in uporabo tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti, kot določa Sporazum STO o tehničnih ovirah pri trgovanju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum STO TOT).

2.Cilji sodelovanja v okviru tega naslova so:

(a)postopna odprava tehničnih ovir v trgovini, da se olajša trgovina med pogodbenicama in v partnerskih državah EAC;

(b)tesnejše regionalno povezovanje med partnerskimi državami EAC z uskladitvijo standardov, tehničnih predpisov in postopkov ugotavljanja skladnosti, ki veljajo v partnerskih državah EAC, v skladu s Sporazumom STO TOT;

(c)spodbujanje večje uporabe mednarodnih tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti, vključno z ukrepi, specifičnimi za določene sektorje;

(d)razvoj funkcionalnih povezav, skupnih podjetij in skupnih raziskav ter razvojno delo med organi partnerskih držav EAC in EU za standardizacijo, ugotavljanje skladnosti in regulativo;

(e)izboljšanje dostopa do trga za izdelke s poreklom iz partnerskih držav EAC z boljšo varnostjo, kakovostjo in konkurenčnostjo njihovih izdelkov;

(f)spodbujanje večje uporabe mednarodnih dobrih praks za tehnične predpise, mednarodne standarde in postopke ugotavljanja skladnosti;

(g)zagotovitev, da so priprava, sprejetje in uporaba standardov ter tehničnih predpisov pregledni in da ne ustvarjajo nepotrebnih ovir v trgovini med pogodbenicama v skladu z določbami Sporazuma STO TOT;

(h)podpora razvoju ustreznega regulativnega okvira, politik in reform v partnerskih državah EAC, da bodo izpolnjene mednarodno sprejete prakse;

(i)pomoč partnerskim državam EAC pri izvajanju sporazuma STO TOT in izpolnjevanju zahtev TOT njihovih trgovinskih partnerjev v okviru Sporazuma STO TOT.

3.Ob upoštevanju določb člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)spodbujanje večje uporabe mednarodnih standardov, tehničnih predpisov in ugotavljanja skladnosti, vključno z ukrepi, specifičnimi za določene sektorje, na ozemlju pogodbenic;

(b)podpora krepitvi zmogljivosti partnerskih držav EAC na področju standardizacije, meroslovja, akreditacije in postopkov ugotavljanja skladnosti, vključno s pomočjo pri posodobitvi in vzpostavitvi laboratorijev in relevantnih organov ter nabavo ustrezne opreme;

(c)podpora upravljanju in zagotavljanju kakovosti v izbranih sektorjih, ki so pomembni za partnerske države EAC;

(d)podpora regulativnim organom partnerskih držav EAC za standarde in drugim tehničnim regulativnim organom pri polni udeležbi v mednarodnih organih za določanje standardov in krepitev vloge mednarodnih standardov kot podlage za tehnične predpise;

(e)podpora prizadevanjem organov partnerskih držav EAC za ugotavljanje skladnosti za pridobitev mednarodne akreditacije;

(f)razvoj funkcionalnih povezav med organi pogodbenic za standardizacijo, ugotavljanje skladnosti in certificiranje;

(g)podpora skupnemu dogovoru o dobrih regulativnih praksah, ki vključujejo:

(i)preglednost pri pripravi, sprejemanju in uporabi tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti;

(ii)nujnost in sorazmernost regulativnih ukrepov in z njimi povezanih postopkov ugotavljanja skladnosti, ki lahko vključujejo uporabo dobaviteljevih izjav o skladnosti;

(iii)uporabo mednarodnih standardov kot podlage za določitev tehničnih predpisov, razen kadar bi bili takšni mednarodni standardi neučinkovito ali neustrezno sredstvo za uresničevanje legitimnih ciljev;

(iv)uveljavljanje tehničnih predpisov in dejavnosti tržnega nadzora ter

(v)vzpostavitev mehanizmov in metod za pregled tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti;

(h)identifikacija, prednostna razvrstitev in podpora pri razvoju potrebne tehnične infrastrukture in prenosu tehnologije, in sicer kar zadeva meroslovje, standardizacijo, testiranje, certificiranje in akreditacijo, v podporo tehničnim predpisom;

(i)spodbujanje regulativnega, tehničnega in znanstvenega sodelovanja, med drugim z izmenjavo informacij, izkušenj in podatkov, da se izboljšata kakovost in raven tehničnih predpisov ter da se regulativni viri učinkovito uporabljajo;

(j)razvoj usklajenih in poenotenih tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti;

(k)spodbujanje dvostranskega sodelovanja med organizacijami pogodbenic, odgovornimi za meroslovje, standardizacijo, testiranje, certificiranje in akreditacijo;

(l)spodbujanje sodelovanja med pogodbenicama in partnerskimi državami EAC na področju dela ustreznih mednarodnih institucij in organizacij ter forumov, ki obravnavajo vprašanja o tehničnih ovirah v trgovini.

NASLOV VIII OLAJŠEVANJE CARINE IN TRGOVINE

ČLEN 98

Področje uporabe in cilji

1.Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri olajševanju carine in trgovine v razvijajočem se globalnem trgovinskem okolju.

2.Pogodbenici soglašata, da bosta okrepili sodelovanje, da bi zagotovili, da bodo zadevna zakonodaja in postopki ter upravne zmogljivosti zadevnih uprav izpolnjevali cilj spodbujanja olajševanja trgovine.

3.Pogodbenici priznavata potrebo po ustreznih upravnih zmogljivostih za izpolnjevanje teh ciljev. Strinjata se, da bodo partnerske države EAC potrebovale prehodno obdobje in krepitev zmogljivosti, da bi lahko nemoteno izvajale določbe tega naslova.

4.Cilji sodelovanja v tem naslovu so:

(a)olajšanje trgovine med pogodbenicama;

(b)spodbujanje usklajevanja carinske zakonodaje in postopkov na regionalni ravni;

(c)zagotavljanje podpore partnerskim državam EAC pri izboljšanju olajševanja trgovine;

(d)zagotavljanje podpore carinskim upravam partnerskih držav EAC pri izvajanju tega sporazuma in drugih mednarodnih dobrih praks na carinskem področju;

(e)krepitev sodelovanja med carinskimi organi pogodbenic in drugimi mejnimi organi.

5.Ob upoštevanju določb člena 75 se pogodbenici dogovorita za sodelovanje na naslednjih področjih:

(a)izmenjava informacij v zvezi s carinsko zakonodajo in postopki;

(b)razvoj skupnih pobud na skupno dogovorjenih področjih;

(c)podpora:

(i)posodobitvi carinskih sistemov in postopkov ter skrajšanju postopkov carinjenja;

(ii)poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov in formalnosti v zvezi s trgovino, vključno s tistimi, ki so povezane z uvozom, izvozom in tranzitom;

(iii)izboljšanju regionalnih tranzitnih sistemov;

(iv)izboljšanju preglednosti v skladu s členom 134;

(v)krepitvi zmogljivosti, vključno s finančno in tehnično pomočjo za partnerske države EAC na tem področju, ter

(vi)drugim vidikom carinskega področja, o katerih se dogovorita pogodbenici;

(d)kolikor je to mogoče, vzpostavitev skupnih stališč v mednarodnih organizacijah na področju carine in olajševanja trgovine, kot so STO, WCO, ZN in UNCTAD;

(e)spodbujanje usklajevanja med vsemi povezanimi organi znotraj in zunaj meja.

6.Pogodbenici si zagotovita medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami Protokola 1 o pravilih o poreklu:

(a)uvedba postopkov in praks, ki odražajo mednarodne instrumente in standarde, ki veljajo na področju carine in olajševanja trgovine, vključno s pravili STO ter instrumenti in standardi WCO;

(b)izvajanje dejavnosti, katerih namen je okrepiti usklajevanje carinskih standardov in ukrepov za olajševanje trgovine;

(c)uporaba sodobnih carinskih tehnik, vključno z ocenjevanjem tveganja, zavezujočimi odločitvami, poenostavljenimi postopki, nadzorom po sprostitvi in metodami revizije;

(d)avtomatizacija carinskih in drugih trgovinskih postopkov, vključno z elektronsko izmenjavo carinskih in trgovinskih podatkov;

(e)usposabljanje carinskih in drugih uradnikov v javnem in zasebnem sektorju na področju carine in olajševanja trgovine ter

(f)druga področja, ki jih lahko določita pogodbenici.

NASLOV IX: PRILAGODITVENI UKREPI SGP

ČLEN 99

Področje uporabe in cilji

1.Pogodbenici priznavata, da bo odprava in/ali bistveno zmanjšanje carin, kakor so določene v tem sporazumu, izziv za partnerske države EAC. Pogodbenici se strinjata, da se bo ta posebni izziv reševal z vzpostavitvijo kompenzacijskega okvira.

2.Pogodbenici prav tako priznavata, da lahko izvajanje tega sporazuma povzroči izzive za gospodarstva partnerskih držav EAC, med drugim socialne, ekonomske in okoljske. Pogodbenici soglašata, da se ti izzivi obravnavajo v okviru ukrepov gospodarskega in razvojnega sodelovanja.

3.Sodelovanje v okviru tega naslova je namenjeno reševanju dejanskih in potencialnih izzivov prilagoditev, ki izhajajo iz izvajanja tega sporazuma.

ČLEN 100

Področja sodelovanja

1.Kar zadeva izgubo prihodkov, povezano z zmanjšanjem carin, za EU velja, da:

(a)je vključena v poglobljen dialog o ukrepih fiskalnega prilagajanja in reformah; 

(b)določi načine sodelovanja za podporo fiskalni reformi;

(c)zagotovi finančna sredstva za prehodno kritje dogovorjenih izgub vladnih prihodkov, ki nastanejo zaradi odprave in/ali občutnega zmanjšanja carinskih tarif.

2.Da lahko gospodarstva partnerskih držav EAC v polni meri izkoristijo ugodnosti tega sporazuma, EU soglaša, da si bo v sodelovanju s partnerskimi državami EAC prizadevala za ustrezno sodelovanje za:

(a)izboljšanje konkurenčnosti proizvodnih sektorjev v partnerskih državah EAC;

(b)izboljšanje proizvodnih in profesionalnih zmogljivosti delovne sile partnerskih držav EAC, vključno z usposabljanjem delavcev ob zaprtju podjetij ali pridobivanjem novih znanj za nove dejavnosti itd.;

(c)podporo ukrepom za doseganje trajnostnega okolja;

(d)krepitev zmogljivosti za izboljšanje makroekonomske discipline;

(e)ublažitev morebitnih učinkov na prehransko in hranilno varnost, razvoja podeželja, zaščito sredstev za preživljanje in prihodkov iz izvoza v partnerskih državah EAC;

(f)proučitev drugih možnih področij sodelovanja, povezanih z izzivi pri izvajanju tega sporazuma.

NASLOV X: MOBILIZACIJA SREDSTEV

ČLEN 101

Načela in cilji

1.Ob priznavanju zavezanosti EU podpori izvajanju tega sporazuma in prizadevanj partnerskih držav EAC za financiranje svojih razvojnih potreb pogodbenici soglašata, da si bosta skupaj in vsaka posebej prizadevali za mobilizacijo finančnih sredstev v podporo izvajanju tega sporazuma, regionalnemu povezovanju in razvojnim strategijam partnerskih držav članic.

2.Cilj skupne mobilizacije sredstev je dopolnjevanje, podpiranje in spodbujanje, v duhu medsebojne odvisnosti, prizadevanj partnerskih držav EAC pri iskanju alternativnih virov financiranja za podporo regionalnemu povezovanju in razvojnim strategijam, zlasti razvojni matriki SGP iz tega sporazuma.

ČLEN 102

Obveznosti

1.Partnerske države EAC:

(a)pravočasno in na predvidljiv način dodelijo sredstva iz svojih mehanizmov financiranja za podporo regionalnemu povezovanju, razvojnim strategijam v zvezi s SGP in projektom iz razvojne matrike SGP;

(b)pripravijo svoje razvojne strategije ob upoštevanju pravice partnerskih držav EAC, da določijo usmeritev in zaporedje svojih razvojnih strategij in prednostnih nalog;

(c)ustanovijo sklad SGP za usmerjanje sredstev v zvezi s SGP;

(d)vključijo prednostne naloge razvojne matrike SGP v regionalne in nacionalne strategije.

2.Partnerske države EAC pripravijo pravila in predpise za upravljanje sklada za zagotovitev preglednosti, odgovornosti in stroškovne učinkovitosti pri uporabi teh sredstev. Brez poseganja v prispevke drugih partneric v sklad EAC SGP usmerjanje sredstev EU začasno poteka na podlagi uspešne ocene operativnih postopkov sklada s strani EU.

3.EU pravočasno in na predvidljiv način dodeli sredstva ob upoštevanju zlasti omejitev partnerskih držav EAC na strani ponudbe v povezavi z izvajanjem tega sporazuma, vključno z vrzelmi v financiranju, opredeljenimi v razvojni matriki SGP, in sicer prek:

(a)Evropskega razvojnega sklada (ERS) (nacionalne in regionalne zmogljivosti);

(b)proračuna EU;

(c)drugih instrumentov, ki se bodo uporabljali za izvajanje uradne razvojne pomoči EU.

Poleg tega si EU prizadeva za pravočasno mobilizacijo sredstev držav članic na predvidljiv način.

4.Pogodbenici se skupaj zavezujeta, da si bosta prizadevali za mobilizacijo naslednjih sredstev:

(a)sredstev drugih donatorjev (večstranski in dvostranski donatorji);

(b)nepovratnih sredstev, ugodnih posojil, javno-zasebnih partnerstev ter specializiranih sredstev;

(c)kakršnih koli drugih virov uradne razvojne pomoči, ki jih dajo na voljo razvojne partnerice.

DEL VI: INSTITUCIONALNE DOLOČBE

ČLEN 103

Področje uporabe in cilj

1.Določbe tega dela se uporabljajo za Svet SGP, Odbor visokih uradnikov, Posvetovalni odbor ter vse institucije in odbore, ki se ustanovijo na podlagi tega sporazuma. 

2.Cilj tega dela je vzpostavitev institucij, ki bodo omogočile lažje doseganje ciljev tega sporazuma.

ČLEN 104

Svet SGP

1.Ob začetku veljavnosti tega sporazuma se ustanovi Svet SGP.

2.Svet SGP sestavljajo predstavniki pogodbenic na ministrski ravni.

3.Svet SGP sprejme svoj poslovnik v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

4.Svetu GSP predsedujeta predstavnika obeh pogodbenic v skladu z določbami njegovega poslovnika.

5.Svet SGP se sestaja v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od dveh let, in izredno, kadar to zahtevajo okoliščine, če se pogodbenici tako dogovorita.

6.Svet SGP je odgovoren za:

(a)uporabo in izvajanje tega sporazuma ter spremljanje izpolnjevanja njegovih ciljev;

(b)proučevanje vseh pomembnih vprašanj, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma, ter kakršnih koli drugih vprašanj, ki so v skupnem interesu in vplivajo na trgovino med pogodbenicama, brez poseganja v pravice iz dela VII, ter

(c)proučevanje predlogov in priporočil pogodbenic za pregled in spremembo tega sporazuma.

ČLEN 105

Pristojnosti Sveta SGP

1.Svet SGP je pristojen za sprejemanje odločitev in lahko sprejema priporočila Odbora visokih uradnikov v pisni obliki z medsebojnim dogovorom.

2.Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta vse potrebne ukrepe za njihovo izvrševanje v skladu s svojimi notranjimi pravili.

3.Svet SGP v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma pripravi in sprejme poslovnik, potreben za ustanovitev arbitražnega sveta.

4.Pri zadevah, v katerih partnerske države EAC delujejo posamično, je za sprejemanje takih odločitev Sveta SGP potrebno soglasje zadevnih partnerskih držav EAC.

ČLEN 106

Odbor visokih uradnikov

1.Ob začetku veljavnosti tega sporazuma se ustanovi Odbor visokih uradnikov.

2.Sestavljajo ga stalni sekretarji ali glavni sekretarji iz partnerskih držav EAC ter predstavniki EU na ravni visokih uradnikov.

3.Ob upoštevanju morebitnih navodil Sveta SGP se Odbor visokih uradnikov sestane vsaj enkrat letno, če tako zahtevajo okoliščine, pa se lahko po dogovoru pogodbenic kadar koli sestane na izrednih zasedanjih.Odbor visokih uradnikov se sestane tudi pred zasedanji Sveta SGP.

4.Odboru predsedujeta predstavnika obeh pogodbenic.

5.Naloge Odbora visokih uradnikov so:

(a)pomoč Svetu SGP pri opravljanju njegovih nalog;

(b)prejemanje in proučevanje poročil posebnih odborov, delovnih srečanj, projektnih skupin ali organov, ki jih ustanovi odbor na podlagi člena 107(1), in usklajevanje njihovih dejavnosti ter priprava priporočil za Svet GSP;

(c)priprava poročil in priporočil za Svet GSP o izvajanju tega sporazuma bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo Sveta SGP ali na zahtevo katere od pogodbenic;

(d)na področju trgovine:

(i)nadzoruje in je pristojen za izvajanje in pravilno uporabo določb tega sporazuma ter obravnava in priporoča področja sodelovanja v zvezi s tem;

(ii)izvaja ukrepe za izogibanje sporom in reševanje sporov, ki se lahko pojavijo v zvezi z razlago ali uporabo Sporazuma, v skladu z določbami naslova I dela VII;

(iii)pomaga Svetu SGP pri opravljanju njegovih nalog, vključno s predložitvijo priporočil za odločitve, ki jih sprejme Svet SGP;

(iv)spremlja razvoj regionalnega povezovanja ter gospodarskih in trgovinskih odnosov med pogodbenicama;

(v)spremlja in ocenjuje učinek izvajanja tega sporazuma na trajnostni razvoj pogodbenic;

(vi)obravnava in izvaja ukrepe, ki bi lahko spodbujali trgovino, naložbe in poslovne priložnosti med pogodbenicama, ter

(vii)obravnava kakršna koli vprašanja, ki se nanašajo na ta sporazum, in kakršne koli probleme, ki bi utegnili vplivati na doseganje njegovih ciljev;

(e)na področju razvoja:

(i)pomaga Svetu GSP pri opravljanju njegovih nalog glede zadev, povezanih z razvojnim sodelovanjem, ki sodijo v okvir tega sporazuma;

(ii)spremlja izvajanje določb o sodelovanju iz tega sporazuma in tako usklajuje delovanje s tretjimi donatorji;

(iii)daje priporočila o sodelovanju med pogodbenicama, povezanem s trgovino;

(iv)redno pregleduje področja sodelovanja, določena v tem sporazumu, in po potrebi daje priporočila o vključitvi novih prednostnih nalog ter

(v)proučuje in obravnava vprašanja v zvezi s sodelovanjem, ki se nanašajo na regionalno povezovanje in izvajanje tega sporazuma.

ČLEN 107

Pristojnosti Odbora visokih uradnikov

1.Odbor visokih uradnikov pri opravljanju svojih nalog:

(a)po potrebi ustanavlja posebne odbore, delovna srečanja, projektne skupine ali organe, ki se ukvarjajo z zadevami, ki spadajo v njegovo pristojnost, jim daje smernice in jih nadzoruje, ter določi njihovo sestavo, naloge in poslovnik, razen če je v tem sporazumu določeno drugače;

(b)sprejema odločitve ali priporočila v primerih, predvidenih v tem sporazumu, ali takrat, kadar tako izvedbeno pooblastilo nanj prenese Svet SGP; v takih primerih Odbor sprejema odločitve oziroma daje priporočila v skladu s pogoji iz člena 105; ter

(c)obravnava vsa vprašanja v okviru tega sporazuma in ustrezno ukrepa pri opravljanju svojih nalog.

2.Odbor za opravljanje nalog, predvidenih v odstavku 1(a), skliče posebne delovne sestanke.

3.Odbor sprejme svoj poslovnik v treh mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

ČLEN 108

Posvetovalni odbor SGP

1.Ustanovi se Posvetovalni odbor SGP, katerega naloga je pomagati Odboru visokih uradnikov pri spodbujanju dialoga in sodelovanja med predstavniki zasebnega sektorja, organizacijami civilne družbe, vključno z akademsko skupnostjo, ter socialnimi in gospodarskimi partnerji. Tak dialog in sodelovanje zajemata vse zadeve, zajete v tem sporazumu, ki se pojavljajo v okviru izvajanja tega sporazuma.

2.O sodelovanju v Posvetovalnem odboru SGP odloča Svet SGP na podlagi priporočila Odbora visokih uradnikov, da se zagotovi široka zastopanost vseh zainteresiranih strani.

3.Posvetovalni odbor SGP izvaja svoje dejavnosti na podlagi posvetovanj z Odborom visokih uradnikov ali na lastno pobudo in Odboru visokih uradnikov daje priporočila. Zasedanj Posvetovalnega odbora SGP se udeležujejo tudi predstavniki pogodbenic.

4.Posvetovalni odbor SGP sprejme svoj poslovnik v treh mesecih po svoji ustanovitvi v dogovoru z Odborom višjih uradnikov.

DEL VII: IZOGIBANJE SPOROM IN NJIHOVO REŠEVANJE

ČLEN 109

Področje uporabe in cilj

1.Ta del se uporablja za vse spore v zvezi z razlago in uporabo določb tega sporazuma, razen če je določeno drugače.

2.Cilj tega dela je izogibanje vsakršnim sporom med pogodbenicama glede uporabe tega sporazuma v dobri veri in njihovo reševanje, da se, kadar je to mogoče, doseže sporazumna rešitev.

NASLOV I: IZOGIBANJE SPOROM

ČLEN 110

Posvetovanja

1.Pogodbenici začneta posvetovanja in si prizadevata rešiti vse spore v zvezi z razlago in uporabo tega sporazuma v dobri veri z namenom, da dosežeta soglasno rešitev.

2.Pogodbenica zahteva pogajanja s predložitvijo pisnega zahtevka drugi pogodbenici, v katerem opredeli sporni ukrep in določbe Sporazuma, s katerimi ukrep po njenem mnenju ni skladen; kopijo zahtevka predloži Odboru visokih uradnikov.

3.Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, potekajo pogajanja na ozemlju pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, skličejo pa se v 20 dneh od datuma prejema zahtevka. Posvetovanja se štejejo za zaključena 60 dni od datuma prejema zahtevka pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če se pogodbenici dogovorita za nadaljevanje posvetovanj. Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

4.Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo ali sezonsko blago, se skličejo čim prej, v vsakem primeru pa najpozneje v 15 dneh od datuma prejema zahtevka, za zaključena pa štejejo po 30 dneh od datuma prejema zahtevka, razen če se pogodbenici dogovorita za nadaljevanje posvetovanj.

5.Če se pogodbenica, ki ji je predložen zahtevek za posvetovanje, nanj ne odzove v 10 dneh od datuma prejema, ali če se posvetovanja ne opravijo v rokih iz odstavka 3 oziroma 4, ali če po končanih posvetovanjih ni bil dosežen dogovor o sporazumni rešitvi, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi, da se spor reši z arbitražo v skladu s členom 112.

6.Pogodbenici se lahko dogovorita za spremembo rokov iz odstavkov 3 do 5 zaradi težav katere koli od pogodbenic ali zapletenosti primera.

ČLEN 111

Mediacija

1.Če s posvetovanji ni dosežena sporazumna rešitev, se lahko pogodbenici na podlagi dogovora obrneta na mediatorja. Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, so pristojnosti in naloge pri mediaciji zadeva, navedena v zahtevku za pogajanja.

2.Vsaka od pogodbenic se lahko posluži arbitraže v skladu s členom 112 brez uporabe mediacije.

3.Če se pogodbenici v 15 dneh od datuma predložitve zahtevka za mediacijo ne dogovorita o mediatorju, predsednik Odbora visokih uradnikov ali njegov pooblaščenec z žrebom izbere posrednika iz skupine posameznikov, ki so na seznamu iz člena 125 in niso državljani nobene od pogodbenic. Izbor se opravi v 25 dneh od datuma predložitve dogovora o zahtevku za mediacijo v navzočnosti predstavnika vsake od pogodbenic. Mediator skliče sejo s pogodbenicama najpozneje 30 dni po tem, ko je bil izbran. Mediator prejme vloge vsake od pogodbenic najpozneje 15 dni pred sejo, svoje mnenje pa sporoči najpozneje 45 dni po tem, ko je bil izbran.

4.Mnenje mediatorja lahko vključuje priporočilo o tem, kako rešiti spor v skladu z določbami tega sporazuma. Mnenje mediatorja ni zavezujoče.

5.Pogodbenici se lahko dogovorita za spremembo rokov iz odstavka 3. Mediator se lahko prav tako odloči za spremembo teh rokov na zahtevo katere koli od pogodbenic ali na lastno pobudo zaradi težav, ki jih ima zadevna pogodbenica, ali zapletenosti primera.

6.Postopki, povezani z mediacijo, zlasti vse razkrite informacije in stališča, ki jih zavzameta pogodbenici med temi postopki, so zaupni.

NASLOV II: REŠEVANJE SPOROV

ČLEN 112

Začetek arbitražnega postopka

1.Kadar pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj iz člena 110, lahko pogodbenica pritožnica predloži obvestilo o začetku postopka za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 113.

2.Obvestilo o ustanovitvi arbitražnega sveta se predloži v pisni obliki pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in Odboru visokih uradnikov. Pogodbenica pritožnica v svojem obvestilu navede konkretne sporne ukrepe in jasno razloži, kako ti ukrepi kršijo določbe tega sporazuma.

ČLEN 113

Ustanovitev arbitražnega sveta

1.Arbitražni svet sestavljajo trije arbitri.

2.V 10 dneh od dneva predložitve obvestila o ustanovitvi arbitražnega sveta Odboru visokih uradnikov se pogodbenici posvetujeta in dogovorita o sestavi arbitražnega sveta.

3.Če se pogodbenici v roku iz odstavka 2 ne moreta dogovoriti o sestavi arbitražnega sveta, vsaka od njiju v roku petih dni izbere arbitra s seznama arbitrov, pripravljenega v skladu s členom 125. Če katera od pogodbenic ne imenuje svojega arbitra, na zahtevo druge pogodbenice tega arbitra izbere predsednik Odbora visokih uradnikov ali njegov pooblaščenec, in sicer z žrebom izmed arbitrov s seznama, ki ga je pogodbenica pripravila v skladu s členom 125.

4.Če pogodbenici v roku iz odstavka 2 ne dosežeta dogovora v zvezi s predsednikom arbitražnega sveta, arbitra v petih dneh od svojega imenovanja za predsednika sveta imenujeta tretjega arbitra, in sicer s seznama, pripravljenega v skladu s členom 125, ter o tem obvestita Odbor visokih uradnikov. Če predsednik sveta ni imenovan, lahko katera koli od pogodbenic predsednika Odbora visokih uradnikov zaprosi, da v petih dneh izbere predsednika arbitražnega sveta, in sicer z žrebom s seznama predsednikov, pripravljenega v skladu s členom 125.

5.Datum ustanovitve arbitražnega sveta je dan, ko so izbrani vsi trije arbitri, ki so sprejeli svoje imenovanje v skladu s pravili iz poslovnika.

ČLEN 114

Vmesno poročilo sveta

1.Arbitražni svet pogodbenici uradno obvesti o vmesnem poročilu, ki vključuje tako opisni del kot njegove ugotovitve in sklepe, praviloma najpozneje 90 dni od datuma svoje ustanovitve. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, mora predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvestiti pogodbenici ter Odbor visokih uradnikov, pri tem pa navesti razloge za odlog in datum, ko namerava svet predložiti svoje vmesno poročilo. V nobenem primeru se vmesno poročilo ne predloži pozneje kot 120 dni od datuma ustanovitve arbitražnega sveta. Katera koli od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisne pripombe glede določenih vidikov njegovega vmesnega poročila v 15 dneh od uradnega obvestila o poročilu.

2.V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom, si arbitražni svet prizadeva predložiti vmesno poročilo v 30 dneh oziroma v vsakem primeru najpozneje 45 dneh od svoje ustanovitve. Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v sedmih dneh od njegove predložitve.

3.Po proučitvi pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu lahko arbitražni svet svoje poročilo spremeni in opravi kakršen koli nadaljnji pregled, ki se mu zdi potreben. Končna odločitev arbitražnega sveta zajema razpravo o argumentih iz stopnje vmesnega pregleda in daje jasen odgovor na vprašanja in stališča obeh pogodbenic.

ČLEN 115

Odločitev arbitražnega sveta

1.Arbitražni svet:

(a)o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in Odbor visokih uradnikov v 120 dneh od datuma svoje ustanovitve;

(b)kadar tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta ne glede na točko (a) o tem pisno obvesti pogodbenici in Odbor visokih uradnikov, pri tem pa navede razloge za odlog in datum, ko namerava predložiti svojo odločitev. Uradno obvestilo o odločitvi se nikakor ne predloži pozneje kot 150 dni od datuma ustanovitve arbitražnega sveta.

2.V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim in sezonskim blagom, arbitražni svet:

(a)svojo odločitev sporoči v 60 dneh od datuma svoje ustanovitve;

(b)lahko takoj, ko je to mogoče, v vsakem primeru pa v sedmih dneh od svoje ustanovitve, sprejme predhodno odločitev, ali se mu zdi zadeva nujna.

3.Odločitev arbitražnega sveta vključuje priporočila v zvezi s tem, kako bi lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, odpravila neskladnost.

4.Ne glede na določbe odstavkov 6 do 10 o razumnem obdobju pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe, da se hitro in v dobri veri doseže skladnost z odločitvijo arbitražnega sveta.

5.Če takojšnja skladnost ni mogoča, si pogodbenici prizadevata doseči dogovor, v kolikšnem času mora biti odločitev izpolnjena. V takem primeru pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje v 21 dneh od tega, ko arbitražni svet pogodbenici obvesti o svoji odločitvi, pogodbenico pritožnico in Odbor visokih uradnikov obvesti o obdobju, ki ga bo potrebovala za izpolnitev odločitve.

6.Če pride med pogodbenicama do razhajanja glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, pogodbenica pritožnica v 14 dneh od uradnega obvestila iz odstavka 1 od arbitražnega sveta pisno zahteva, da določi dolžino razumnega obdobja. O zahtevku se hkrati obvestita druga pogodbenica in Odbor visokih uradnikov. Arbitražni svet o svoji odločitvi v 21 dneh od datuma predložitve zahtevka uradno obvesti pogodbenici in Odbor visokih uradnikov.

7.Če se prvotni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 113. Rok za sporočitev odločitve je 35 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 6.

8.Pri določitvi razumnega obdobja arbitražni svet upošteva, koliko časa naj bi pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, potrebovala za sprejetje zakonodaje ali upravnih ukrepov, primerljivih s tistimi, za katere ta pogodbenica meni, da so potrebni za izpolnitev odločitve, upošteva pa tudi težave, s katerimi se lahko soočajo partnerske države EAC zaradi pomanjkanja ustreznih zmogljivosti.

9.Razumno obdobje se lahko po dogovoru pogodbenic podaljša.

ČLEN 116

Proučitev ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

1.Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega obdobja pogodbenico pritožnico in Odbor visokih uradnikov uradno obvesti o vseh ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

2.Če ob izteku razumnega obdobja pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ni izpolnila zahtev iz odstavka 1, lahko pogodbenica pritožnica po obvestilu drugi pogodbenici in Odboru visokih uradnikov sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 118(2).

3.Če pride do nesoglasja med pogodbenicama glede tega, ali je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, dosegla skladnost z določbami tega sporazuma, lahko katera koli od pogodbenic od arbitražnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi. V takem zahtevku mora biti opredeljen konkretni sporni ukrep in razloženo, v čem je tak ukrep neskladen ali skladen z določbami tega sporazuma in odločitvijo arbitražnega sveta.

4.Arbitražni svet si prizadeva, da svojo odločitev sporoči v 45 dneh od datuma predložitve zgornjega zahtevka. V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim in sezonskim blagom, arbitražni svet svojo odločitev sporoči v 30 dneh od datuma predložitve zahtevka.

5.Če se prvotni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani v 15 dneh ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 113. V takih primerih je rok za uradno obvestilo o odločitvi 80 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 3.

ČLEN 117

Začasna pravna sredstva v primeru neizpolnitve odločitve

1.Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred iztekom razumnega obdobja ne pošlje obvestila o ukrepih, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, ali če arbitražni svet odloči, da ukrep, o katerem je bilo poslano obvestilo v skladu s členom 116(1), ni skladen z obveznostmi pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, na podlagi tega sporazuma, je pogodbenica pritožnica po obvestitvi druge pogodbenice upravičena, da sprejme ustrezne ukrepe.

2.Pri sprejemanju takih ukrepov si pogodbenica pritožnica prizadeva izbrati ukrepe, ki najmanj vplivajo na doseganje ciljev tega sporazuma, ter upošteva njihov vpliv na gospodarstvo pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba. Poleg tega EU, če dobi pravico, da sprejme take ukrepe, izbere ukrepe, ki so namenjeni posebej temu, da partnerske države EAC, za ukrepe katerih je bilo ugotovljeno, da kršijo ta sporazum, izpolnijo odločitev.

3.Kadar koli po izteku razumnega obdobja lahko pogodbenica pritožnica od pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, zahteva, da predloži ponudbo za začasno nadomestilo in pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, predloži tako ponudbo.

4.Kompenzacijski ali povračilni ukrepi so začasni in se uporabljajo samo, dokler se ukrepi, s katerimi se kršijo določbe tega sporazuma, ne odpravijo oziroma spremenijo tako, da so v skladu s temi določbami, ali dokler se pogodbenici ne dogovorita za rešitev spora.

ČLEN 118

Proučitev ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve, po sprejetju ustreznih ukrepov

1.Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, drugo pogodbenico in Odbor visokih uradnikov obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, in o svoji zahtevi, da pogodbenica pritožnica opusti izvajanje ustreznih ukrepov.

2.Če pogodbenici v 30 dneh od datuma predložitve uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o skladnosti priglašenega ukrepa z določbami tega sporazuma, lahko pogodbenica pritožnica od arbitražnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi. O zahtevku obvesti drugo pogodbenico in Odbor visokih uradnikov. Arbitražni svet o svoji odločitvi obvesti pogodbenici in Odbor visokih uradnikov v 45 dneh od datuma predložitve zahtevka.

3.Če arbitražni svet odloči, da kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, ni skladen z določbami tega sporazuma, se odloči, ali lahko pogodbenica pritožnica nadaljuje z izvajanjem ustreznih ukrepov. Če arbitražni svet odloči, da je kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, skladen z določbami tega sporazuma, se ustrezni ukrepi opustijo takoj po datumu odločitve.

4.Če se prvotni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 113. Rok, da se pošlje uradno obvestilo o odločitvi, je 60 dni od datuma predložitve zahtevka iz odstavka 2.

NASLOV III: SKUPNE DOLOČBE

ČLEN 119

Sporazumna rešitev

Pogodbenici lahko v okviru tega dela kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora in o tej rešitvi obvestita Odbor visokih uradnikov. Če rešitev zahteva odobritev v skladu z relevantnimi nacionalnimi postopki katere koli od pogodbenic, se v obvestilu navede takšna zahteva, postopek pa se prekine. Če se taka odobritev ne zahteva ali po obvestitvi o končanju kakršnih koli takih nacionalnih postopkov, se postopek konča.

ČLEN 120

Poslovnik

Postopke reševanja sporov ureja poslovnik, ki ga sprejme Svet SGP v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

ČLEN 121

Informacije in tehnični nasveti

Arbitražni svet lahko na zahtevo katere koli od pogodbenic ali na lastno pobudo pridobi informacije iz katerega koli vira, tudi od pogodbenic, vpletenih v spor, za katerega meni, da je primeren za postopek arbitražnega sveta. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti ustrezno mnenje strokovnjakov, kadar meni, da je to primerno. Zainteresirane fizične ali pravne osebe pogodbenic in druge tretje osebe so pooblaščene, da arbitražnemu svetu predložijo dopise amicus curiae v skladu s pravilnikom. Kakršne koli informacije, pridobljene na ta način, je treba sporočiti obema pogodbenicama, ki lahko predložita pripombe.

ČLEN 122

Jeziki prispevkov

1.Pisni in ustni prispevki pogodbenic se predložijo v katerem koli od uradnih jezikov pogodbenic.

2.Pogodbenici si za specifične postopke na podlagi tega dela prizadevata za dogovor o skupnem delovnem jeziku. Če se pogodbenici ne moreta dogovoriti o skupnem delovnem jeziku, vsaka od njiju poskrbi in krije stroške za prevod svojih pisnih prispevkov in tolmačenje na obravnavah v jezik po izboru pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če je tak jezik uradni jezik te pogodbenice 3 .

ČLEN 123

Pravila za razlago

1.Arbitražni sveti razlagajo določbe tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno s tistimi, ki so določena v Dunajski konvenciji o pogodbenem pravu.

2.Razlage in odločitve arbitražnega sveta ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti, določenih v določbah tega sporazuma.

ČLEN 124

Postopek za sprejemanje odločitev arbitražnega sveta

1.Arbitražni svet si prizadeva za sprejemanje odločitev s soglasjem. Kadar odločitve ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov.

2.Vse odločitve arbitražnega sveta zajemajo ugotovitve o dejstvih, uporabo ustreznih določb tega sporazuma ter utemeljitev ugotovitev, priporočil in sklepov, ki jih sprejme. Odbor visokih uradnikov objavi odločitve arbitražnega sveta.

3.Odločitve arbitražnega sveta so dokončne in zavezujoče za pogodbenici.

ČLEN 125

Seznam arbitrov

1.Odbor visokih uradnikov najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam najmanj 15 oseb, ki so pripravljene opravljati vlogo arbitrov in so zanjo primerne. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov: po enega podseznama arbitrov za vsako pogodbenico in podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki bodo opravljali funkcijo predsednika arbitražnega sveta. Na vsakem od podseznamov je vsaj pet posameznikov. Odbor visokih uradnikov zagotovi, da se seznam vedno vodi na tej ravni v skladu s poslovnikom.

2.Če kateri od podseznamov v času obvestila iz člena 113(2) ni pripravljen ali ne vsebuje dovolj imen, se arbitri žrebajo izmed posameznikov, ki jih za zadevni seznam formalno predlagata ena ali obe pogodbenici. Če imena predlaga samo ena pogodbenica, se trije arbitri izberejo z žrebom izmed teh imen.

3.Če ni seznama arbitrov, pripravljenega v skladu z odstavkom 1, ali niso predlagana imena arbitrov v skladu z odstavkom 2, pogodbenica, ki začne arbitražni postopek, zaprosi generalnega sekretarja Stalnega arbitražnega sodišča, da prevzame nalogo imenovanja.

4.Arbitri morajo imeti strokovno znanje in izkušnje iz prava in mednarodne trgovine. Biti morajo samostojni, delujejo v svojem imenu, ne smejo sprejemati navodil od nobene organizacije ali vlade ali biti povezani z vlado katere koli od pogodbenic in ravnati morajo v skladu s kodeksom ravnanja, priloženim poslovniku, ki ga Svet SGP sprejme v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

ČLEN 126

Odnosi s STO za reševanje sporov

1.Arbitražni sveti, ustanovljeni na podlagi tega sporazuma, ne razrešujejo sporov o pravicah in obveznostih pogodbenic v okviru Sporazuma STO.

2.Uporaba določb o reševanju sporov iz tega sporazuma ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno z reševanjem sporov. Kadar pa pogodbenica v zvezi z določenim ukrepom sproži postopek reševanja spora v skladu s tem naslovom ali Sporazumom STO, ne more sprožiti postopka reševanja spora glede istega ukrepa pri drugem razsodišču, dokler se prvi postopek ne konča. Poleg tega si pogodbenica ne prizadeva, da bi pri obeh razsodiščih odpravila kršitev obveznosti, ki v enaki obliki obstaja v skladu s tem sporazumom in Sporazumom STO. V tem primeru velja, da po začetku postopka za reševanje spora pogodbenica ne vloži zahtevka za popravo enake kršitve obveznosti v okviru drugega sporazuma pri drugem razsodišču, razen če izbrano razsodišče iz postopkovnih ali jurisdikcijskih razlogov ne pride do ugotovitev v zvezi z zahtevkom za popravo kršitve te obveznosti.

3.Pogodbenica lahko v zvezi z določenim ukrepom sproži postopek reševanja spora na podlagi tega dela ali na podlagi Sporazuma STO:

(a)postopki za reševanje sporov na podlagi tega dela se začnejo, ko pogodbenica predloži zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 112, ter zaključijo, ko arbitražni svet o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in Odbor visokih uradnikov v skladu s členom 115, ali ko se doseže sporazumna rešitev v skladu s členom 119;

(b)postopki reševanja sporov v skladu s Sporazumom STO se začnejo, ko pogodbenica predloži zahtevek za ustanovitev sveta v skladu s členom 6 Dogovora STO o pravilih in postopkih za reševanje sporov, ter zaključijo, ko organ za reševanje sporov sprejme poročilo sveta in poročilo pritožbenega organa, odvisno od primera, v skladu s členoma 16 in 17(14) Dogovora o reševanju sporov.

4.Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje opustitve obveznosti, ki jo odobri Organ STO za poravnavo sporov. Sporazum STO pogodbenici ne preperečuje opustitev obveznosti v skladu s tem sporazumom.

ČLEN 127

Roki

1.Vsi roki, določeni v tem delu, vključno z roki, v katerih morajo arbitražni sveti sporočiti svoje odločitve, se štejejo v koledarskih dnevih od dneva, ki sledi dejanju oziroma dejstvu, na katerega se nanašajo.

2.Vsi roki iz tega dela se lahko podaljšajo z medsebojnim soglasjem pogodbenic.

Del VIII: SPLOŠNE IZJEME

ČLEN 128

Klavzula o splošnih izjemah

V skladu z zahtevo, naj se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama v primeru podobnih okoliščin, ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine, se nobena določba tega sporazuma ne razlaga tako, da EU ali partnerskim državam EAC preprečuje sprejemanje ali izvajanje ukrepov, ki:

(a)so potrebni za zaščito javne varnosti in javne morale ali za ohranjanje javnega reda in miru;

(b)so potrebni za zaščito življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(c)so povezani z uvozom ali izvozom zlata ali srebra;

(d)so potrebni za zagotavljanje skladnosti z zakoni ali predpisi, ki niso neskladni z določbami tega sporazuma, vključno s tistimi, ki so povezani z uveljavljanjem carine ter monopolov, ki delujejo v skladu z odstavkom 4 člena II in člena XVII GATT, zaščito patentov, blagovnih znamk in avtorskih pravic ter preprečevanjem goljufivega ravnanja;

(e)so povezani s proizvodi, ki jih izdelujejo zaporniki;

(f)so uvedeni za zaščito narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti;

(g)so povezani z ohranjanjem neobnovljivih naravnih virov, če se takšni ukrepi uveljavijo v povezavi z omejevanjem domače proizvodnje ali porabe;

(h)so sprejeti za izpolnjevanje obveznosti iz katerega koli medvladnega blagovnega sporazuma, ki je v skladu z merili, predloženimi pogodbenicam GATT in ki jim pogodbenici ne nasprotujeta ali ki so tako predložena in se jim tako ne nasprotuje 4 ;

(i)vključujejo omejitve izvoza domačega materiala, ki je potreben za zagotavljanje bistvenih količin takega materiala za domačo predelovalno industrijo v obdobjih, ko se domača cena takih materialov drži pod svetovno ceno kot del vladnega stabilizacijskega načrta. Vendar pa taki ukrepi niso namenjeni povečanju izvoza ali zaščiti, ki je podeljena taki domači industriji, in ne kršijo določb tega sporazuma v zvezi z nediskriminacijo;

(j)so bistveni za pridobivanje ali distribucijo proizvodov na splošno ali proizvodov, ki jih na lokalnem trgu primanjkuje, če so vsi ti ukrepi skladni z načelom, da so EU ali partnerske države EAC upravičene do pravičnega deleža mednarodne ponudbe takih proizvodov in da se vsi tovrstni ukrepi, ki niso skladni z drugimi določbami tega sporazuma, opustijo takoj, ko okoliščine, zaradi katerih so bili uvedeni, prenehajo obstajati.

ČLEN 129

Varnostne izjeme

1.Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:

(a)od EU ali partnerskih držav EAC zahteva, da morajo razkriti informacije, za katere menijo, da je njihovo razkritje v nasprotju z njihovimi bistvenimi varnostnimi interesi, ali

(b)EU ali partnerskim državam EAC preprečuje, da bi sprejele ukrepe, za katere menijo, da so potrebni za zaščito njihovih bistvenih varnostnih interesov:

(i)v zvezi s cepljivimi in fuzijskimi materiali ali z materiali, iz katerih so pridobljeni;

(ii)v zvezi s trgovino z orožjem, strelivom in bojnimi sredstvi in s trgovino z drugim blagom in materialom, ki je posredno ali neposredno namenjen za preskrbo vojaških ustanov;

(iii)v zvezi z javnimi naročili, ki so nepogrešljiva za nacionalno varnost ali za namene obrambe države,

(iv)sprejetih v času vojne ali drugega izrednega stanja v mednarodnih odnosih ali

(c)da se EU ali partnerskim državam EAC prepreči, da bi sprejele kakršne koli ukrepe v skladu s svojimi obveznostmi na podlagi Ustanovne listine Združenih narodov za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. 

2.Odbor visokih uradnikov se čim bolje obvešča o ukrepih, sprejetih na podlagi odstavkov 1(b) in (c), ter o njihovi opustitvi.

ČLEN 130

Obdavčenje

1.Nobena določba tega sporazuma ali katerega koli dogovora, sklenjenega na podlagi tega sporazuma, se ne razlaga tako, da bi pogodbenici preprečevala, da pri uporabi ustreznih določb svoje davčne zakonodaje razlikuje med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede na njihov kraj stalnega prebivališča ali glede na kraj, v katerem je vložen njihov kapital.

2.Nobena določba tega sporazuma ali katerega koli dogovora, sklenjenega na podlagi tega sporazuma, se ne razlaga tako, da bi preprečevala sprejetje ali izvajanje ukrepov, namenjenih preprečevanju izogibanja ali utaje davkov v skladu z davčnimi določbami iz sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja ali z drugo davčno ureditvijo ali domačo davčno zakonodajo.

3.Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic po kateri koli davčni konvenciji. V primeru morebitne neskladnosti med tem sporazumom in katero koli tako konvencijo v okviru te neskladnosti prevlada konvencija.

DEL IX: SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

ČLEN 131

Plačilnobilančne težave

1.Kadar je pogodbenica v resnih plačilnobilančnih in zunanjih finančnih težavah ali ji te grozijo, lahko sprejme ali ohrani omejevalne ukrepe v zvezi s trgovino z blagom.

2.Pogodbenici se izogibata uporabi omejevalnih ukrepov iz odstavka 1.

3.Omejevalni ukrepi, ki se sprejmejo ali ohranijo v skladu s tem členom, so nediskriminatorni in časovno omejeni ter ne presegajo ukrepov, ki so potrebni za izboljšanje plačilnobilančnega in zunanjefinančnega položaja. Ukrepi so skladni s pogoji, določenimi v sporazumih STO, in s Statutom Mednarodnega denarnega sklada, če je to ustrezno.

4.Pogodbenica, ki ohrani ali sprejme omejevalne ukrepe ali jih spremeni, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in Svet SGP ter čim prej navede časovni razpored za njihovo odpravo.

5.V okviru Sveta SGP se takoj skličejo posvetovanja, na katerih se ocenijo plačilna bilanca zadevne pogodbenice in omejitve, ki se sprejmejo ali ohranijo v skladu s tem členom, med drugim ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

(a)narava in obseg plačilnobilančnih in zunanjefinančnih težav;

(b)zunanje gospodarsko in trgovinsko okolje;

(c)alternativni popravni ukrepi, ki so morda na voljo.

6.Na posvetovanjih se prouči skladnost morebitnih omejevalnih ukrepov z odstavkoma 3 in 4. Sprejmejo se vse ugotovitve glede statističnih in drugih dejstev, predloženih s strani Mednarodnega denarnega sklada, v zvezi s tujo valuto, denarnimi rezervami in plačilno bilanco, sklepi pa temeljijo na presoji Sklada o plačilnobilančnem in zunanjem finančnem položaju pogodbenice, ki sprejme ali ohrani ukrep.

ČLEN 132

Opredelitev pogodbenic in izpolnjevanje obveznosti

1.Pogodbenice tega sporazuma so pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Vzhodnoafriške skupnosti (v nadaljnjem besedilu: partnerske države EAC) na eni strani ter Evropska unija ali njene države članice ali Evropska unija in njene države članice v okviru svojih pristojnosti, kot izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) na drugi strani.

2.V tem sporazumu se izraz „pogodbenica“ nanaša bodisi na partnerske države EAC, ki nastopajo skupaj, ali na EU. Izraz „pogodbenice“ oziroma „pogodbenici“ se nanaša na partnerske države EAC, ki nastopajo skupaj, in EU.

3.Partnerske države EAC lahko enega od svojih predstavnikov pooblastijo za nastopanje v njihovem imenu v zvezi z vsemi vprašanjih v okviru tega sporazuma, pri katerih so se dogovorile, da nastopajo skupaj.

4.Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti iz tega sporazuma ter sta odgovorni za doseganje ciljev, določenih s tem sporazumom.

ČLEN 133

Kontaktne točke

1.Za lažjo komunikacijo glede učinkovitega izvajanja tega sporazuma pogodbenici ob začetku veljavnosti tega sporazuma določita kontaktno točko za izmenjavo informacij. Imenovanje kontaktnih točk za izmenjavo informacij ne vpliva na posebno določitev pristojnih organov v skladu s posebnimi določbami tega sporazuma.

2.Na zahtevo kontaktnih točk za izmenjavo informacij pogodbenici navedeta urad ali uradnika, pristojnega za zadeve, ki se nanašajo na izvajanje tega sporazuma, in zagotovita potrebno podporo za lažjo komunikacijo s pogodbenico prosilko.

3.Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice in v pravno sprejemljivem obsegu zagotovi informacije in nemudoma odgovori na vsa vprašanja druge pogodbenice, povezana z dejanskim ali predlaganim ukrepom, ki bi lahko vplival na trgovino med pogodbenicama.

ČLEN 134

Preglednost in zaupnost

1.Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi zakoni, predpisi, postopki in upravni predpisi v splošni uporabi ter vse mednarodne zaveze, povezane s katerim koli trgovinskim vprašanjem, ki ga zajema ta sporazum, takoj objavijo oziroma dajo na voljo javnosti ter da se nanje opozori druga pogodbenica.

2.Brez poseganja v določbe o preglednosti v tem sporazumu se šteje, da so informacije iz tega člena zagotovljene, ko so bile sporočene Sekretariatu Vzhodnoafriške skupnosti in Evropski komisiji ali STO ali so bile objavljene na uradno javno dostopni in neplačljivi spletni strani pogodbenic.

3.Nobena določba tega sporazuma od nobene pogodbenice ne zahteva, da zagotovi zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo kazenski pregon ali bilo kako drugače v nasprotju z javnim interesom oziroma bi škodovalo legitimnim poslovnim interesom posameznih javnih ali zasebnih podjetij, razen kolikor jih je morda potrebno razkriti v sklopu postopka reševanja sporov v okviru dela VII tega sporazuma. Kadar je po mnenju sveta, ustanovljenega v skladu s členom 113 dela VII, tako razkritje potrebno, svet zagotovi, da je zaupnost popolnoma zaščitena.

ČLEN 135

Najbolj oddaljene regije Evropske unije

1.Ob upoštevanju geografske bližine najbolj oddaljenih regij Evropske unije in partnerskih držav EAC ter z namenom krepitve gospodarskih in socialnih povezav med temi regijami in partnerskimi državami EAC si pogodbenici prizadevata pospeševati sodelovanje na vseh področjih, ki jih zajema ta sporazum, med najbolj oddaljenimi regijami EU in partnerskimi državami EAC.

2.Cilji, izraženi v odstavku 1 tega člena, se prav tako uresničujejo, kadar koli je to mogoče, s spodbujanjem skupne udeležbe partnerskih držav EAC in najbolj oddaljenih regij EU v okvirnih in posebnih programih EU na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

3.EU si prizadeva zagotoviti usklajenost različnih finančnih instrumentov kohezijske in razvojne politike EU za spodbujanje sodelovanja med partnerskimi državami EAC in najbolj oddaljenimi regijami EU na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

4.Nobena določba tega sporazuma EU ne preprečuje izvajanja obstoječih ukrepov, katerih cilj je reševanje strukturno pogojenih socialnih in gospodarskih razmer najbolj oddaljenih regij v skladu členom 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

ČLEN 136

Razmerje do drugih sporazumov

1.Razen določb o razvojnem sodelovanju iz naslova II dela 3 Sporazuma iz Cotonouja v primeru morebitne neskladnosti med določbami tega sporazuma in določbami iz naslova II dela 3 Sporazuma iz Cotonouja pri tej neskladnosti prevladajo določbe tega sporazuma.

2.Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje ustreznih ukrepov, skladnih s tem sporazumom in v skladu s Sporazumom iz Cotonouja.

ČLEN 137

Razmerje do sporazumov STO

Pogodbenici soglašata, da nobena določba tega sporazuma od njiju ne zahteva, da ravnata na način, ki bi bil v neskladju s STO.

ČLEN 138

Obvestila

Obvestila iz tega sporazuma se pripravijo v pisni obliki in pošljejo Sekretariatu Vzhodnoafriške skupnosti ali Evropski komisiji, odvisno od posameznega primera.

ČLEN 139

Začetek veljavnosti

1.Ta sporazum se podpiše in ratificira ali potrdi v skladu z ustavnimi ali notranjimi pravili in postopki, ki se uporabljajo v zadevnih pogodbenicah.

2.Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem sta se pogodbenici medsebojno obvestili o zaključku notranjih pravnih postopkov iz odstavka 1.

3.Obvestila o začetku veljavnosti se v primeru partnerskih držav EAC pošljejo generalnemu sekretarju Vzhodnoafriške skupnosti, v primeru EU pa generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije, ki sta depozitarja tega sporazuma. Depozitar obvesti drugega depozitarja, ko prejme zadnjo listino o ratifikaciji, kar pomeni zaključek njunih notranjih pravnih postopkov za namene začetka veljavnosti.

4.Partnerske države EAC in EU lahko do začetka veljavnosti Sporazuma začasno uporabljajo tiste določbe tega sporazuma, ki spadajo v njihovo pristojnost. To se lahko izvrši z začetkom začasne uporabe, če je mogoče, ali z ratifikacijo Sporazuma.

5.O začetku začasne uporabe se uradno obvestita depozitarja. Sporazum se začne začasno uporabljati 10 dni po datumu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so končani notranji pravni postopki, potrebni v ta namen.

6.Kadar je uporabljena določba tega sporazuma v skladu z odstavkom 4, se razume, da se kakršen koli sklic na začetek veljavnosti tega sporazuma v tej določbi nanaša na datum, za katerega se pogodbenici dogovorita kot o datumu začetka uporabe navedene določbe v skladu z odstavkom 4.

7.Ne glede na odstavek 4 lahko partnerske države EAC in EU enostransko sprejmejo ukrepe za uporabo tega sporazuma še pred začetkom začasne uporabe, kolikor je to izvedljivo.

ČLEN 140

Odpoved

1.Pogodbenica tega sporazuma lahko drugo pogodbenico pisno obvesti, da namerava odpovedati ta sporazum.

2.Odpoved začne veljati eno leto po uradnem obvestilu.

ČLEN 141

Ozemeljska uporaba

Ta sporazum se uporablja na ozemljih, na katerih se uporabljata Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije na eni strani ter na ozemljih partnerskih držav EAC na drugi strani. Sklicevanje na „ozemlje“ v tem sporazumu se razume v tem smislu.

ČLEN 142

Klavzula o pregledu

1.Ta sporazum se pregleda vsakih pet let od datuma začetka njegove veljavnosti.

2.Kar zadeva izvajanje tega sporazuma, lahko pogodbenica pripravi predloge za prilagoditev sodelovanja, povezanega s trgovino, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med izvajanjem tega sporazuma.

3.Ne glede na določbe odstavka 1 pogodbenici soglašata, da se lahko ta sporazum pregleda v luči prenehanja veljavnosti sporazuma iz Cotonouja.

ČLEN 143

Klavzula o spremembi

1.Pogodbenici se lahko pisno dogovorita, da bosta spremenili ta sporazum. Pogodbenica lahko Svetu SGP predloži v proučitev predloge za spremembo tega sporazuma. Druga pogodbenica lahko predloži pripombe o predlogih za spremembo v 90 dneh od datuma prejema predloga.

2.Če Svet SGP sprejme spremembe tega sporazuma, se te spremembe pošljejo pogodbenicama, da jih ratificirata, sprejmeta ali odobrita v skladu s svojimi ustavnimi ali notranjimi pravnimi zahtevami.

3.Spremembe začnejo veljati po izmenjavi pisnih obvestil, ki potrjujejo, da sta pogodbenici izpolnili svoje veljavne zakonske zahteve in postopke, in sicer na datum, o katerem se dogovorita.

ČLEN 144

Pristop novih članic k Vzhodnoafriški skupnosti

1.Vsaka nova partnerska država EAC pristopi k temu sporazumu z dnem pristopa k EAC z ustrezno klavzulo v aktu o pristopu. Če akt o pristopu k EAC ne določa takega avtomatičnega pristopa partnerske države EAC k temu sporazumu, zadevna partnerska država EAC pristopi tako, da akt o pristopu deponira pri generalnem sekretarju Vzhodnoafriške skupnosti, ta pa pošlje overjene kopije EU.

2.Pogodbenici proučita vpliv pristopa novih partnerskih držav EAC na ta sporazum. Svet SGP se lahko odloči za morebitne prehodne ukrepe ali spremembe ukrepov, ki so potrebni.

ČLEN 145

Pristop novih članic k Evropski uniji

1.Vsaka nova država članica EU pristopi k temu sporazumu z dnem pristopa k EU z ustrezno klavzulo v aktu o pristopu. Če akt o pristopu k Uniji ne določa takega avtomatičnega pristopa države članice EU k temu sporazumu, zadevna država članica EU pristopi tako, da akt o pristopu deponira pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ta pa pošlje overjene kopije partnerskim državam EAC.

2.Pogodbenici proučita vpliv pristopa novih držav članic EU na ta sporazum. Svet SGP se lahko odloči za morebitne prehodne ukrepe ali spremembe ukrepov, ki so potrebni.

ČLEN 146

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v naslednjih jezikih pogodbenic: angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, svahilskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

ČLEN 147

Priloge

Priloge in protokoli k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Priloga I	Carine za proizvode s poreklom iz partnerskih držav EAC
Priloga II	Carine za izdelke s poreklom iz EU
Priloga III(a)	Razvojna matrica EAC SGP
Priloga III(b)	Razvojna merila, cilji in kazalniki
Priloga IV	Skupna izjava o državah, ki so vzpostavile carinsko unijo z Evropsko unijo
Protokol 1	O opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja
Protokol 2	O vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah

(1)    Za ta izračun se uporabljajo uradni podatki STO o vodilnih izvoznikih v svetovnem trgovanju z blagom (brez trgovine znotraj EU).

(2)    Za namene tega člena so kmetijski proizvodi tisti, ki jih zajema Priloga I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

(3)    Za namene tega člena so uradni jeziki tisti, ki so navedeni v členu 146.

(4)    Izjema iz tega pododstavka zajema vse blagovne sporazume, ki so skladni z načeli, odobrenimi v resoluciji Evropskega ekonomsko-socialnega sveta št. 30 (IV) z dne 28. marca 1947.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 11.2.2016

COM(2016) 64 final

PRILOGA

k

predlogu sklepa Sveta

o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

PRILOGA I

CARINE ZA IZDELKE S POREKLOM IZ PARTNERSKIH DRŽAV EAC

1.Brez poseganja v odstavek 4 se z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravijo carine EU za vse izdelke s poreklom iz partnerskih držav EAC iz poglavij od 1 do 97 harmoniziranega sistema, razen iz poglavja 93. Za izdelke iz poglavja 93 EU še naprej nalaga dajatve, ki se uporabljajo za države z največjimi ugodnostmi (v nadaljnjem besedilu: dajatve za države z največjimi ugodnostmi).

2.Za uvoz proizvodov iz tarifne številke 1701 s poreklom iz katere koli partnerske države EAC, ki jo Združeni narodi priznavajo kot najmanj razvito državo, še naprej veljajo določbe člena 51 1 .

3.Od 1. oktobra 2015 se za namene uporabe določb člena 50 lahko šteje, da motnje na trgu proizvodov iz tarifne številke 1701 nastanejo v razmerah, ko tržna cena belega sladkorja na trgu EU v dveh zaporednih mesecih pade pod 80 odstotkov tržne cene belega sladkorja, ki je na trgu EU prevladovala v prejšnjem tržnem letu.

4.Odstavek 1 se ne uporablja za proizvode iz tarifnih številk 1701 in 0803 0019 s poreklom iz partnerskih držav EAC, sproščene v prosti promet v francoskih čezmorskih departmajih. Ta določba se uporablja 10 let od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma. To obdobje se podaljša za novo obdobje 10 let, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

(1)    V ta namen in z odstopanjem od člena 50 lahko za posamične države, ki jih Združeni narodi priznavajo kot najmanj razvite države, veljajo zaščitni ukrepi.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 11.2.2016

COM(2016) 64 final

PRILOGA

k

predlogu sklepa Sveta

o sklenitvi Sporazuma o gospodarskem partnerstvu med partnerskimi državami Vzhodnoafriške skupnosti na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani

PRILOGA II – DEL 1

CARINE ZA IZDELKE S POREKLOM IZ EU

1.Carine, ki se uporabljajo za izdelke s poreklom iz EU, uvožene na ozemlje partnerskih držav EAC, se za izdelke iz Priloge II(a) odpravijo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

2.Carine, ki se uporabljajo za izdelke s poreklom iz EU, uvožene na ozemlje partnerskih držav EAC, se za izdelke iz Priloge II(b) postopno odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

–sedem let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 80 % osnovne dajatve;

–osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 70 % osnovne dajatve;

–devet let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 60 % osnovne dajatve;

–deset let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

–enajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 40 % osnovne dajatve;

–dvanajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 30 % osnovne dajatve;

–trinajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 20 % osnovne dajatve;

–štirinajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 10 % osnovne dajatve;

–petnajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

3.Carinske dajatve, ki se uporabljajo za izdelke s poreklom iz EU, uvožene na ozemlje partnerskih držav EAC, se za izdelke iz Priloge II(c) postopno odpravijo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

–dvanajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 95 % osnovne dajatve;

–trinajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 90 % osnovne dajatve;

–štirinajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 85 % osnovne dajatve;

–petnajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 80 % osnovne dajatve;

–šestnajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 70 % osnovne dajatve;

–sedemnajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 65 % osnovne dajatve;

–osemnajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 60 % osnovne dajatve;

–devetnajst let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 55 % osnovne dajatve;

–dvajset let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

–enaindvajset let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 40 % osnovne dajatve;

–dvaindvajset let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 30 % osnovne dajatve;

–triindvajset let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 20 % osnovne dajatve;

–štiriindvajset let po začetku veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 10 % osnovne dajatve;

–petindvajset let po začetku veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

4.Carinske dajatve, ki se uporabljajo za izdelke s poreklom iz EU, uvožene na ozemlje partnerskih držav EAC, so za izdelke iz Priloge II(d) izključene iz vseh režimov postopne odprave tarif iz te priloge.