Bruselj, 27.1.2016

COM(2016) 31 final

2016/0014(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 9 final}
{SWD(2016) 10 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

1.1.Razlogi za predlog in njegovi cilji

Pravni okvir za homologacijo avtomobilskih izdelkov zajema tri kategorije vozil: motorna vozila in njihove priklopnike, motorna kolesa in traktorje. Cilj tega predloga je prenova pravnega okvira za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov. Pravni okvir za ostali kategoriji vozil je bil že obsežno prenovljen leta 2013.

Zahteve za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov so trenutno določene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: okvirna direktiva) 1 . Ta okvir je namenjen olajšanju prostega pretoka motornih vozil in priklopnikov na notranjem trgu z določitvijo usklajenih zahtev, s katerimi naj bi se dosegli skupni okoljski in varnostni cilji. Direktiva 2007/46/ES zajema motorna vozila za prevoz potnikov (kategorija M) in blaga (kategorija N) in njihove priklopnike (kategorija O) ter njihove sisteme in sestavne dele. Zagotavlja okvir, na podlagi katerega delujejo posamični regulativni akti s posebnimi varnostnimi in okoljskimi zahtevami. Ti regulativni akti obravnavajo številne podrobne tehnične zahteve za različne tipe vozil, sistemov in sestavnih delov.

V okviru zavez, ki jih je Komisija sprejela v svojem Akcijskem načrtu za močno, konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi CARS 2020 2 , je bil leta 2013 opravljen celovit pregled ustreznosti homologacijskega okvira EU za motorna vozila. Pregled je potrdil, da je pravni okvir EU-homologacije primeren za doseganje glavnih ciljev usklajevanja, učinkovitega delovanja notranjega trga in poštene konkurence. Vendar je bilo ugotovljeno tudi, da se zaradi različnih razlag in različne strogosti pri uporabi zahtev v državah članicah zmanjšuje učinkovitost okvira. V delovnem dokumentu služb Komisije o tem pregledu ustreznosti je bilo zato priznano, da bi bilo okvir mogoče izboljšati, pregled Direktive 2007/46/ES pa je bil izpostavljen kot prednostna naloga, v okviru katere se je treba osredotočiti na naslednje vidike:

uvedbo določb o nadzoru trga, ki bodo dopolnile zahteve za homologacijo;

pojasnila v zvezi s postopki odpoklica in zaščitnimi postopki ter pogoji za podeljevanje razširitve homologacij za obstoječe tipe vozil;

izboljšanje uveljavljanja homologacijskega okvira z uskladitvijo in krepitvijo postopkov homologacije in skladnosti proizvodnje, ki jih uporabljajo organi in tehnične službe držav članic;

pojasnila v zvezi z vlogami in obveznostmi gospodarskih subjektov v dobavni verigi ter organov in subjektov, ki sodelujejo pri uveljavljanju okvira, ter

izboljšanje primernosti nadomestnih homologacijskih shem (nacionalne homologacije majhnih serij in posamične odobritve vozil) in postopka večstopenjske homologacije, da se zagotovi ustrezna prožnost za nišne trge ter mala in srednja podjetja, obenem pa ohranijo enaki konkurenčni pogoji.

Čeprav se je pri preverjanju ustreznosti potrdilo, da ima veljaven ureditveni okvir svoje prednosti pri izpolnjevanju ciljev politike, je po odkritju tega, da je nemški proizvajalec (VW) s programsko opremo več let prirejal emisijske vrednosti svojih vozil, doživel ostre kritike. V tednu po izbruhu škandala je Komisija naznanila, da bo okrepila homologacijski sistem, zlasti z ustreznimi nadzornimi mehanizmi, da zagotovi pravilno in usklajeno uporabo postopkov homologacije. Na notranjem trgu z 28 državami članicami in v panogi, za katero je značilen stalen tehnološki in znanstveni napredek, obstaja zaradi precejšnjih razlik pri razlagi in uporabi predpisov tveganje, da se ogrozi učinkovitost sistema in s tem glavni politični cilji, tj. zagotavljanje varnosti in zdravja državljanov ter varstvo okolja. Številni deležniki so javno pozvali k taki reviziji po škandalu v podjetju VW.

Cilj te revizije je odpraviti te pomanjkljivosti in vrzeli ter povrniti zaupanje državljanov v zmožnost regulativnega sistema, da se zagotovi ustrezna raven varovanja zdravja in varstva okolja.

1.2.Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila.

Uredba (ES) št. 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga, ki vsebuje pravila za evropsko politiko o akreditaciji 3 (nadzor usposobljenosti laboratorijev ter certifikacijskih in inšpekcijskih organov, ki izdajajo potrdila v EU) in za politiko na področju nadzora trga in proizvodov iz tretjih držav (za varne proizvode ne glede na njihov izvor).

Sklep št. 768/2008/ES o vzpostavitvi skupnega okvira za trženje proizvodov 4 , ki vsebuje standardne določbe, ki se bodo v zakonodaji EU o notranjem trgu uporabljale za proizvode (npr. opredelitve, obveznosti gospodarskih subjektov, zaščitna klavzula itd.).

2.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI SUBJEKTI IN OCEN UČINKA

Evropska komisija je leta 2010 5 začela javno posvetovanje, da bi zbrala mnenja zainteresiranih subjektov o svojem namenu, da prenovi okvirno direktivo. Cilj tega javnega posvetovanja je bil preveriti, ali bi področja, za katera so službe Komisije menile, da bi lahko izboljšala izvrševanje zakonodaje o EU-homologaciji za motorna vozila, zagotovila ustrezno področje uporabe in usmerjenost okvirne direktive 2007/46/ES.

Prejetih je bilo štirideset ustreznih odgovorov, iz katerih je bila na splošno razvidna močna podpora ciljem pobude. Medtem ko se je 74 % anketirancev strinjalo, da je veljavni homologacijski okvir že precej kakovosten, jih je 57,6 % menilo, da bi se kljub temu lahko storilo več, da bi poudarili pravno uporabo načel o nadzoru trga in se ustrezno osredotočili nanjo, pri čemer je 47 % anketirancev navedlo, da obstoječe določbe o nadzoru trga niso učinkovite, le 2,9 % pa, da so učinkovite. Iz navedenega je jasno razvidno, da bi bilo po mnenju deležnikov mogoče in bi se tudi moralo storiti več, da bi se predhodni nadzor, ki ga ponuja homologacijski okvir, dopolnil z določbami o naknadnem nadzoru trga.

Službe Komisije so naročile več zunanjih študij, da bi postopek ocene učinka spremljale in nanj vplivale. V prvi polovici leta 2011 je bila izvedena naknadna ocenjevalna študija 6 o okvirni direktivi, v drugi polovici leta 2011 pa ji je sledila študija ocene učinka 7 . V tej študiji se je ocenil učinek morebitnih možnosti, razvitih za vsako od posameznih potreb, ki so jih opredelile službe Komisije, in za katere se je v okviru javnega posvetovanja potrdilo, da so ustrezne. najprimernejša kombinacija možnosti politike za odzivanje na te potrebe se je določila na podlagi rezultatov javnega posvetovanja in študije ocene učinka.

V letih 2012/2013 sta se nadalje pripravljala ocena učinka in pregled okvirne direktive s pomočjo pilotnega projekta za pregled ustreznosti. V ta namen je bilo dodeljeno naročilo študije, ki je bila končana marca 2013. Delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje poročilo o rezultatu pilotskega projekta za pregled ustreznosti, je bil objavljen novembra 2013 8 , v njem pa so bile poudarjene prednostne naloge predvidenega pregleda Direktive 2007/46/ES (glej točko 1.1).

Sodelovanje deležnikov na visoki ravni je potekalo v okviru skupine na visoki ravni CARS 21, iz česar so izšla številna priporočila v zvezi s homologacijskim okvirom, ki jih je Komisija upoštevala v akcijskem načrtu CARS 2020, sprejetem novembra 2012.

Nazadnje, in v skladu z zavezami Evropske komisije v njenem akcijskem načrtu CARS 2020, se je v drugi polovici leta 2013 izvedla študija preverjanja konkurenčnosti, ki bi morala dopolniti navedene ukrepe. V okviru te študije se je proučila potreba po blažilnih ukrepih za MSP, ki je pokazala, da pri kombinaciji možnosti politike, ki se je pri tem upoštevala, v sektorju ne bi bilo bistvenih učinkov na MSP, ki bi bili tolikšni, da bi bili blažilni ukrepi potrebni.

Poleg tega so se v celotnem postopku ocene učinka na sestankih tehničnega odbora za motorna vozila (Technical Committee Motor Vehicles – TCMV) in skupine strokovnjakov homologacijskih organov (Type-Approval Authorities Experts Group – TAAEG) z organi držav članic izvajala posebna posvetovanja z organi držav članic. Izmenjava mnenj z industrijo in združenji uporabnikov o pobudi je potekala v okviru delovne skupine o motornih vozilih (Motor Vehicles Working Group – MVWG). Z vsemi zainteresiranimi deležniki so se posvetovali tudi izvajalci zunanjih študij, in sicer zaradi zbiranja podatkov in mnenj.

Evropski parlament je zaradi izbruha škandala z emisijami v podjetju VW 5. oktobra 2015 sprejel Resolucijo o merjenju emisij v avtomobilskem sektorju, v kateri je Komisijo pozval, naj močno okrepi sedanjo ureditev homologacij v EU, vključno s povečanjem nadzora EU, zlasti glede nadzora trga, načina usklajevanja in nadaljnjega spremljanja ter pregledovanja potrdil vozil, prodanih v Uniji.

3.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

3.2.Načelo subsidiarnosti

Okvirna zakonodaja za homologacijo motornih vozil prispeva k izvajanju notranjega trga blaga. Ta predlog predvideva učinkovitejše izvajanje in izvrševanje te zakonodaje v okviru skupnega cilja politike, da bi se okrepila strategija za notranji trg.

Čeprav so za izvajanje zakonodaje na svojem ozemlju odgovorne države članice, je zagotavljanje usklajenega in skladnega pristopa, ki temelji na splošno veljavnih merilih in ki ga države članice enotno uporabljajo, bistveno, da se po vsej EU z usklajeno razlago, izvajanjem in izvrševanjem zahtev za homologacijo ohranjajo enaki konkurenčni pogoji, kar je podprto z usklajenimi določbami o nadzoru trga, da se državam članicam zagotovijo ustrezna sredstva za nadzor po dajanju proizvodov na trg ter za sprejemanje učinkovitih in skupnih popravnih ukrepov zoper prisotnost neskladnih in nevarnih proizvodov na trgu.

Razlike v nacionalnih sistemih homologacij in pri nadzoru trga v državah članicah lahko povzročijo neusklajeno izvrševanje, kadar se presojajo v okviru notranjega trga Unije, ki nima več notranjih meja in v katerem nadzora na nacionalnih mejah tako rekoč ni več. Države članice so pri zagotavljanju, da se na njihovem ozemlju ne bi pojavljali neskladni proizvodi, v veliki meri odvisne od učinkovitosti politike izvrševanja svojih sosed. Če je izvrševanje v eni državi članici pomanjkljivo, lahko to resno ogrozi prizadevanja drugih držav članic, da bi neskladnim proizvodom preprečile vstop na svoj trg. Ta medsebojna odvisnost je še večja zaradi dejstva, da je pristojnost organov pregona omejena na nacionalno ozemlje. Kadar so potrebni čezmejni popravni ukrepi, se morajo ti organi zanesti na svoje kolege v drugih državah članicah.

Homologacijski okvir namreč temelji na načelu, da za vsa nova vozila, proizvedena v skladu s tipom vozila, ki je bil homologiran v eni državi članici, velja pravica do prostega trženja in registracije v drugih državah članicah. Ta pravica velja za vsa takšna vozila ne glede na to, kje so bila proizvedena. To pomeni, da se lahko tudi vozila, ki niso bila proizvedena v EU, vanjo prosto uvažajo, če proizvajalec potrdi, da so proizvedena v skladu s tipom vozila, homologiranim v eni od držav članic EU. Glede na globalno naravo avtomobilskega sektorja, v katerem se veliko uvažajo avtomobilski izdelki iz držav, ki niso članice EU, je zaradi te pomembne čezmejne razsežnosti potrebno usklajeno delovanje na ravni EU, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.

Če bi ukrepe za reševanje težav na trgu sprejemale države članice same na nacionalni ravni, bi se lahko pri prostem pretoku motornih vozil, ki ga zagotavlja okvirna zakonodaja, pojavile ovire. Zato je ukrepanje na ravni EU upravičeno.

3.3.Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je nujno za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga ter hkrati visoke ravni javne varnosti in varstva okolja.

Predlagani ukrepi, s katerimi bi se moralo okrepiti in nadalje uskladiti izvajanje postopkov homologacije, temeljijo na dogovorjenih načelih, določenih v skupnem okviru za trženje proizvodov, in referenčnih določbah za usklajeno zakonodajo Unije za proizvode, kot je določena v Prilogi I k Sklepu št. 768/2008/ES. Kadar je to potrebno in utemeljeno, so se te določbe prilagodile posebnostim avtomobilskega sektorja, zlasti zato da se prizna obstoj že uveljavljenega homologacijskega okvira in zagotovi popolna skladnost s tem okvirom. To velja zlasti za določbe o izmenjavi informacij in sodelovanju med organi za nadzor trga ter homologacijskimi organi in njihovimi imenovanimi tehničnimi službami.

3.4.Izbira instrumentov

Uporaba uredbe je primerna, ker zagotavlja zahtevano neposredno in usklajeno uporabo in izvrševanje, hkrati pa je ni treba prenesti v zakonodajo držav članic.

Predlog je nadgradnja „pristopa dvojne ravni“, ki je bil že uveden v homologacijski okvir EU za motorna vozila. Ta pristop predvideva pripravo zakonodaje v treh korakih:    

Evropski parlament in Svet v uredbi, ki temelji na členu 114 PDEU, po rednem zakonodajnem postopku določita temeljne določbe in področje uporabe;

Komisija v delegiranih aktih, ki jih sprejme v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, določi podrobne tehnične specifikacije, povezane s temeljnimi določbami;

Komisija v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme izvedbene akte, ki določajo upravne določbe, kot so predloga za opisni list in potrdila o homologaciji, potrdila o skladnosti itd.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunske posledice tega predloga:

osebje Komisije za organizacijo in sodelovanje pri „skupnih ocenah“ tehničnih služb;

stroški za nacionalne ocenjevalce, ki sodelujejo pri „skupnih ocenah“ tehničnih služb, v skladu s pravili Komisije o povračilu stroškov strokovnjakom;

osebje Komisije za zagotavljanje znanstvene, tehnične in logistične podpore sistemu medsebojnih strokovnih pregledov (skupne presoje tehničnih služb) ter usklajevanju dejavnosti nadzora trga držav članic na področju avtomobilskih proizvodov;

osebje Komisije za upravljanje in nadaljnji razvoj ureditvenega okvira EU za homologacijo in nadzor trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (delovanje te uredbe in priprava delegiranih/izvedbenih aktov), ter za podporo in spremljanje držav članic pri zagotavljanju njegovega učinkovitega in uspešnega izvajanja;

stroški za organizacijo sestankov foruma za izvrševanje iz člena 10, vključno z nadomestilom potnih stroškov za države članice;

stroški za vzpostavitev in upravljanje nadzornega mehanizma v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, ki ga izvajajo tehnične službe;

stroški za preskušanje skladnosti in ustreznosti motornih vozil, ki ga izvaja Komisija, ter

stroški za sodelovanje v mednarodnem regulativnem sodelovanju, zlasti Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (UN/ECE).

Podrobni stroški so navedeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

Glede na omejitve večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 bi moralo izvajanje zakonodajnega predloga temeljiti na obstoječih virih in biti zasnovano tako, da pri tem ne bi bila potrebna dodatna finančna sredstva iz proračuna EU. Ukrepi iz tega osnutka predloga uredbe ne bodo imeli proračunskih posledic na proračun EU, ki bi presegale že predvidena sredstva v uradnem finančnem načrtu Komisije, saj bi bilo treba morebitnim zahtevam za finančna sredstva zadostiti z namenskimi prihodki in notranjo prerazporeditvijo.

Znesek bo za obdobje po 31. decembru 2020 vključen v veljaven večletni finančni okvir za obdobje, ki se začne leta 2021, v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

5.NEOBVEZNI ELEMENTI

5.1.Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva Evropski gospodarski prostor (EGP) in ga je zato treba razširiti na EGP.

5.2.Razveljavitev veljavne zakonodaje

Zaradi sprejetja predloga se bo razveljavila veljavna zakonodaja.

2016/0014 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 9 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Pravila notranjega trga bi morala biti pregledna, preprosta in dosledna ter tako zagotavljati pravno varnost in jasnost v korist podjetjem in potrošnikom.

(2)V ta namen je bil z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta vzpostavljen celovit okvir EU-homologacije za motorna vozila in njihove priklopnike ter sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, namenjene za taka vozila 10 .

(3)Iz ocene pravnega okvira Unije za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ki se je izvedla leta 2013 11 , je razvidno, da je okvir, vzpostavljen z Direktivo 2007/46/ES, primeren za doseganje glavnih ciljev usklajevanja, učinkovitega delovanja notranjega trga in poštene konkurence, zato bi ga bilo treba uporabljati še naprej.

(4)V navedeni oceni je bilo ugotovljeno, da je treba uvesti določbe o nadzoru trga, s katerimi se bodo dopolnile zahteve za homologacijo, pojasniti postopke odpoklica, zaščitne postopke in pogoje za podeljevanje razširitve homologacij za obstoječe tipe vozil, izboljšati uveljavljanje homologacijskega okvira z uskladitvijo in okrepitvijo postopkov homologacije in skladnosti proizvodnje, ki jih uporabljajo organi in tehnične službe držav članic, pojasniti vloge in obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi ter organov in subjektov, ki sodelujejo pri uveljavljanju okvira, pa tudi izboljšati primernost nadomestnih homologacijskih shem (nacionalne homologacije majhnih serij in posamične odobritve vozil) in postopka večstopenjske homologacije, da se zagotovi ustrezna prožnost za nišne trge ter mala in srednja podjetja, obenem pa ohranijo enaki konkurenčni pogoji.

(5)Poleg tega so nedavne težave pri izvajanju okvira homologacij razkrile določene slabosti in pokazale potrebo po temeljiti reviziji, da se oblikuje zanesljiv, pregleden, predvidljiv in vzdržen ureditveni okvir, ki zagotavlja visoko raven varnosti in zdravja ter varstva okolja.

(6)V tej uredbi so določena usklajena pravila in načela za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ter posamične odobritve vozil, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga v korist podjetij in potrošnikov ter omogoči visoka raven varnosti in varstva zdravja in okolja.

(7)Ta uredba določa bistvene tehnične in upravne zahteve za homologacijo motornih vozil kategorij M in N in njihovih priklopnikov (kategorija O) ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, da se zagotovi ustrezna raven varnosti delovanja in okoljskih značilnosti. Te kategorije zajemajo motorna vozila za prevoz potnikov, motorna vozila za prevoz blaga oziroma njihove priklopnike.

(8)Ta uredba bi morala okrepiti veljavni homologacijski okvir, zlasti z uvedbo določb o nadzoru trga. Pri uvedbi nadzora trga v avtomobilskem sektorju bi bilo treba določiti obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi, odgovornosti organov pregona v državah članicah in ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ko se na trgu pojavijo avtomobilski izdelki, ki pomenijo resno tveganje za varnost ali okolje ali ki niso skladni z zahtevami za homologacijo.

(9)Zagotoviti bi bilo treba učinkovito izvajanje zahtev za homologacijo, tako da se okrepijo določbe o skladnosti proizvodnje, med drugim z obveznimi rednimi presojami metod za nadzor skladnosti in stalno skladnostjo zadevnih izdelkov ter s poostritvijo zahtev, povezanih z usposobljenostjo, obveznostmi in zmogljivostjo tehničnih služb, ki izvajajo preskuse za homologacijo celotnega vozila, za katere so pristojni homologacijski organi. Za zagotavljanje visoke ravni varnosti in varstva okolja ter zaupanja državljanov v sistem je bistveno pravilno delovanje tehničnih služb. Merila za imenovanje tehničnih služb, navedena v Direktivi 2007/46/ES, bi bilo treba podrobneje določiti, da bi se zagotovila njihova dosledna uporaba. Zaradi vse večje zahtevnosti dela tehničnih služb v državah članicah obstaja trend čedalje večjega razlikovanja metod ocenjevanja. Zato je treba uvesti postopkovne obveznosti, s katerimi se izmenjujejo informacije in spremljajo prakse držav članic za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje njihovih tehničnih služb. S temi obveznostmi bi se morale odpraviti morebitne obstoječe razlike pri uporabljenih metodah in razlagi meril za imenovanje tehničnih služb.

(10)Potreba, da bi organi za imenovanje nadzirali in spremljali tehnične službe, se je povečala, odkar se je zaradi tehničnega napredka pojavilo tveganje, da te službe na svojem področju imenovanja nimajo potrebne usposobljenosti za preskušanje novih tehnologij ali pripomočkov. Ker so zaradi tehničnega napredka cikli proizvodov krajši in ker se pogostost nadzornih pregledov na kraju samem in spremljanja med organi za imenovanje razlikuje, bi bilo treba uvesti minimalne zahteve v zvezi s pogostostjo nadzora in spremljanja tehničnih služb.

(11)Imenovanje in spremljanje tehničnih služb, ki bi ga v skladu s podrobnimi in strogimi merili izvajale države članice, bi moralo biti zato predmet nadzornih pregledov na ravni Unije, vključno z neodvisnimi presojami kot pogojem za podaljšanje njihove priglasitve po petih letih. Položaj tehničnih služb nasproti proizvajalcem bi bilo treba okrepiti, vključno z njihovo pravico in obveznostjo, da izvajajo nenapovedane inšpekcijske preglede v tovarnah in fizikalne ali laboratorijske preskuse na izdelkih, zajetih v tej uredbi, s čimer bi se zagotovilo, da proizvajalci tudi po prejemu homologacije za svoje izdelke še naprej izpolnjujejo vse zahteve.

(12)Države članice bi morale sodelovati med seboj in s Komisijo, da bi se povečala preglednost in medsebojno zaupanje ter nadalje uskladila in razvila merila za ocenjevanje, imenovanje in priglasitev tehničnih služb, pa tudi postopki razširitve in podaljšanja. Med seboj in s Komisijo bi se morale posvetovati o vprašanjih, ki so splošno pomembna za izvajanje te uredbe, ter druga drugo in Komisijo obveščati o svojih modelih kontrolnega seznama za ocenjevanje.

(13)Kadar imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 12 , bi si morali akreditacijski organi in organi za imenovanje izmenjevati informacije, ki so pomembne za ocenjevanje usposobljenosti tehničnih služb.

(14)Države članice bi morale zaračunavati pristojbine za imenovanje in spremljanje tehničnih služb, da bi jih lahko trajno spremljale ter da bi zanje vzpostavile enake konkurenčne pogoje. Za zagotovitev preglednosti bi morale države članice pred sprejetjem ravni in strukture pristojbin o tem obvestiti Komisijo in druge države članice.

(15)Kadar je kljub ukrepom, sprejetim za zagotovitev, da države članice skladno uporabljajo in spremljajo zahteve, vprašljiva usposobljenost tehnične službe, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da razišče posamezne primere.

(16)Da na preskuse in poročila tehničnih služb ne bi vplivale nelegitimne okoliščine, bi bilo treba pri ureditvi in upravljanju tehničnih služb zagotavljati popolno nepristranskost. Tehnične službe bi morale imeti zadovoljiv sistem vodenja, vključno z določbami o poklicni skrivnosti, da bi lahko skladno in sistematično opravljale svoje naloge. Da bi lahko ustrezno opravljale delo, bi bilo treba vedno zagotavljati raven znanja ter usposobljenost in neodvisnost njihovega osebja.

(17)Zagotoviti bi bilo treba, da so tehnične službe neodvisne od proizvajalcev, tudi z izogibanjem temu, da bi jim proizvajalci za opravljene homologacijske preglede in preskuse neposredno ali posredno plačevali. Zato bi morale države članice določiti strukturo pristojbine za homologacijo, s katero se krijejo stroški izvedbe vseh homologacijskih preskusov in pregledov, ki jih opravijo tehnične službe, ki so jih imenovali homologacijski organi, ter upravni stroški za podelitev homologacije in stroški izvedbe naknadnih preskusov in pregledov za preverjanje skladnosti.

(18)Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz te uredbe je potreben trden mehanizem za uveljavljanje skladnosti. Glavna obveznost homologacijskih organov bi morala ostati zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede homologacije in skladnosti proizvodnje iz zakonodaje, ki ureja avtomobilsko industrijo, saj je ta obveznost tesno povezana s podelitvijo homologacije ter zahteva podrobno poznavanje vsebine. Zato je pomembno, da se z medsebojnimi strokovnimi pregledi redno preverja učinkovitost homologacijskih organov, s čimer se zagotovi, da vsi ti organi pri uveljavljanju homologacijskih zahtev uporabljajo enotno raven kakovosti in strogosti. Poleg tega je pomembno, da se preveri pravilnost homologacije same.

(19)Za stalno visoko raven varnosti in zdravja ter varstva okolja na notranjem trgu je bistveno tesnejše sodelovanje med nacionalnimi organi z izmenjavo informacij in usklajenim ocenjevanjem pod vodstvom usklajevalnega organa. To bi moralo prispevati tudi k učinkovitejši uporabi redkih virov na nacionalni ravni. Zato bi bilo treba ustanoviti forum, na katerem bi si države članice in Komisija izmenjevale informacije o dejavnostih, povezanih z izvrševanjem homologacijske zakonodaje, in usklajevale svoje dejavnosti, povezane s tem. Trenutno neformalno sodelovanje med državami članicami na tem področju bi tako dobilo bolj formalen okvir.

(20)Pravila o nadzoru trga Unije in nadzoru proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008, se uporabljajo za motorna vozila in njihove priklopnike ter sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, namenjene za ta vozila, ne da bi državam članicam preprečile, da bi za izvedbo navedenih nalog izbrale pristojne organe. Nadzor trga je lahko v deljeni pristojnosti različnih nacionalnih organov, da se upoštevajo nacionalni sistemi za nadzor trga v državah članicah, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008. Z učinkovitim usklajevanjem in spremljanjem na ravni Unije ter na nacionalnih ravneh bi bilo treba zagotoviti, da homologacijski organi in organi za nadzor trga uveljavljajo novi homologacijski okvir in okvir za nadzor trga.

(21)V to uredbo je treba vključiti pravila o nadzoru trga, da se okrepijo pravice in obveznosti pristojnih nacionalnih organov, zagotovi učinkovito usklajevanje njihovih dejavnosti nadzora trga ter pojasnijo veljavni postopki.

(22)Da bi se povečala preglednost homologacijskega postopka ter poenostavila izmenjava informacij in neodvisno preverjanje, ki ga izvajajo organi za nadzor trga, homologacijski organi in Komisija, bi bilo treba homologacijsko dokumentacijo zagotoviti v elektronski obliki in omogočiti, da je javno dostopna, pri tem pa upoštevati izjeme zaradi varovanja poslovnih interesov in osebnih podatkov.

(23)Obveznosti nacionalnih organov v zvezi z nadzorom trga iz te uredbe so bolj specifične kot obveznosti iz člena 19 Uredbe (ES) št. 765/2008, da bi se upoštevale posebnosti homologacijskega okvira in potreba po njegovi dopolnitvi z učinkovitim mehanizmom za nadzor trga, ki zagotavlja zanesljivo naknadno preverjanje skladnosti proizvodov iz te uredbe.

(24)Med navedene bolj specifične obveznosti nacionalnih organov iz te uredbe bi morali biti vključeni naknadni preskusi in pregledi za preverjanje skladnosti, opravljeni pri zadostnem številu vozil, danih na trg. Izbira vozil za naknadno preverjanje skladnosti bi morala temeljiti na ustrezni oceni tveganja, pri kateri se upošteva teža morebitne neskladnosti in verjetnost njenega pojava.

(25)Naknadne preskuse in preglede za preverjanje skladnosti bi morala poleg tega organizirati in izvajati ali zahtevati njihovo izvajanje tudi Komisija, in to neodvisno od tistih, ki jih izvajajo države članice v skladu s svojimi nacionalnimi obveznostmi glede nadzora trga. Kadar se pri teh preskusih in pregledih ugotovi neskladnost ali kadar se ugotovi, da je bila homologacija podeljena na osnovi nepravilnih podatkov, bi morala imeti Komisija pravico, da začne na ravni EU izvajati popravne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti zadevnih vozil ter razišče razloge za nepravilnost homologacije. V splošnem proračunu Unije bi bilo treba zagotoviti ustrezno financiranje, da bi se omogočilo izvajanje skladnosti takega preskusa preverjanja skladnosti in pregledov. Glede na proračunske omejitve večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 bi moralo izvajanje zakonodajnega predloga temeljiti na obstoječih virih in biti zasnovano tako, da se pri tem ne bi ustvarjala dodatna finančna sredstva. Komisija bi morala imeti v primeru ugotovljene neskladnosti pravico do zaračunavanja upravnih glob.

(26)Da se zagotovi visoka raven funkcionalne varnosti vozil, zaščita oseb v vozilu in drugih udeležencev v prometu ter varstvo okolja, bi bilo treba še naprej usklajevati tehnične zahteve in okoljske standarde, ki se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ter jih prilagajati tehničnemu in znanstvenemu napredku.

(27)Dejstvo, da je mogoče nekatere sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo namestiti na ali vgraditi v vozilo, potem ko je bilo navedeno vozilo že dano na trg, registrirano ali se začelo uporabljati, ne bi smelo vplivati na cilje te uredbe. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da homologacijski organ pred dajanjem na trg, registracijo ali začetkom uporabe preveri sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo, ki se lahko namestijo na ali vgradijo v vozilo in ki lahko zelo poslabšajo delovanje sistemov, bistvenih za varstvo okolja ali funkcionalno varnost.

(28)Sistem EU-homologacije mora vsaki državi članici omogočiti potrditev, da so se za vsak tip vozila in vsak tip sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote, namenjene za taka vozila, izvedli preskusi in pregledi iz te uredbe, namenjeni preverjanju skladnosti z zahtevami za homologacijo iz te uredbe, in da je njegov proizvajalec zanj pridobil potrdilo o EU-homologaciji. Proizvajalec mora v skladu s sistemom EU-homologacije svoja vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote proizvajati v skladu s homologiranim tipom. Proizvajalec vozila mora to potrditi z izdajo potrdila o skladnosti za vsako vozilo. Vsakemu vozilu, ki ima priloženo veljavno potrdilo o skladnosti, bi moralo biti dovoljeno, da je na voljo na trgu in se registrira za uporabo na celotnem območju Unije.

(29)Skladnost proizvodnje je eden od temeljev sistema EU-homologacije, zato bi moral pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, odobriti ukrepe, ki jih je proizvajalec vzpostavil za zagotavljanje takšne skladnosti, ter jih redno preverjati z neodvisnimi občasnimi presojami. Poleg tega bi morali homologacijski organi zagotavljati preverjanje stalne skladnosti zadevnih proizvodov.

(30)Zaradi stalne veljavnosti homologacij mora proizvajalec organ, ki je zadevni tip vozila homologiral, obvestiti o morebitnih spremembah lastnosti tipa ali zahtev za varnost ali okoljske značilnosti, ki se uporabljajo za navedeni tip. Zato je pomembno, da je veljavnost izdanih potrdil o homologaciji časovno omejena in da se lahko navedena potrdila podaljšajo šele, ko homologacijski organ preveri in se prepriča, ali je tip vozila še vedno skladen z vsemi veljavnimi zahtevami. Poleg tega bi bilo treba pojasniti pogoje za razširitev homologacij, da se zagotovi enotna uporaba postopkov in uveljavljanje zahtev za homologacijo po vsej Uniji.

(31)Oceno resnih tveganj za varnost in škode za javno zdravje in okolje, o katerih se je poročalo, bi bilo treba izvesti na nacionalni ravni, kadar tveganje ali škoda, o kateri se poroča, morda presegata ozemlje ene države članice, pa bi bilo treba zagotoviti usklajevanje na ravni Unije z namenom skupne uporabe virov in zagotavljanja skladnosti glede popravnega ukrepa, ki ga je treba sprejeti za zmanjšanje ugotovljenega tveganja in škode.

(32)Da se zagotovi, da vsa vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, dani na trg, zagotavljajo visoko raven varnosti in varstva okolja, bi moral proizvajalec ali kateri koli drugi gospodarski subjekt v dobavni verigi sprejeti učinkovite popravne ukrepe, vključno z odpoklicem vozil, če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pomenijo resno tveganje za uporabnike ali okolje, kot je navedeno v členu 20 Uredbe (ES) št. 765/2008. Homologacijski organi bi morali biti zato pooblaščeni za ocenjevanje in preverjanje, ali so ti ukrepi zadostni. Organi drugih držav članic bi morali imeti pravico do sprejemanja zaščitnih ukrepov, če bi se jim zdeli popravni ukrepi proizvajalca nezadostni.

(33)Z nadomestnimi homologacijskimi shemami za proizvajalce, ki vozila proizvajajo v majhnih serijah, bi bilo treba zagotoviti ustrezno prožnost. Če so vozila teh proizvajalcev skladna s posebnimi zahtevami za EU-homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, bi jim moralo biti omogočeno, da izkoristijo prednosti notranjega trga Unije. V določenih omejenih primerih je primerno, da se dovoli nacionalna homologacija majhne serije. Za preprečitev zlorab bi bilo treba kakršen koli poenostavljen postopek za vozila, izdelana v majhnih serijah, omejiti na primere zelo omejene proizvodnje. Zato je treba pojem vozil, izdelanih v majhnih serijah, natančno opredeliti v smislu števila proizvedenih vozil, zahtev, ki jih je treba izpolniti, in pogojev za dajanje navedenih vozil na trg. Prav tako je pomembno določiti nadomestno homologacijsko shemo za posamezna vozila, zlasti, da se zagotovi zadostna prožnost za homologacijo vozil, izdelanih v več stopnjah.

(34)Unija je pogodbenica Sporazuma Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabljajo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (v nadaljnjem besedilu: revidiran sporazum iz leta 1958) 13 . Unija je sprejela številne pravilnike, priložene revidiranemu sporazumu iz leta 1958, zato mora homologacije, izdane v skladu z navedenimi pravilniki, sprejeti kot skladne z enakovrednimi zahtevami Unije. Unija je zaradi poenostavitve svojega homologacijskega okvira in njegove uskladitve z mednarodnim okvirom UN/ECE v Uredbi (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 14  razveljavila svoje posebne direktive o homologaciji in jih nadomestila z obvezno uporabo zadevnih pravilnikov UN/ECE. Za zmanjšanje upravnega bremena homologacijskega postopka bi bilo treba proizvajalcem vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot omogočiti, da homologacijo v skladu s to uredbo po potrebi pridobijo neposredno s homologacijo na podlagi ustreznih pravilnikov UN/ECE iz prilog k tej uredbi.

(35)Zato bi bilo treba pravilnike UN/ECE in njihove spremembe, za katere je Unija glasovala ali ki jih uporablja, v skladu s Sklepom Sveta 97/836/ES 15 vključiti v zakonodajo o EU-homologaciji. Skladno s tem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za spremembo prilog k tej uredbi in sprejetje delegiranih aktov, da bi se zagotovilo, da so sklici na pravilnike UN/ECE in njihove zadevne spremembe na seznamu zadevnih regulativnih aktov vedno posodobljeni.

(36)Neomejen dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil prek standardiziranega obrazca, ki se lahko uporabi za pridobitev tehničnih informacij, ter uspešna konkurenca na trgu storitev za zagotavljanje takih informacij sta nujna za izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti glede prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Zahteve za zagotavljanje informacij o popravilu in vzdrževanju so bile do zdaj določene v Uredbi (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta 16 , Uredbi (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 17 , Uredbi Komisije (EU) št. 692/2008 18 in Uredbi Komisije (EU) št. 582/2011 19 . Navedene zahteve bi bilo treba v tej uredbi konsolidirati, uredbe (ES) št. 715/2007, (ES) št. 595/2009, (EU) št. 692/2008 in (EU) št. 582/2011 pa ustrezno spremeniti.

(37)Pri tem pa tehnični napredek, ki prinaša nove metode ali tehnike za diagnostiko in popravilo vozil, na primer daljinski dostop do informacij in programske opreme vozila, ne bi smel oslabiti ciljev te uredbe glede dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila za neodvisne izvajalce.

(38)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 20 .

(39)Da bi to uredbo dopolnili z nadaljnjimi tehničnimi podrobnostmi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z zahtevami za homologacijo, ki se nanašajo na okoljske značilnosti in varnost delovanja motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za taka vozila. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(40)Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisiji vsako leto poročajo o naloženih kaznih zaradi spremljanja skladnosti izvajanja teh določb.

(41)Zaradi jasnosti, racionalnosti in poenostavitve je treba Direktivo 2007/46/ES razveljaviti in nadomestiti s to uredbo. Sprejetje uredbe zagotavlja, da se določbe uporabljajo neposredno ter da jih je za boljše prilagajanje tehničnemu napredku in regulativnim spremembam v okviru revidiranega sporazuma iz leta 1958 mogoče pravočasno in učinkoviteje posodobiti.

(42)Da bi Komisija pravilno izvajala preverjanje skladnosti in da bi se gospodarskim subjektom in nacionalnim organom zagotavljali enaki konkurenčni pogoji, se na Komisijo prenese pooblastilo, da gospodarskim subjektom, za katere se ugotovi, da so kršili to uredbo, naloži usklajene upravne globe, ne glede na prvotni kraj homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

(43)Kadar koli se zaradi ukrepov iz te uredbe zahteva obdelava osebnih podatkov, jo je treba izvesti v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta 21 ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 22 , pa tudi nacionalnimi izvedbenimi ukrepi v zvezi s tem.

(44)Da se lahko države članice in nacionalni organi ter gospodarski subjekti pripravijo na uporabo novih predpisov, uvedenih s tem predpisom, je treba določiti datum začetka uporabe po datumu začetka veljavnosti.

(45)Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve usklajenih pravil o upravnih in tehničnih zahtevah za homologacijo vozil kategorij M, N in O ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, in o nadzoru trga takih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
PREDMET, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1
Predmet urejanja

1.V tej uredbi so določene upravne določbe in tehnične zahteve za homologacijo in dajanje na trg vseh novih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, iz člena 2(1). Uporablja se tudi za homologacije vozil.

2.V tej uredbi so določene zahteve za nadzor trga vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih je treba homologirati v skladu s to uredbo, ter delov in opreme za takšna vozila.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za vsa motorna vozila kategorij M in N ter njihove priklopnike kategorije O, ki so namenjena za uporabo na javnih cestah, vključno z vozili, zasnovanimi in izdelanimi v eni ali več stopnjah, ter za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, dele in opremo, zasnovane in izdelane za taka vozila in priklopnike.

2.Ta uredba se ne uporablja za naslednja vozila:

(a)kmetijska ali gozdarska vozila, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 23 ;

(b)dvo- ali trikolesna vozila in štirikolesnike, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 24 ;

(c)vozila, ki se uporabljajo na tirih.

3.Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za homologacijo ali posamično odobritev vozila za naslednja vozila in stroje, če navedena vozila izpolnjujejo temeljne določbe te uredbe:

(a)    vozila, ki so načrtovana in izdelana predvsem za uporabo na gradbiščih ali v kamnolomih, v pristaniških ali letaliških kompleksih;

(b)vozila, načrtovana in izdelana za potrebe oboroženih sil, civilne zaščite, gasilskih enot ter enot za ohranjanje javnega reda in miru;

(c)vsa vozila na lastni pogon, posebej načrtovana in izdelana za opravljanje dela, ki zaradi svojih konstrukcijskih značilnosti niso primerna za prevoz potnikov ali blaga.

4.Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za posamično odobritev vozila za naslednja vozila:

(a)vozila, namenjena izključno za cestne dirke;

(b)prototipe vozil, ki se uporabljajo na cestah na odgovornost proizvajalca zaradi izvedbe posebnega preskusnega programa, pod pogojem, da so bila načrtovana in izdelana posebej za navedeni namen.

Člen 3
Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„homologacija“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(2)„nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni organi za nadzor trga, in ukrepe, ki jih ti organi sprejmejo za zagotovitev, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote ter deli in oprema, ki so na voljo na trgu, skladni z zahtevami iz ustrezne zakonodaje Unije in ne ogrožajo zdravja, varnosti ali drugih vidikov zaščite javnega interesa;

(3)„vozilo“ pomeni vsako motorno vozilo ali njegov priklopnik, kot je opredeljeno v točkah (10) in (11);

(4)„sistem“ pomeni skupek naprav, ki v vozilu skupaj opravljajo eno ali več posebnih funkcij ter za katerega veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge IV;

(5)„sestavni del“ pomeni napravo, ki bi morala postati del vozila in je lahko homologirana neodvisno od navedenega vozila ter za katero veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge IV;

(6)„samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, ki bi morala postati del vozila in je lahko homologirana ločeno, a le v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozila, ter za katero veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge IV;

(7)„deli“ pomenijo blago, ki se uporabi za sestavljanje, popravila in vzdrževanje vozila, ter nadomestne dele;

(8)„oprema“ pomeni blago, ki niso deli in ki se lahko doda ali namesti na vozilo;

(9)„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali posamične odobritve vozila, ali postopka pridobitve dovoljenja za dele in opremo, za zagotavljanje skladnosti proizvodnje in za vprašanja nadzora trga v zvezi z navedenim proizvedenim vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom in opremo, ne glede na to, ali je navedena oseba neposredno vključena v vse stopnje zasnove in izdelave navedenega vozila, sistema, sestavnega dela ali zadevne samostojne tehnične enote;

(10)„motorno vozilo“ pomeni vsako vozilo, zasnovano in izdelano z lastnim motornim pogonom, ki ima najmanj štiri kolesa in je dokončano, dodelano ali nedodelano, z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 25 km/h;

(11)„priklopnik“ pomeni vozilo na kolesih brez lastnega pogona, načrtovano in izdelano za vleko z motornim vozilom;

(12)„homologacijski organ“ pomeni organ ali organe v državi članici, ki jih je navedena država članica priglasila Komisiji ter so pristojni za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali posamične odobritve vozila, za postopek izdaje dovoljenja za dele in opremo, za izdajo in po potrebi preklic ali zavrnitev potrdil o homologaciji, ki delujejo kot kontaktna točka za homologacijske organe drugih držav članic, imenujejo tehnične službe in zagotavljajo, da so obveznosti proizvajalca glede skladnosti proizvodnje izpolnjene;

(13)„organ za nadzor trga“ pomeni nacionalni organ ali organe, pristojne za izvajanje nadzora trga na ozemlju države članice;

(14)„nacionalni organ“ pomeni homologacijski organ ali vsak drug organ, ki je vključen v nadzor trga, mejni nadzor ali registracijo za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote in dele ali opremo v državi članici;

(15)„dati na trg“ pomeni prvič dati na voljo vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo v Uniji;

(16)„registracija“ pomeni stalno ali začasno upravno dovoljenje za začetek uporabe vozila v cestnem prometu, vključno z identifikacijo vozila in izdajo serijske številke;

(17)„začetek uporabe“ pomeni prvo uporabo vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme v Uniji za predvideni namen;

(18)„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, zastopnika proizvajalca, uvoznika ali distributerja;

(19)„homologacija celotnega vozila“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da nedodelan, dokončan ali dodelan tip vozila izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(20)„večstopenjska homologacija“ pomeni postopek, s katerim en ali več homologacijskih organov potrdi, da glede na stanje dodelave tip nedodelanega ali dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve;

(21)„nedodelano vozilo“ pomeni vsako vozilo, pri katerem je potrebna najmanj ena nadaljnja stopnja dodelave, da bi bile izpolnjene ustrezne tehnične zahteve te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge IV;

(22)„EU-homologacija“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve iz te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge IV;

(23)„potrdilo o homologaciji“ pomeni dokument, s katerim homologacijski organ uradno potrjuje, da je tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote homologiran;

(24)„zastopnik proizvajalca“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo proizvajalec ustrezno imenuje, da ga zastopa pri homologacijskem organu ali organu za nadzor trga in ukrepa v njegovem imenu glede zadev, zajetih v tej uredbi;

(25)„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da na trg vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo, proizvedeno v tretji državi;

(26)„nacionalna homologacija“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve, določene v nacionalni zakonodaji države članice, veljavnost take homologacije pa je omejena na ozemlje navedene države članice;

(27)„potrdilo o skladnosti“ pomeni dokument iz Priloge IX, ki ga izda proizvajalec in ki potrjuje, da proizvedeno vozilo ustreza homologiranemu tipu vozila;

(28)„distributer“ pomeni trgovca ali vsako drugo fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik, ki da vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo na voljo na trgu;

(29)„dati na voljo na trgu“ pomeni dobaviti vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo za distribucijo ali uporabo na trgu v okviru trgovske dejavnosti, bodisi proti plačilu bodisi brezplačno;

(30)„homologacija po delih“ pomeni postopek, s katerim se postopoma zbere celoten sklop potrdil o EU-homologaciji za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so del vozila, zaradi česar je na koncu homologirano celotno vozilo;

(31)„homologacija v enem delu“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ naenkrat potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kot celota izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(32)„mešana homologacija“ pomeni homologacijo po delih, s katero se v končni fazi homologacije za celotno vozilo pridobijo homologacije za enega ali več sistemov, ne da bi bilo treba zanje izdati potrdila o EU-homologaciji;

(33)„dodelano vozilo“ pomeni vozilo ob koncu večstopenjske homologacije, ki izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge IV;

(34)„dokončano vozilo“ pomeni vozilo, ki ga ni treba dodelati, da bi izpolnjevalo ustrezne tehnične zahteve te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge IV;

(35)„tip vozila“ pomeni določeno kategorijo vozil, ki so jim skupna vsaj bistvena merila iz dela B Priloge II ter ki lahko vsebuje variante in izvedenke iz dela B Priloge II;

(36)„tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, ki ga homologacijski organ imenuje bodisi za preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov bodisi za organ za ugotavljanje skladnosti za opravljanje začetnega ocenjevanja in drugih preskusov ali kontrolnih pregledov;

(37)„osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjske homologacije;

(38)„homologacija sistema“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip sistema izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(39)„homologacija samostojne tehnične enote“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozil;

(40)„homologacija sestavnega dela“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip sestavnega dela izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve neodvisno od vozila;

(41)„virtualna preskusna metoda“ pomeni računalniške simulacije, vključno z izračuni, s katerimi se dokaže, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje tehnične zahteve regulativnega akta iz Priloge IV, ne da bi bilo treba uporabiti dejansko vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto;

(42)„posamična odobritev vozila“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da posamezno vozilo, naj bo unikatno ali ne, izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve za posamično odobritev vozila v EU ter nacionalno posamično odobritev vozila;

(43)„vozilo zaključka serije" pomeni vozilo iz zaloge, ki ga zaradi začetka veljave novih tehničnih zahtev, za katere ni bilo homologirano, ni mogoče ali ni več mogoče dati na voljo na trgu, registrirati ali začeti uporabljati;

(44)„alternativne zahteve“ pomenijo upravne določbe in tehnične zahteve, katerih cilj je zagotovitev ravni funkcionalne varnosti, varstva okolja in varnosti pri delu, ki je v največji možni meri enakovredna ravni, ki jo zagotavljajo eden ali več regulativnih aktov iz Priloge IV;

(45)„nadomestni deli“ pomenijo blago, namenjeno vgradnji v vozilo ali namestitev nanj, da se nadomestijo originalni deli vozila, vključno z blagom, potrebnim za uporabo motornega vozila, razen goriva;

(46)„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomenijo vse informacije, potrebne za diagnosticiranje, servisiranje, pregledovanje, redno spremljanje, popravljanje, ponovno programiranje ali ponastavitev vozila in za namestitev delov in opreme, ki jih je proizvajalec zagotovil svojim pooblaščenim trgovcem in serviserjem, na vozila, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili takih informacij;

(47)„neodvisni izvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ni pooblaščeni trgovec ali serviser, je pa neposredno ali posredno vključena v popravilo in vzdrževanje vozil, vključno s serviserji, proizvajalci ali distributerji servisne opreme, orodij ali nadomestnih delov, izdajatelji tehničnih informacij, avtomobilskimi klubi, izvajalci pomoči pri okvarah vozil na cesti, izvajalci pregledov in preskušanja ter ponudniki usposabljanj za vgrajevalce, proizvajalce in serviserje opreme za vozila na alternativna goriva, pomeni pa tudi pooblaščene serviserje, trgovce ali distributerje v distribucijskem sistemu določenega proizvajalca vozil, če izvajajo popravila in vzdrževanje vozil, za katera niso člani distribucijskega sistema proizvajalca;

(48)„pooblaščeni serviser“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izvaja popravila in vzdrževanje vozil in deluje v distribucijskem sistemu proizvajalca;

(49)„neodvisni serviser“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izvaja popravila in vzdrževanje vozil in ne deluje v distribucijskem sistemu proizvajalca;

(50)„informacije v zvezi z diagnostiko na vozilu“ (on-board diagnostics – OBD) pomeni informacije v zvezi s sistemom v vozilu ali sistemom, povezanim z motorjem, ki lahko odkrije napako in po potrebi nanjo opozori prek sistema za opozarjanje ter s podatki, shranjenimi v računalniškem pomnilniku, prepozna verjetno področje napačnega delovanja in te podatke sporoči v sistem zunaj vozila;

(51)„vozilo, izdelano v majhni seriji“ pomeni tip vozila, katerega število enot, ki so dane na voljo na trgu, se registrirajo ali začnejo uporabljati, ne preseže letnih količinskih omejitev iz Priloge XII;

(52)„vozilo za posebne namene“ pomeni vozila kategorij M, N ali O s posebnimi tehničnimi lastnostmi za izvajanje funkcije, ki zahteva posebne ureditve ali opremo;

(53)„polpriklopnik“ pomeni vlečeno vozilo, pri katerem so osi nameščene za težiščem vozila (ko je enakomerno obremenjeno) in ki je opremljeno s spojno napravo, ki dovoljuje prenos vodoravnih in navpičnih sil na vlečno vozilo;

(54)„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni edini organ v državi članici, ki opravlja akreditacijo v skladu s pooblastili, ki mu jih dodeli država, kot je določeno v členu 2(11) Uredbe (ES) št. 765/2008;

(55)„pregled na kraju samem“ pomeni preverjanje, ki ga opravi homologacijski organ v prostorih tehnične službe ali enega od njenih podizvajalcev ali odvisnih družb;

(56)„nadzorni pregled na kraju samem“ pomeni reden rutinski pregled na kraju samem, ki ni pregled, opravljen za prvo imenovanje, niti pregled, ki se izvaja za podaljšanje imenovanja.

Člen 4
Kategorije vozil

1.V tej uredbi se uporabljajo naslednje kategorije vozil:

(a)kategorija M obsega motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za prevoz potnikov in njihove prtljage, tj.:

(i)kategorija M1:motorna vozila z največ osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta in brez prostora za stoječe potnike. Število sedežnih mest je lahko omejeno na vozniško sedežno mesto;

(ii)kategorija M2:vozila kategorije M z več kot osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta, katerih največja masa ne presega 5 ton. Ta motorna vozila imajo lahko prostor za stoječe potnike;

(iii)kategorija M3:vozila kategorije M z več kot osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta, katerih največja masa presega 5 ton. Ta motorna vozila imajo lahko prostor za stoječe potnike.

(b)Kategorija N obsega motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za prevoz blaga, tj.:

(i)kategorija N1:motorna vozila, katerih največja masa ne presega 3,5 tone;

(ii)kategorija N2:motorna vozila, katerih največja masa presega 3,5 tone, vendar ne presega 12 ton;

(iii)kategorija N3:motorna vozila, katerih največja masa presega 12 ton.

(c) Kategorija O obsega priklopnike, zasnovane in izdelane za prevoz blaga ali potnikov in za nastanitev potnikov, tj.:

(i)kategorija O1:priklopniki, katerih največja masa ne presega 0,75 tone;

(ii)kategorija O2:priklopniki, katerih največja masa presega 0,75 tone, vendar ne presega 3,5 ton;

(iii)kategorija O3:priklopniki, katerih največja masa presega 3,5 tone, vendar ne presega 10 ton;

(iv)kategorija O4:priklopniki, katerih največja masa presega 10 ton.

2.Merila za razvrstitev vozil, tipov vozil, variant in izvedenk so določena v Prilogi II.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku spremeni Prilogo II v zvezi z razvrstitvijo podkategorij vozil, tipov vozil in tipov karoserij.

POGLAVJE II
SPLOŠNE OBVEZNOSTI

Člen 5
Splošne bistvene zahteve

1.Vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote so skladni z zahtevami iz regulativnih aktov iz Priloge IV.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo IV z navedbo in posodobitvijo sklicev na regulativne akte, ki vsebujejo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote.

Člen 6
Obveznosti držav članic

1.Države članice ustanovijo ali imenujejo homologacijske organe in organe za nadzor trga. Države članice uradno obvestijo Komisijo o ustanovitvi in imenovanju takih organov.

V navedenem uradnem obvestilu se navedejo naziv, naslov, vključno z elektronskim naslovom, in pristojnosti navedenih organov. Komisija na svojem spletišču objavi seznam in podrobne podatke o homologacijskih organih in organih za nadzor trga.

2.Države članice dovolijo, da se dajo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati le tista vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, ki so skladni z zahtevami iz te uredbe.

3.Države članice ne prepovejo, omejijo ali preprečijo dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so skladni z zahtevami iz te uredbe, razen v primerih iz člena 52.

Ne glede na navedeno pravilo državam članicam ni treba dovoliti dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozil, homologiranih v skladu s to uredbo, ki presegajo usklajene mere iz Priloge I k Direktivi Sveta 96/53/ES 25 .

4.Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 organizirajo in izvajajo nadzor trga ter preverjanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki vstopajo na trg.

5.Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko organi za nadzor trga, kadar se jim zdi to potrebno in utemeljeno, upravičeno vstopijo v prostore gospodarskih subjektov ter odvzamejo potrebne vzorce vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za preverjanje skladnosti.

6.Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih homologacijskih dejavnosti. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica omogoči javnosti dostop do povzetka rezultatov, zlasti števila podeljenih homologacij in identitete ustreznih proizvajalcev.

7.Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do povzetka rezultatov.

Člen 7
Obveznosti homologacijskih organov

1.Homologacijski organi homologirajo le taka vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so skladni z zahtevami iz te uredbe.

2.Homologacijski organi opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost, kadar je to potrebno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer se upošteva obveznost obveščanja iz člena 9(3), da se zaščitijo interesi uporabnikov v Uniji.

3.Država članica, v kateri je za homologacijo vozil, vključno s posamično odobritvijo vozila, pristojen več kot en homologacijski organ, imenuje en sam homologacijski organ za izmenjavo informacij s homologacijskimi organi drugih držav članic in obveznosti iz Poglavja XV te uredbe.

Homologacijski organi v državah članicah medsebojno sodelujejo z izmenjavo informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.

4.Kadar je homologacijski organ obveščen v skladu s členom 8(5), 9(5), 52(4) ali 54, sprejme vse potrebne ukrepe za proučitev podeljene homologacije ter po potrebi popravi ali prekliče homologacijo glede na razloge in resnost dokazanih odstopanj.

5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi skupna merila za imenovanje, preverjanje in ocenjevanje homologacijskih organov na nacionalni ravni. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Člen 8
Obveznosti organov za nadzor trga

1.Organi za nadzor trga izvajajo redne preglede, da preverijo, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni z zahtevami iz te uredbe ter s pravilnostjo homologacij. Navedeni pregledi se izvajajo v primernem obsegu s pregledom dokumentacije ter preskusi v realnih pogojih in laboratorijskimi preskusi na osnovi statistično relevantnih vzorcev. Organi za nadzor trga pri tem upoštevajo uveljavljena načela ocenjevanja tveganj, pritožbe in druge informacije.

2.Organi za nadzor trga od gospodarskih subjektov zahtevajo, da jim dajo na razpolago dokumentacijo in informacije, ki so po njihovem mnenju potrebne za izvajanje njihovih dejavnosti.

3.Organi za nadzor trga pri homologiranih vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah ustrezno upoštevajo potrdila o skladnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti.

4.Organi za nadzor trga v ustreznem času sprejmejo primerne ukrepe, s katerimi uporabnike na svojih ozemljih opozorijo o nevarnostih, ki so jih odkrili v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom in samostojno tehnično enoto, da bi preprečili ali zmanjšali tveganje poškodb ali drugo škodo.

Z gospodarskimi subjekti sodelujejo pri ukrepih, katerih cilj je preprečiti ali zmanjšati tveganja, ki jih povzročajo vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, ki so jih navedeni subjekti dali na voljo.

5.Kadar se organi za nadzor trga ene države članice odločijo za umik vozila, sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote s trga v skladu s členom 49(5), o tem obvestijo zadevni gospodarski subjekt in po potrebi ustrezen homologacijski organ.

6.Organi za nadzor trga opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost, kadar je to potrebno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer velja obveznost obveščanja iz člena 9(3) in to v polnem obsegu, ki je potreben za zaščito interesov uporabnikov v Uniji.

7.Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do povzetka rezultatov.

8.Organi za nadzor trga različnih držav članic usklajujejo svoje dejavnosti nadzora trga, medsebojno sodelujejo ter rezultate teh dejavnosti izmenjujejo med seboj in s Komisijo. Kadar je to primerno, se ti organi dogovorijo o delitvi dela in specializaciji.

9.Če je v državi članici za nadzor trga in nadzor zunanjih meja pristojnih več organov, ti medsebojno sodelujejo z izmenjevanjem informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.

10.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi merila za določitev obsega, področja in pogostosti opravljanja pregledov za preverjanje skladnosti odvzetih vzorcev iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Člen 9
Preverjanje skladnosti, ki ga izvede Komisija, in

usklajevanje izvrševanja z državami članicami

1.    Komisija v primernem obsegu organizira in izvaja ali zahteva izvajanje preskusov in pregledov vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so na trgu že na voljo, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni s homologacijami in veljavno zakonodajo, ter zagotovi pravilnost homologacij.

Ti preskusi in pregledi se lahko izvajajo na novih vozilih, ki jih dobavijo proizvajalci ali gospodarski subjekti, kot je določeno v odstavku 2.

Lahko se izvajajo tudi na registriranih vozilih v dogovoru z imetnikom registracije za vozilo.

2.Proizvajalci, ki so imetniki homologacij, ali gospodarski subjekti Komisiji na zahtevo pošljejo statistično relevantno število vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih izbere Komisija, in so reprezentativni za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so v okviru navedene homologacije na voljo za dajanje na trg. Navedena vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote so za preskušanje na voljo ob času, v kraju in tako dolgo, kot je zahtevala Komisija.

3.Da lahko Komisija izvede preskuse iz odstavkov 1 in 2, ji države članice dajo na razpolago vse podatke, povezane s homologacijo vozila, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, za katere se izvaja preskus preverjanja skladnosti. V navedene podatke so vključene vsaj informacije iz potrdila o homologaciji in njegovih prilog iz člena 26(1).

Za vozila, homologirana v skladu s postopki homologacije po delih ali večstopenjske homologacije, države članice Komisiji predložijo tudi potrdilo o homologaciji in njegove priloge iz člena 26(1) za osnovne homologacije sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot.

4.Proizvajalci vozil objavijo podatke, potrebne za preskus preverjanja skladnosti, ki ga izvedejo tretje osebe. Komisija sprejme izvedbene akte, da opredeli podatke, ki se objavijo, in pogoje za tako objavo, pri čemer upošteva varovanje poslovnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

5.Če Komisija ugotovi, da preskušena ali pregledana vozila niso skladna s homologacijskimi zahtevami iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge IV ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov, v skladu s členom 54(8) zahteva, naj zadevni gospodarski subjekt nemudoma sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da vozila uskladi z navedenimi zahtevami, ali sprejme omejevalne ukrepe, tako da od gospodarskega subjekta zahteva, naj bodisi umakne zadevna vozila s trga bodisi jih v razumnem obdobju odpokliče, v odvisnosti od resnosti ugotovljene neskladnosti.

Kadar se zaradi navedenih preskusov ali pregledov pojavijo dvomi o pravilnosti homologacije, Komisija o tem obvesti zadevni homologacijski organ ali organe ter Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju.

Komisija objavi poročilo o svojih ugotovitvah po vsakem preskusu preverjanja skladnosti, ki ga je opravila.

Člen 10
Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju

1.Komisija ustanovi Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju (v nadaljnjem besedilu: forum) in mu predseduje.

Forum je sestavljen iz članov, ki jih imenujejo države članice.

2.Usklajuje mrežo nacionalnih organov, odgovornih za homologacijo in nadzor trga.

Med njegove svetovalne naloge so med drugim vključeni spodbujanje dobrih praks, izmenjava informacij o težavah pri izvrševanju, sodelovanje, razvoj delovnih metod in orodij, razvoj postopka za elektronsko izmenjavo podatkov, ocenjevanje projektov usklajenega izvrševanja, kazni ter skupni pregledi.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da določi sestavo, postopek imenovanja, podrobne naloge, delovne metode in poslovnik foruma.

Člen 11
Posebne obveznosti proizvajalcev

1.Proizvajalec zagotovi, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih je proizvedel in dal na trg ali so se začeli uporabljati, izdelani in homologirani v skladu z zahtevami iz te uredbe.

2.Pri večstopenjski homologaciji je proizvajalec odgovoren tudi za homologacijo in skladnost proizvodnje sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je dodal na stopnji dodelave vozila. Proizvajalec, ki spremeni sestavne dele, sisteme ali samostojne tehnične enote, ki so že bili homologirani na prejšnjih stopnjah, je odgovoren za homologacijo in skladnost proizvodnje spremenjenih sestavnih delov, sistemov ali samostojnih tehničnih enot. Proizvajalec na prejšnji stopnji proizvajalcu na naslednji stopnji zagotovi informacije o morebitnih spremembah, ki bi lahko vplivale na homologacijo sestavnega dela, sistema, samostojne tehnične enote ali celotnega vozila. Take informacije se predložijo ob izdaji nove razširitve homologacije celotnega vozila, najpozneje pa na datum začetka proizvodnje nedodelanega vozila.

3.Proizvajalec, ki nedodelano vozilo spremeni tako, da se zaradi tega uvrsti v drugo kategorijo vozila, zaradi česar se spremenijo zakonske zahteve, ocenjene na predhodni stopnji homologacije, je odgovoren tudi za skladnost z zahtevami, ki se uporabljajo za kategorijo vozil, v katero je bilo uvrščeno spremenjeno vozilo.

4.Za namene EU-homologacije proizvajalec s sedežem zunaj Unije imenuje enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki bo proizvajalca zastopal pri homologacijskem organu. Navedeni proizvajalec imenuje tudi enega samega predstavnika s sedežem v Uniji za nadzor trga, ki je lahko isti predstavnik, kot je imenovan za EU-homologacijo.

5.Proizvajalec je odgovoren homologacijskemu organu za vse vidike postopka homologacije vozila ter zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ne glede na to, ali je neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali ne.

6.Proizvajalec vzpostavi postopke, s katerimi se zagotavlja skladnost serijske proizvodnje vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot s homologiranim tipom.

7.Proizvajalec poleg predpisane oznake, nameščene na vozila, in homologacijskih oznak, nameščenih na sestavne dele ali samostojne tehnične enote vozil v skladu s členom 36, navede tudi svoj naziv, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in kontaktni naslov v Uniji na vozilih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki so dani na voljo na trgu, ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti.

Člen 12
Obveznosti proizvajalcev v zvezi z njihovimi vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami ali deli in opremo, ki niso skladni ali pomenijo resno tveganje

1.Proizvajalec, ki meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota ali del ali oprema, ki jih je dal na trg ali so se začeli uporabljati, niso skladni s to uredbo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov, nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo uskladi ali da jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

Proizvajalec homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo, nemudoma predloži podrobne informacije o neskladnosti in morebitnih sprejetih ukrepih.

2.Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, proizvajalec homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu ali se začeli uporabljati, nemudoma predloži podrobne informacije o neskladnosti in morebitnih sprejetih ukrepih.

3.Proizvajalec hrani opisno dokumentacijo iz člena 24(4) deset let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota.

Proizvajalec vozila hrani izvod potrdil o skladnosti iz člena 34, tako da je na voljo homologacijskim organom.

4.Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa navedenemu organu prek homologacijskega organa predloži izvod potrdila o EU-homologaciji ali dovoljenje iz člena 55(1), ki dokazuje skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga nacionalni organ brez težav razume.

Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.

Člen 13
Obveznosti zastopnikov proizvajalcev v zvezi z nadzorom trga

1.Zastopnik proizvajalca v zvezi z nadzorom trga opravlja naloge v skladu s pooblastilom, ki ga izda proizvajalec. To pooblastilo določa, da navedeni zastopnik opravlja vsaj naslednje naloge:

(a)ima dostop do opisne mape iz člena 22 in potrdila o skladnosti iz člena 34 v enem od uradnih jezikov Unije. Taka dokumentacija je homologacijskim organom na voljo deset let po tem, ko je bilo na trg dano vozilo, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota;

(b)na podlagi utemeljene zahteve homologacijskega organa temu organu predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvodnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;

(c)na zahtevo homologacijskih organov ali organov za nadzor trga sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih za odpravljanje resnih tveganj, ki jih pomenijo vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote, deli ali oprema v okviru navedenega pooblastila;

(d)takoj obvesti proizvajalca o pritožbah in poročilih, ki se nanašajo na tveganja, sume na zaplet, ugotovljena neskladja z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo v okviru navedenega pooblastila;

(e)prekine pooblastilo, če proizvajalec ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi v skladu s to uredbo.

2.Predstavnik proizvajalca, ki zaradi razlogov iz točke (e) odstavka 1 pooblastilo prekine, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, in Komisijo.

3.Pri podrobnih podatkih o spremembah je treba obravnavati vsaj naslednje vidike:

(a)datum prenehanja pooblastila odhajajočemu pooblaščenemu predstavniku in datum začetka pooblastila novemu predstavniku proizvajalca;

(b)datum, do katerega je lahko odhajajoči predstavnik proizvajalca naveden v informacijah, ki jih predloži proizvajalec, vključno s promocijskim gradivom;

(c)prenos dokumentov, vključno z vidiki zaupnosti in pravicami intelektualne lastnine;

(d)obveznost odhajajočega predstavnika proizvajalca po prenehanju pooblastila, da proizvajalcu ali njegovemu novemu predstavniku posreduje vse pritožbe ali poročila o tveganjih in sumih na zaplete v zvezi z vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom ali opremo, za katero je bil imenovan kot predstavnik proizvajalca.

Člen 14
Obveznosti uvoznikov

1.Uvoznik da na trg le vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so pridobili EU-homologacijo ali nacionalno homologacijo, ali dele ali opremo, ki so skladni z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.Uvoznik pred dajanjem homologiranega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote na trg preveri, ali je homologacijski organ pripravil opisno dokumentacijo iz člena 24(4), in ali so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano homologacijsko oznako ter izpolnjujejo zahteve iz člena 11(7).

Pri vozilih uvoznik zagotovi, da je vozilu priloženo zahtevano potrdilo o skladnosti.

3.Kadar uvoznik meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami te uredbe in zlasti z ustrezno homologacijo, lahko da na trg, dovoli začetek uporabe ali registrira vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto šele, ko se uskladijo. Kadar meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga. V primeru homologiranih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot o tem obvesti tudi homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.

4.Uvoznik navede svoj naziv, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in kontaktni naslov na vozilu, sistemu, sestavnem delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi.

5.Uvoznik zagotovi, da so vozilu, sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti priložena navodila in informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 63, v uradnih jezikih zadevnih držav članic.

6.Uvoznik zaradi varovanja zdravja in varnosti potrošnikov razišče morebitne pritožbe, vodi evidenco pritožb in odpoklicanih vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jih je dal na trg, ter o tovrstnem spremljanju obvešča svoje distributerje.

Člen 15
Obveznosti uvoznikov v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami, ki niso skladni, ali v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo, ki pomenijo resno tveganje

1.Če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki ga je uvoznik dal na trg, ni skladen s to uredbo, uvoznik nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto uskladi ali jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

2.Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, uvoznik proizvajalcu, homologacijskim organom in organom za nadzor trga držav članic, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma predloži podrobne informacije o resnem tveganju.

Uvoznik homologacijske organe in organe za nadzor trga obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in popravnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.

3.Uvoznik hrani izvod potrdila o skladnosti, tako da je homologacijskim organom in organom za nadzor trga na voljo za vpogled deset let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ter navedenim organom na zahtevo predloži opisno dokumentacijo iz člena 24(4).

4.Uvoznik na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa navedenemu organu predloži vse potrebne informacije in dokumentacijo, potrebno za dokazovanje skladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume. Uvoznik na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.

Člen 16
Obveznosti distributerjev

Distributer pred dajanjem na voljo na trgu, registracijo ali začetkom uporabe vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote preveri, ali so navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota opremljeni z zahtevano predpisano oznako ali homologacijsko oznako, ali so jim priloženi zahtevani dokumenti, navodila za uporabo in varnostne informacije, ki se zahtevajo v členu 63, v uradnih jezikih zadevne države članice ter ali sta uvoznik in proizvajalec izpolnila zahteve iz člena 11(7) oziroma člena 14(4).

Člen 17
Obveznosti distributerjev v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami, ki niso skladni, ali v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo, ki pomenijo resno tveganje

1.Če distributer meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami iz te uredbe, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto na voljo na trgu, ga registrira ali da v uporabo šele, ko ga uskladi.

2.Distributer, ki meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki jo je dal na voljo na trgu, ni skladno s to uredbo, o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika ter tako zagotovi, da se v skladu s členom 12(1) ali členom 15(1) sprejmejo ustrezni ukrepi, da se navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota uskladi ali da ga po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

3.Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, distributer proizvajalcu, uvozniku, homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma pošlje podrobne informacije o navedenem resnem tveganju. Distributer jih obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in popravnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.

4.Distributer na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.

Člen 18
Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca v skladu s členi 8, 11 in 12, če da na voljo na trgu, registrira ali da v uporabo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto pod svojim imenom ali blagovno znamko, ali vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto spremeni tako, da niso več skladni z veljavnimi zahtevami.

Člen 19
Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekti na zahtevo homologacijskega organa ali organa za nadzor trga deset let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, zagotovijo informacije o naslednjem:

(a)identiteti vsakega gospodarskega subjekta, ki jim je dobavil vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo;

(b)identiteti vsakega gospodarskega subjekta, ki so mu dobavili vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo.

POGLAVJE III
POSTOPKI ZA EU-HOMOLOGACIJO

Člen 20
Postopki za EU-homologacijo

1.Proizvajalec lahko pri vložitvi vloge za homologacijo celotnega vozila izbere enega od naslednjih postopkov:

(a)homologacijo po delih;

(b)homologacijo v enem delu;

(c)mešano homologacijo.

Poleg tega lahko proizvajalec za nedodelano ali dodelano vozilo izbere večstopenjsko homologacijo.

2.Pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se uporablja le homologacija v enem delu.

3.Večstopenjska homologacija se podeli za tip nedodelanega ali dodelanega vozila, ki je ob upoštevanju stopnje dodelave vozila skladen s podatki v opisni mapi iz člena 22 in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge IV.

Večstopenjska homologacija se uporablja tudi za dokončana vozila, ki jih je po njihovem dokončanju preoblikoval ali spremenil drug proizvajalec.

4.EU-homologacija za končno fazo dodelave se podeli šele po tem, ko homologacijski organ preveri, da tip vozila, homologiran v končni fazi, v trenutku homologacije izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve. V preverjanje je vključen pregled dokumentov v zvezi z vsemi zahtevami iz EU-homologacije nedodelanega tipa vozila, podeljene v večstopenjskem postopku, tudi kadar je podeljena za drugo kategorijo vozila.

5.Izbira postopka homologacije iz odstavka 1 ne vpliva na veljavne bistvene zahteve, s katerimi mora biti homologirani tip vozila skladen ob izdaji homologacije celotnega vozila.

6.    Večstopenjsko homologacijo lahko uporabi tudi en sam proizvajalec, pod pogojem da je ne uporabi, da bi se izognil zahtevam, ki se uporabljajo za vozila, izdelana v eni stopnji. Za vozila, ki jih izdela en sam proizvajalec, se za namene členov 39, 40 in 47 te uredbe ne šteje, da so bila izdelana v več stopnjah.

Člen 21
Vloga za EU-homologacijo

1.Proizvajalec vloži vlogo za EU-homologacijo pri homologacijskemu organu in mu predloži opisno mapo iz člena 22.

2.Za posamezen tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko vloži le ena vloga v eni sami državi članici.

3.Za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je treba homologirati, se vloži ločena vloga.

Člen 22
Opisna mapa

1.Opisna mapa iz člena 21(1) vključuje naslednje:

(a)opisni list, kot je za homologacijo v enem delu ali mešano homologacijo določen v Prilogi I ali za homologacijo po delih v Prilogi III;

(b)vse podatke, risbe, fotografije in druge ustrezne informacije;

(c)pri vozilih, navedbo postopkov, izbranih v skladu s členom 20(1);

(d)vse dodatne informacije, ki jih homologacijski organ zahteva v okviru postopka vložitve vloge.

2.Opisna mapa se pošlje v elektronskem obrazcu, ki ga zagotovi Komisija, lahko pa se pošlje tudi v papirni obliki.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni prilogi I in III s posodobitvijo predloge za opisni list, tako da vključi enotni elektronski obrazec, kot je navedeno v odstavku 2.

Člen 23
Dodatne informacije, ki jih je treba poslati z vlogo za določene EU-homologacije

1.Vlogi za homologacijo po delih se poleg opisne mape iz člena 22 priloži celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih, zahtevanih v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV.

V primeru vloge za homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ima homologacijski organ v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV dostop do opisne mape, dokler ni homologacija celotnega vozila bodisi izdana bodisi zavrnjena.

2.Vlogi za mešano homologacijo je poleg opisne mape iz člena 22 priložen celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih, ki se zahtevajo v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV.

Za sisteme, za katere ni predloženo nobeno potrdilo o EU-homologaciji, se vlogi namesto tega potrdila poleg opisne mape iz člena 22 priložijo informacije iz Priloge I, ki se zahtevajo za homologacijo teh sistemov v fazi homologacije vozila, in poročilo o preskusu.

3.Vlogi za večstopenjsko homologacijo se priložijo naslednje informacije:

(a)na prvi stopnji, tisti deli opisne mape in potrdila o EU-homologaciji, ki so pomembni za stopnjo dodelave osnovnega vozila;

(b)na drugi in naslednjih stopnjah, tisti deli opisne mape in potrdila o EU-homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in izvod potrdila o EU-homologaciji vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izdelave, ter podrobni podatki o vseh spremembah ali dodatkih, s katerimi je proizvajalec dodelal vozilo.

Informacije iz točk (a) in (b) se lahko predložijo v skladu s členom 22(2).

4.    Homologacijski organ in tehnične službe imajo dostop do programske opreme in algoritmov vozila.

Homologacijski organ lahko od proizvajalca z obrazloženo zahtevo tudi zahteva, naj mu pošlje vse dodatne informacije, ki so potrebne za odločitev o tem, kateri preskusi so potrebni, ali za lažjo izvedbo navedenih preskusov.

POGLAVJE IV
IZVAJANJE POSTOPKOV EU-HOMOLOGACIJE

Člen 24
Splošne določbe o izvajanju postopkov EU-homologacije

1.Za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko izda le ena EU-homologacija.

2.Homologacijski organ po prejemu vloge v skladu s členom 21 podeli EU-homologacijo šele po tem, ko preveri naslednje:

(a)določbe glede skladnosti proizvodnje iz člena 29;

(b)ali za zadevni tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto homologacija še ni bila izdana;

(c)skladnost tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z veljavnimi zahtevami;

(d)pri homologacijah celotnega vozila v skladu s postopki homologacije po delih, mešane ali večstopenjske homologacije, homologacijski organ v skladu s členom 20(4) preveri, ali so sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote vključeni v ločene homologacije v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo v času podelitve homologacije celotnega vozila.

3.V zvezi z EU-homologacijo se uporabljajo postopki iz Priloge V, v zvezi z večstopenjsko homologacijo pa postopki iz Priloge XVII.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo V s posodobitvijo postopkov v zvezi z EU-homologacijo, Prilogo XVII pa v zvezi z večstopenjsko homologacijo.

4.Homologacijski organ pripravi opisno dokumentacijo, ki jo sestavljajo opisna mapa iz člena 22 s priloženimi poročili o preskusih in drugimi dokumenti, ki jih opisni mapi med opravljanjem svojih nalog priloži tehnična služba ali homologacijski organ.

Opisna dokumentacija vsebuje seznam, na katerem so jasno navedene vse strani in oblika posameznega dokumenta ter kronološki razpored vodenja EU-homologacije.

Homologacijski organ hrani opisno dokumentacijo, da je na voljo deset let po koncu veljavnosti zadevne EU-homologacije.

5.Homologacijski organ zavrne podelitev EU-homologacije, če meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z veljavnimi zahtevami pomeni resno tveganje za varnost ali da lahko resno škodi okolju ali javnemu zdravju. V tem primeru homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji takoj pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri pojasni razloge za svojo odločitev ter navede dokaze za svoje ugotovitve.

6.Homologacijski organ v primeru postopkov homologacije po delih ter mešane in večstopenjske homologacije v skladu s členom 20(4) in (5) zavrne podelitev EU-homologacije, če ugotovi, da sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni z zahtevami iz te uredbe ali aktov iz Priloge IV.

Homologacijski organ homologacijske organe, ki so odobrili sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, pozove, naj ravnajo v skladu s členom 54(2).

Člen 25
Uradno obveščanje o izdanih, spremenjenih, zavrnjenih in preklicanih EU-homologacijah

1.Homologacijski organ v enem mesecu po izdaji ali spremembi potrdila o EU-homologaciji homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je homologiral, pošlje izvod tega potrdila skupaj s prilogami, vključno s poročili o preskusu iz člena 23. Ta izvod se pošlje po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek ali v obliki varne elektronske datoteke.

2.Homologacijski organ homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji vsake tri mesece pošlje seznam EU-homologacij sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je v prejšnjem obdobju izdal, spremenil, zavrnil ali preklical. Navedeni seznam vsebuje informacije iz Priloge XIV.

3.Homologacijski organ, ki je izdal EU-homologacijo, na zahtevo homologacijskega organa druge države članice ali Komisije homologacijskemu organu prosilcu v enem mesecu od prejema navedene zahteve pošlje izvod zahtevanega potrdila o EU-homologaciji skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek ali v obliki varne elektronske datoteke.

4.Homologacijski organ takoj obvesti homologacijske organe drugih držav članic in Komisijo o zavrnitvi ali preklicu vsake EU-homologacije ter navede razloge za svojo odločitev.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da spremeni Prilogo XIV s posodobitvijo predloge za obveščanje o izdanih, spremenjenih, zavrnjenih ali preklicanih EU-homologacijah za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote.

Člen 26
Potrdilo o EU-homologaciji

1.Potrdilu o EU-homologaciji se priložijo naslednje priloge:

(a)opisna dokumentacija iz člena 24(4);

(b)poročila o preskusih, zahtevanih v regulativnih aktih iz člena 28(1) pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali obrazec rezultatov preskusov pri homologaciji celotnega vozila;

(c)imena in vzorci podpisov oseb, pooblaščenih za podpisovanje potrdil o skladnosti, ter njihov položaj v podjetju;

(d)v primeru homologacije celotnega vozila, izpolnjen izvod potrdila o skladnosti.

2.Potrdilo o EU-homologaciji se izda v skladu s predlogo iz Priloge VI in oštevilči v skladu z usklajenim sistemom iz Priloge VII. Obrazec rezultatov preskusov se predloži z uporabo predloge iz Priloge VIII. Navedeni dokumenti so na voljo v elektronski obliki.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni priloge VI, VII in VIII s posodobitvijo predlog za potrdilo o homologaciji, sistema za njegovo številčenje oziroma obrazca rezultatov preskusov, vključno z zagotovitvijo ustreznih elektronskih obrazcev.

3.Homologacijski organ glede posameznega tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote:

(a)izpolni vse ustrezne dele potrdila o EU-homologaciji, vključno z njegovimi prilogami;

(b)sestavi seznam opisne dokumentacije;

(c)proizvajalcu takoj izda izpolnjeno potrdilo o EU-homologaciji, skupaj s prilogami.

4.V primeru EU-homologacije, katere veljavnost je bila omejena v skladu s členoma 37 in 41 ter delom III Priloge IV ali v zvezi s katero se nekatere določbe te uredbe ali regulativnih aktov iz Priloge IV ne uporabljajo, se te omejitve ali neuporaba zadevnih določb navedejo v potrdilu o EU-homologaciji.

5.Če proizvajalec vozila izbere postopek mešane homologacije, homologacijski organ opisno mapo dopolni s sklicevanji na poročila o preskusih, ki se z regulativnimi akti iz člena 28(1) zahtevajo za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, za katere ni bilo izdano potrdilo o EU-homologaciji.

6.Če proizvajalec vozila izbere postopek homologacije v enem delu, homologacijski organ potrdilu o EU-homologaciji priloži seznam ustreznih regulativnih aktov v skladu s predlogo iz Dodatka k Prilogi VI.

Člen 27
Posebne določbe v zvezi z EU-homologacijo za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote

1.EU-homologacija se podeli za sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki je skladen s podatki v opisni mapi iz člena 22 in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih iz Priloge IV.

2.Če so sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so ali niso namenjeni za popravilo, servisiranje ali vzdrževanje, vključeni tudi v homologacijo sistema za vozilo, se za sestavni del ali samostojno tehnično enoto ne zahteva dodatna homologacija, razen če tako določajo ustrezni akti iz Priloge IV.

3.Če sestavni del ali samostojna tehnična enota opravlja svojo funkcijo ali ima določeno lastnost le v povezavi z drugimi deli vozila in je zato skladnost mogoče preverjati le takrat, ko sestavni del ali samostojna tehnična enota deluje v povezavi s temi drugimi deli vozila, se obseg EU-homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ustrezno omeji.

V takih primerih so v potrdilu o EU-homologaciji določene omejitve pri uporabi sestavnega dela ali samostojne tehnične enote in navedeni posebni pogoji za namestitev v vozilo.

Če je sestavni del ali samostojna tehnična enota vgrajena v vozilo, homologacijski organ ob tem, ko vozilu podeli homologacijo, preveri skladnost z vsemi ustreznimi omejitvami uporabe ali pogoji za vgradnjo.

Člen 28
Preskusi, potrebni za EU-homologacijo

1.Skladnost s tehničnimi predpisi, določenimi v tej uredbi in regulativnih aktih iz Priloge IV, se dokaže z ustreznimi preskusi v skladu z zadevnimi regulativnimi akti iz Priloge IV, ki jih opravijo imenovane tehnične službe.

2.Proizvajalec homologacijskemu organu zagotovi vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki se v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV zahtevajo za opravljanje potrebnih preskusov.

3.Potrebni preskusi se opravijo na navedenih vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, ki so reprezentativne za tip v postopku homologacije.

4.Na zahtevo proizvajalca in v dogovoru s homologacijskim organom se lahko namesto preskusnih postopkov iz odstavka 1 v skladu s Prilogo XVI uporabijo virtualne preskusne metode.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo XVI s posodobitvijo seznama regulativnih aktov, v zvezi s katerimi lahko proizvajalec ali tehnična služba uporabita virtualne preskusne metode, in posebnih pogojev, v skladu s katerimi se lahko uporabijo virtualne preskusne metode.

Člen 29
Določbe glede skladnosti proizvodnje

1.Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe v skladu s Prilogo X, da preveri, pri čemer po potrebi sodeluje s homologacijskimi organi drugih držav članic, ali proizvajalec vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote proizvaja v skladu s homologiranim tipom.

2.Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo celotnega vozila, preveri, ali je statistično relevantno število vzorcev vozil in potrdil o skladnosti skladnih s členoma 34 in 35 ter ali so podatki v teh potrdilih točni.

3.Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, da preveri, pri čemer po potrebi sodeluje s homologacijskimi organi drugih držav članic, ali so ukrepi iz odstavkov 1 in 2 še vedno ustrezni, tako da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so v proizvodnji, še vedno skladni s homologiranim tipom, potrdila o skladnosti pa še vedno skladna s členoma 34 in 35.

4.Zato da homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, preveri, ali je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna s homologiranim tipom, na vzorcih iz prostorov proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati, izvede vsa preverjanja ali preskuse, potrebne za EU-homologacijo.

5.Homologacijski organ, ki podeli EU-homologacijo in ugotovi, da proizvajalec vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ne proizvaja več v skladu s homologiranim tipom, ali pa ugotovi, da potrdila o skladnosti niso več skladna s členoma 34 in 35, čeprav se proizvodnja nadaljuje, sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje postopka za skladnost proizvodnje, ali prekliče homologacijo.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo X s posodobitvijo postopkov za skladnost proizvodnje.

Člen 30
Struktura nacionalne pristojbine za homologacijo in stroški za nadzor trga

1.Države članice določijo strukturo nacionalne pristojbine, s katero se krijejo stroški homologacij in dejavnosti nadzora trga ter preskušanje homologacij in preskušanje in pregledi skladnosti proizvodnje, ki jih opravijo tehnične službe, ki so jih imenovali.

2.Te nacionalne pristojbine se zaračunavajo proizvajalcem, ki so v zadevni državi članici vložili vlogo za homologacijo. Pristojbin ne zaračunavajo neposredno tehnične službe.

3.S strukturo nacionalnih pristojbin se krijejo tudi stroški pregledov in preskusov za preverjanje skladnosti, ki jih v skladu s členom 9 izvaja Komisija. Ti prispevki pomenijo zunanje namenske prejemke splošnega proračuna Evropske unije v skladu s členom 21(4) finančne uredbe 26 .

4.Države članice druge države članice in Komisijo uradno obvestijo o podrobnostih svoje nacionalne strukture pristojbin. Datum prvega uradnega obvestila je [datum začetka veljavnosti te uredbe + eno leto]. Druge države članice in Komisija morajo biti o naknadnih posodobitvah struktur nacionalnih pristojbin uradno obveščene vsako leto.

5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi dodatek iz odstavka 3, ki se uporabi za nacionalne pristojbine iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

POGLAVJE V
SPREMEMBE IN VELJAVNOST EU-HOMOLOGACIJ

Člen 31
Splošne določbe o spremembah in veljavnosti EU-homologacij

1.Proizvajalec o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.

Homologacijski organ odloči, ali je treba navedeno spremembo upoštevati bodisi v obliki popravka bodisi razširitve EU-homologacije v skladu s postopki iz člena 32 oziroma ali je zaradi te spremembe potrebna nova homologacija.

2.Vloga za navedeno spremembo se lahko vloži le pri homologacijskem organu, ki je podelil prvotno EU-homologacijo.

3.Če homologacijski organ ugotovi, da je treba zaradi spremembe ponoviti preglede ali preskuse, o tem obvesti proizvajalca.

4.Če homologacijski organ na podlagi pregledov ali preskusov iz odstavka 3 ugotovi, da so zahteve za EU-homologacijo še vedno izpolnjene, se uporabljajo postopki iz člena 32.

5.Če homologacijski organ ugotovi, da so spremembe podatkov v opisni dokumentaciji bistvene, in če jih ni mogoče upoštevati z razširitvijo obstoječe homologacije, zavrne spremembo EU-homologacije in od proizvajalca zahteva, naj vloži vlogo za novo EU-homologacijo.

Člen 32
Popravki in razširitve EU-homologacij

1.Sprememba se označi kot „popravek“, če homologacijski organ ugotovi, da je zadevni tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub spremembi podatkov iz opisne dokumentacije še vedno skladen z veljavnimi zahtevami za ta tip, zaradi česar ni treba ponoviti nobenih pregledov ali preskusov.

V takem primeru homologacijski organ po potrebi takoj izda popravljene strani opisne dokumentacije, pri čemer vsako popravljeno stran označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum ponovne izdaje, ali pa izda konsolidirano posodobljeno različico opisne dokumentacije, ki ji priloži podroben opis sprememb.

2.Sprememba se označi kot „razširitev“, če homologacijski organ ugotovi, da so se podatki v opisni dokumentaciji spremenili in velja katera koli od naslednjih ugotovitev:

(a)potrebni so dodatni pregledi ali preskusi, da se preveri nadaljnja skladnost z zahtevami, na katerih je temeljila obstoječa homologacija;

(b)spremenile so se nekatere informacije v potrdilu o EU-homologaciji, razen v njegovih prilogah;

(c)za homologirani tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se začnejo uporabljati nove zahteve v skladu s katerim koli aktom iz Priloge IV.

V primeru razširitve homologacijski organ takoj izda posodobljeno potrdilo o EU-homologaciji, označeno s številko razširitve, ki je za eno večja od številke zadnje podeljene razširitve. Na navedenem potrdilu o homologaciji so jasno navedeni razlog razširitve, datum ponovne izdaje in datum veljavnosti.

3.Ob vsaki izdaji popravljenih strani ali konsolidirane posodobljene različice se vedno ustrezno spremeni tudi seznam opisne dokumentacije, tako da je na njem naveden bodisi datum zadnje razširitve ali popravka bodisi datum zadnje konsolidacije posodobljene različice.

4.Če se nove zahteve iz točke (c) odstavka 2 s tehničnega vidika ne nanašajo na navedeni tip vozila ali se nanašajo na kategorije vozil, v katere to vozilo ne spada, razširitev homologacije vozila ni potrebna.

Člen 33
Prenehanje veljavnosti

1.Homologacije za vozila, sisteme, sestavne dele in ločene tehnične enote se izdajo za omejeno obdobje petih let brez možnosti podaljšanja. Datum prenehanja veljavnosti se navede v potrdilu o homologaciji. Potrdilo o homologaciji se lahko po prenehanju veljavnosti podaljša na podlagi vloge proizvajalca in le, kadar homologacijski organ preveri, ali je novi tip vozila, sistem, sestavni del in samostojna tehnična enota skladen z vsemi zahtevami iz ustreznih regulativnih aktov za nova vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote navedenega tipa.

2.EU-homologacija za vozila preneha veljati pred iztekom veljavnosti v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)če nove zahteve, ki se uporabljajo za homologirani tip vozila, postanejo obvezne za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil, homologacije pa ni mogoče razširiti v skladu s točko (c) člena 32(2);

(b)če se proizvodnja vozil v skladu s homologiranim tipom prostovoljno popolnoma preneha;

(c)če potrdilu o homologaciji poteče veljavnost zaradi omejitve iz člena 37(6);

(d)če se homologacija prekliče v skladu s členom 29(5) ali členom 53(1);

(e)če je bilo ugotovljeno, da homologacija temelji na lažnih izjavah, ponarejenih rezultatih preskusa ali če so bili podatki, zaradi katerih bi bila podelitev homologacije zavrnjena, zadržani.

3.    Če preneha veljati homologacija le ene variante znotraj tipa vozila ali ene izvedenke znotraj variante, EU-homologacija za zadevni tip vozila preneha veljati le za to določeno varianto ali izvedenko.

4.Če se proizvodnja določenega tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote dokončno preneha, proizvajalec o tem takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto v enem mesecu od prejema obvestila iz prvega pododstavka ustrezno obvesti homologacijske organe drugih držav članic.

5.Če se potrdilu o EU-homologaciji za tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto izteka veljavnost, proizvajalec o tem takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.

6.Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, ob prejemu obvestila proizvajalca homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji po potrebi takoj posreduje vse ustrezne informacije za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil.

V navedenem sporočilu se navedeta datum proizvodnje in identifikacijska številka vozila (VIN) zadnjega proizvedenega vozila, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe Komisije (EU) št. 19/2011 27 .

POGLAVJE VI
POTRDILO O SKLADNOSTI IN OZNAKE

Člen 34
Splošne določbe v zvezi s potrdilom o skladnosti

1.Proizvajalec izda potrdilo o skladnosti, ki se kot papirni dokument priloži vsakemu vozilu, dokončanemu, nedodelanemu ali dodelanemu, ki je izdelano v skladu s homologiranim tipom vozila.

Potrdilo o skladnosti se kupcu izda brezplačno skupaj z vozilom. Njegova izdaja ne sme biti odvisna od izrecne zahteve ali predložitve dodatnih informacij proizvajalcu.

Proizvajalec na zahtevo lastnika vozila v desetih letih po datumu proizvodnje vozila izda dvojnik potrdila o skladnosti proti plačilu, ki ne presega stroška njegove izdaje. Na sprednji strani vsakega ponovnega izvoda je jasno vidna beseda „dvojnik“.

2.Proizvajalec za potrdilo o skladnosti uporabi predlogo iz Priloge IX.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo IX s posodobitvijo predloge za potrdilo o skladnosti.

3.Potrdilo o skladnosti se sestavi v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.

4.Osebe, pooblaščene za podpisovanje potrdil o skladnosti, so zaposlene pri proizvajalcu in ustrezno pooblaščene, da v celoti izvajajo pravno odgovornost proizvajalca v zvezi z zasnovo in izdelavo vozila ali skladnostjo njegove proizvodnje.

5.Potrdilo o skladnosti se v celoti izpolni in ne vsebuje omejitev glede uporabe vozila, razen tistih, ki so določene v tej uredbi ali regulativnih aktih iz Priloge IV.

6.Proizvajalec lahko potrdilo o skladnosti brez poseganja v odstavek 1 nacionalnim organom, pristojnim za registracijo, pošlje tudi v elektronski obliki.

Člen 35
Posebne določbe o potrdilu o skladnosti

1.Proizvajalec v primeru nedodelanega ali dodelanega vozilu v potrdilu o skladnosti izpolni le tista polja, ki se nanašajo na dodatke ali spremembe na trenutni stopnji homologacije, in, kjer je primerno, priloži vsa potrdila o skladnosti, izdana na prejšnjih stopnjah.

2.V naslovu potrdila o skladnosti za vozila, homologirana v skladu s členom 37, je navedeno: „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. .../201X Evropskega parlamenta in sveta z dne ... o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil (začasna homologacija)“ [UP: prosimo, navedite sklic]. 

3.V naslovu potrdila o skladnosti za vozila, homologirana v skladu s členom 39, je navedeno: „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v majhnih serijah“, v neposredni bližini naslova pa letnica proizvodnje, ki ji sledi zaporedna številka med 1 in mejno vrednostjo, navedeno v preglednici iz Priloge XII, ki za vsako letnico proizvodnje označuje mesto navedenega vozila v proizvodnji, določeni za zadevno leto.

Člen 36
Predpisane tablice in homologacijske oznake za sestavne dele ali samostojne tehnične enote

1.Proizvajalec na vsako vozilo, izdelano v skladu s homologiranim tipom, namesti predpisano tablico z oznako, ki jo zahtevajo ustrezni regulativni akti iz Priloge IV.

2.Proizvajalec sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ne glede na to, ali je ta del sistema ali ne, na vsak sestavni del ali samostojno tehnično enoto, izdelano v skladu s homologiranim tipom, namesti homologacijsko oznako, ki jo zahtevajo ustrezni regulativni akti iz Priloge IV.

Če se homologacijska oznaka ne zahteva, proizvajalec na sestavni del ali samostojno tehnično enoto namesti vsaj svoje tovarniško ime ali blagovno znamko in številko tipa ali identifikacijsko številko.

3.Oznaka EU-homologacije je skladna s Prilogo VII.

POGLAVJE VII
NOVE TEHNOLOGIJE ALI NOVE TEHNIČNE REŠITVE

Člen 37
Izjeme za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve

1.Proizvajalec lahko vloži vlogo za EU-homologacijo za tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki vključuje nove tehnologije ali nove tehnične rešitve, ki niso združljive z enim ali več regulativnimi akti iz Priloge IV.

2.Homologacijski organ podeli EU-homologacijo iz odstavka 1, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)v vlogi za EU-homologacijo so navedeni razlogi, zaradi katerih nove tehnologije ali nove tehnične rešitve onemogočajo, da bi bil sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota združljiv z enim ali več akti iz Priloge IV;

(b)v vlogi za EU-homologacijo so opisani varnostni in okoljski vidiki nove tehnologije ali novih tehničnih rešitev ter ukrepi, sprejeti za zagotovitev ravni varnosti in varstva okolja, ki je vsaj enaka tisti, ki jo določajo zahteve, pri katerih se zaprosi za izjemo;

(c)vloga vsebuje opise preskusov in rezultate, ki dokazujejo, da je pogoj iz točke (b) izpolnjen.

3.Za podelitev EU-homologacij z izjemo za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve je treba pridobiti dovoljenje Komisije. To dovoljenje se podeli z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

4.Dokler Komisija ne sprejme odločitve o izdaji dovoljenja, lahko homologacijski organ za tip vozila, pri katerem se zaprosi za izjemo, izda začasno EU-homologacijo, veljavno le na ozemlju države članice navedenega homologacijskega organa. Homologacijski organ o tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice z dokumentacijo, ki vsebuje informacije iz odstavka 2.

Začasnost in omejena ozemeljska veljavnost EU-homologacije morata biti razvidni iz naslovov potrdila o homologaciji in potrdila o skladnosti.

5.Homologacijski organi drugih držav članic se lahko odločijo, da na svojem ozemlju sprejmejo začasno EU-homologacijo iz odstavka 4, če o tem pisno obvestijo homologacijski organ, ki je podelil začasno EU-homologacijo.

6.Komisija v dovoljenju iz odstavka 3 po potrebi navede tudi, ali zanj velja kakšna omejitev, zlasti glede največjega števila vozil, za katero velja. EU-homologacija v vsakem primeru velja najmanj 36 mesecev.

7.Če Komisija zavrne dovoljenje iz odstavka 3, homologacijski organ takoj obvesti imetnika začasne homologacije iz odstavka 4, da se začasna EU-homologacija prekliče v šestih mesecih od datuma zavrnitve Komisije.

Vendar se lahko vozila, izdelana v skladu z začasno EU-homologacijo, pred njenim prenehanjem veljavnosti dajo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati v kateri koli državi članici, ki je sprejela začasno EU-homologacijo v skladu s točko 5.

Člen 38
Naknadna prilagoditev regulativnih aktov

1.Če Komisija dovoli podelitev EU-homologacije v skladu s členom 37, takoj sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev zadevnih regulativnih aktov najnovejšemu tehnološkemu razvoju.

Če se izjema v skladu s členom 37 nanaša na pravilnik UN/ECE, Komisija pripravi predloge za spremembo ustreznega pravilnika UN/ECE v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Sveta 97/836/ES.

2.Po spremembi ustreznih regulativnih aktov se odpravijo vse omejitve iz sklepa Komisije, s katerim je dovolila podelitev EU-homologacije.

3.    Kadar potrebni ukrepi za prilagoditev regulativnih aktov iz odstavka 1 niso bili sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila začasno EU-homologacijo, s sklepom odobri razširitev začasne EU-homologacije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

POGLAVJE VIII
VOZILA, IZDELANA V MAJHNIH SERIJAH

Člen 39
EU-homologacija vozil, izdelanih v majhnih serijah

1.Države članice na zahtevo proizvajalca in znotraj letnih količinskih omejitev iz oddelka 1 Priloge XII podelijo EU-homologacijo za tip vozila, izdelanega v majhnih serijah, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz Dodatka 1 k delu I Priloge IV.

2.Odstavek 1 se ne uporablja za vozila za posebne namene.

3.Potrdila o EU-homologaciji za vozila, izdelana v majhnih serijah, se oštevilčijo v skladu s Prilogo VII.

Člen 40
Nacionalna homologacija vozil, izdelanih v majhnih serijah

1.Proizvajalec lahko zaprosi za nacionalno homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, znotraj letnih količinskih omejitev iz oddelka 2 Priloge XII. Navedene omejitve se uporabljajo za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil homologiranega tipa na trgu vsake države članice v določenem letu.

2.Države članice lahko odločijo, da iz ene ali več bistvenih zahtev, navedenih v regulativnih aktih iz Priloge IV izvzamejo kateri koli tip vozila iz odstavka 1, če navedene države članice določijo ustrezne alternativne zahteve.

3.Homologacijski organ sprejme v nacionalno homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so homologirane v skladu z akti iz Priloge IV.

4.Potrdilo o nacionalni homologaciji za vozila, izdelana v majhnih serijah, se sestavi v skladu s predlogo iz Priloge I, vendar mora imeti naslov „Potrdilo o nacionalni homologaciji vozila, izdelanega v majhnih serijah“, v njem pa se navedeta vsebina in narava izjem, dovoljenih v skladu z odstavkom 2. Potrdila o homologaciji se oštevilčijo v skladu z usklajenim sistemom iz Priloge VII.

Člen 41
Veljavnost nacionalne homologacije vozil, izdelanih v majhnih serijah

1.Veljavnost nacionalne homologacije vozil, izdelanih v majhnih serijah, je omejena na ozemlje države članice homologacijskega organa, ki je podelil navedeno homologacijo.

2.Homologacijski organ na zahtevo proizvajalca homologacijskim organom držav članic, ki jih določi proizvajalec, s priporočeno pošto ali po elektronski pošti pošlje izvod potrdila o homologaciji skupaj s prilogami.

3.Homologacijski organi držav članic, ki jih določi proizvajalec, v treh mesecih po prejemu dokumentov iz odstavka 2 odločijo, ali sprejmejo homologacijo ali ne.

Ti organi sprejmejo nacionalno homologacijo, razen če utemeljeno domnevajo, da nacionalne tehnične zahteve, v skladu s katerimi je vozilo homologirano, niso enakovredne njihovim.

4.Ti organi svojo odločitev v dveh mesecih sporočijo homologacijskemu organu, ki je podelil nacionalno homologacijo.

5.Homologacijski organ, ki je podelil nacionalno homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, na zahtevo vložnika, ki želi vozilo z nacionalno homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, dati na trg, registrirati ali dati v uporabo v drugi državi članici, izroči nacionalnemu organu druge države članice izvod potrdila o homologaciji, vključno z opisno dokumentacijo.

Nacionalni organ druge države članice dovoli, da se tako vozilo da na trg, registrira ali začne uporabljati, razen če utemeljeno domneva, da nacionalne tehnične zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njegovim.

POGLAVJE IX
POSAMIČNE ODOBRITVE VOZIL

Člen 42
Posamične odobritve vozil v EU

1.Države članice podelijo posamično odobritev vozila v EU za vozilo, ki je skladno z zahtevami iz Dodatka 2 k delu I Priloge IV, za vozila za posebne namene pa iz dela III Priloge IV.

2.Vlogo za posamično odobritev vozila v EU vloži proizvajalec ali lastnik vozila ali njegov predstavnik, pod pogojem, da ima predstavnik sedež v Uniji.

3.Države članice ne izvajajo porušnih preskušanj, da bi ugotovile, ali je vozilo skladno z zahtevami iz odstavka 1, in v ta namen uporabijo vse zadevne informacije, ki jih pošlje vložnik.

4.Potrdilo o posamični odobritvi vozila v EU je skladno s predlogo iz Priloge VI. Potrdila o posamični odobritvi vozila v EU se oštevilčijo v skladu s Prilogo VII.

5.Države članice dovolijo dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe vozil z veljavnim potrdilom o posamični odobritvi vozila v EU.

Člen 43
Nacionalne posamične odobritve vozil

1.Države članice lahko odločijo, da določeno vozilo, unikatno ali ne, oprostijo zahtev po skladnosti z eno ali več določbami te uredbe ali z bistvenimi zahtevami, navedenimi v regulativnih aktih iz Priloge IV, če navedene države članice uvedejo ustrezne alternativne zahteve.

2.Vlogo za nacionalno posamično odobritev vozila vloži bodisi proizvajalec ali lastnik vozila bodisi njegov predstavnik, pod pogojem, da ima navedeni predstavnik sedež v Uniji.

3.Države članice ne izvajajo porušnih preskušanj, da bi ugotovile, ali je vozilo skladno z alternativnimi zahtevami iz odstavka 1, in v ta namen uporabijo vse zadevne informacije, ki jih pošlje vložnik.

4.Homologacijski organ za nacionalno posamično odobritev vozil upošteva sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, homologirane v skladu z akti iz Priloge IV.

5.Kadar je vozilo skladno z opisom, priloženim vlogi, in izpolnjuje ustrezne alternativne zahteve, država članica takoj izda potrdilo o nacionalni posamični odobritvi vozila.

6.Potrdilo o nacionalni posamični odobritvi vozila temelji na predlogi potrdila o EU-homologaciji iz Priloge VI in vsebuje vsaj informacije, ki so potrebne pri vložitvi vloge za registracijo iz Direktive Sveta 1999/37/ES 28 .

Na potrdilu o nacionalni posamični odobritvi vozila sta navedena številka VIN zadevnega vozila in naslov „Potrdilo o nacionalni posamični odobritvi vozila“.

Člen 44
Veljavnost nacionalnih posamičnih odobritev vozil

1.Veljavnost nacionalne posamične odobritve vozila je omejena na ozemlje države članice, ki jo je podelila.

2.Država članica, ki je homologacijo podelila, vložniku, ki želi vozilo z nacionalno posamično odobritvijo vozila dati na voljo na trgu, registrirati ali dati v uporabo v drugi državi članici, na njegovo željo zagotovi izjavo o tehničnih določbah, na podlagi katerih je vozilo homologirano.

3.Država članica dovoli dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozila, za katerega je druga država članica podelila nacionalno posamično odobritev vozila v skladu s členom 43, razen če navedena država članica utemeljeno domneva, da ustrezne alternativne zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njenim.

4.Določbe tega člena se lahko uporabljajo za vozila, ki so bila homologirana v skladu s to uredbo in so bila pred prvo registracijo ali dajanjem v uporabo predelana.

Člen 45
Posebne določbe

1.Postopki iz členov 43 in 44 se lahko za določeno vozilo uporabljajo v zaporednih stopnjah njegove dodelave v skladu postopkom večstopenjske homologacije.

2.Postopki iz členov 43 in 44 ne smejo nadomestiti vmesne stopnje v okviru običajnega zaporedja v postopku večstopenjske homologacije ter se ne smejo uporabljati za pridobitev prvostopenjske homologacije vozila.

POGLAVJE X
DAJANJE NA VOLJO NA TRGU,

REGISTRACIJA ALI ZAČETEK UPORABE VOZILA

Člen 46
Dajanje na voljo na trgu, registracija ali začetek uporabe vozil, ki niso iz zaključka serije

1.Vozila, za katera je homologacija celotnega vozila obvezna ali za katera je proizvajalec pridobil navedeno homologacijo, se smejo brez poseganja v člene od 49 do 51 dati na voljo na trgu, registrirati ali začeti uporabljati le, če jim je priloženo veljavno potrdilo o skladnosti, izdano v skladu s členoma 34 in 35.

Nepopolna vozila se lahko dajo na voljo na trgu ali začnejo uporabljati, vendar lahko nacionalni organi, pristojni za registracijo vozil, zavrnejo podelitev registracije in uporabo takih vozil na cesti.

2.Vozila, ki so izvzeta iz zahteve glede potrdila o skladnosti, se lahko prav tako dajo na voljo na trgu, registrirajo ali začnejo uporabljati le, če izpolnjujejo ustrezne tehnične zahteve te uredbe.

3.Število vozil, izdelanih v majhnih serijah, ki se dajo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati v enem letu, ne sme preseči letnih količinskih omejitev iz Priloge XII.

Člen 47
Dajanje na voljo na trgu, registracija ali začetek uporabe vozil iz zaključka serije

1.Vozila iz zaključka serije, za katera EU-homologacija ni več veljavna v skladu s členom 33(2)(a), se lahko dajo na voljo na trgu, registrirajo ali začnejo uporabljati le, če je izpolnjena zahteva iz odstavka 4 ter so se upoštevali roki iz odstavkov 2 in 4.

Prvi pododstavek se uporablja le za vozila, ki so že bila na ozemlju Unije in torej niso bila dana na voljo na trgu, registrirana ali se začela uporabljati, preden je njihova EU-homologacija prenehala veljati.

2.Odstavek 1 se za dokončana vozila uporablja 12 mesecev od datuma prenehanja veljavnosti EU-homologacije, za dodelana vozila pa 18 mesecev od navedenega datuma.

3.Proizvajalec, ki želi dati na voljo na trgu, registrirati ali dati v uporabo vozila iz zaključka serije v skladu z odstavkom 1, v ta namen pošlje zahtevek nacionalnemu organu države članice, ki je podelila EU-homologacijo. V tem zahtevku navede vse tehnične ali gospodarske razloge, zaradi katerih navedena vozila niso skladna z novimi zahtevami za homologacijo, in številke VIN zadevnih vozil.

Zadevni nacionalni organ v treh mesecih po prejemu navedenega zahtevka odloči, ali dovoli dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe navedenih vozil na ozemlju zadevne države članice, in določi število vozil, za katero se lahko dovoljenje podeli.

4.Le vozila iz zaključka serije z veljavnim potrdilom o skladnosti, ki ostane veljavno vsaj tri mesece po datumu izdaje, za katera pa homologacija ni več veljavna v skladu s členom 33(2)(a), se lahko dajo na voljo na trgu, registrirajo ali začnejo uporabljati v Uniji.

5.Potrdilo o skladnosti vozil, danih na trg, registriranih ali danih v uporabo v skladu s tem členom, vsebuje poseben vpis, da so navedena vozila iz zaključka serije, in datum, do katerega so lahko navedena vozila v Uniji dana na voljo na trgu, registrirana ali dana v uporabo.

6.Države članice vodijo evidenco številke VIN vozil, za katera so dovolile, da se dajo na trg, registrirajo ali dajo v uporabo v skladu s tem členom.

Člen 48
Dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe

sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot

1.Sestavni deli ali samostojne tehnične enote, vključno s tistimi za naknadno vgradnjo, se smejo dati na voljo na trgu ali dati v uporabo le, če so skladni z zahtevami ustreznih regulativnih aktov iz Priloge IV in označeni v skladu s členom 36.

2.Odstavek 1 se ne uporablja za sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so posebej izdelani ali zasnovani za nova vozila, ki jih ta uredba ne zajema.

3.Države članice lahko dovolijo dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so bili izvzeti na podlagi člena 37 ali so namenjeni za uporabo na vozilih, za katera so bile podeljene homologacije na podlagi členov 39, 40, 42 in 43, ki se nanašajo na zadevni sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

4.Države članice lahko dovolijo tudi dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so namenjeni za uporabo na vozilih, za katera se homologacija na podlagi te uredbe ali Direktive 2007/46/ES v času, ko so bila navedena vozila dana na voljo na trgu, registrirana ali dana v uporabo, ni zahtevala.

POGLAVJE XI
ZAŠČITNE KLAVZULE

Člen 49
Postopek za obravnavo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki pomenijo resno tveganje, na nacionalni ravni

1.Organi za nadzor trga ene države članice, ki ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 in členom 8 te uredbe ali utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota iz te uredbe pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, o svojih ugotovitvah takoj obvestijo homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.

2.    Homologacijski organ iz odstavka 1 oceni, ali zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo s homologacijskimi organi in z organi za nadzor trga.

Kadar homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, pri tej oceni ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, naj bodisi sprejme vse ustrezne popravne ukrepe za uskladitev vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z navedenimi zahtevami bodisi sprejme omejevalne ukrepe za umik vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s trga ali njihov odpoklic v razumnem roku, sorazmernem z naravo tveganja.

Za omejevalne ukrepe iz drugega pododstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.Zadevni homologacijski organ Komisijo in druge države članice obvesti o rezultatih ocene iz odstavka 1 in ukrepih, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta.

4.Gospodarski subjekt zagotovi, da se v skladu z obveznostmi iz členov od 11 do 19 vsi ustrezni popravni ukrepi izvedejo za vsa neskladna vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih je dal na trg, registriral ali dal v uporabo v Uniji.

5.Če gospodarski subjekt ustreznih popravnih ukrepov ne izvede v roku iz drugega pododstavka odstavka 2, nacionalni organi sprejmejo vse ustrezne začasne omejevalne ukrepe, s katerimi prepovejo ali omejijo dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na svojem nacionalnem trgu, jih s tega trga umaknejo ali odpokličejo.

Člen 50
Postopki priglasitve in ugovorov v zvezi z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni

1.Nacionalni organi takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o omejevalnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 49(1) in (5).

V poslane informacije so vključene vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatki, potrebni za identifikacijo neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsta domnevne neskladnosti in tveganja, vrsta in trajanje sprejetih nacionalnih omejevalnih ukrepov ter utemeljitve zadevnega gospodarskega subjekta.

2.Homologacijski organ iz člena 49(1) navede, ali je neskladnost posledica:

(a)neskladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, povezanimi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom okolja ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa iz te uredbe;

(b)pomanjkljivosti zadevnih regulativnih aktov iz Priloge IV.

3.Država članica, ki ni država članica, ki začne postopek, v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 Komisijo in druge države članice obvesti o vseh sprejetih omejevalnih ukrepih in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa pošlje svoje ugovore.

4.Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejetju informacij iz odstavka 1 ne pošljejo ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, ukrep oceni Komisija v skladu s členom 51.

5.Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 ne pošljejo nobenega ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga sprejme država članica, se šteje, da je ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto sprejmejo podobni omejevalni ukrepi.

Člen 51
Zaščitni postopek Unije

1.Če se med postopkom iz člena 50(3) in (4) predložijo ugovori proti omejevalnemu ukrepu države članice ali če Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija po posvetovanju z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti nemudoma oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedene ocene sprejme sklep o tem, ali se nacionalni ukrep oceni kot upravičen ali ne. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte. Države članice sklep Komisije takoj izvedejo in jo o tem obvestijo.

2.Če Komisija meni, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s svojih trgov in o tem obvestijo Komisijo. Če Komisija meni, da je nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica ukrep prekliče ali prilagodi v skladu s sklepom Komisije iz odstavka 1.

3.Če se nacionalni ukrep oceni kot upravičen in kot posledica pomanjkljivosti regulativnih aktov iz Priloge IV, Komisija predlaga ustrezne ukrepe:

(a)kadar gre za regulativne akte, predlaga potrebne spremembe zadevnega akta;

(b)kadar gre za pravilnike UN/ECE, predlaga potrebne osnutke sprememb zadevnih pravilnikov UN/ECE v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Sveta št. 97/836/ES.

Člen 52
Skladna vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo zdravje ali okolje

1.Če država članica po izvedbi ocene iz člena 49(1) ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, čeprav so skladni z ustreznimi zahtevami ali so pravilno označeni, pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo okolje ali javno zdravje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, naj sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pri dajanju na trg, registraciji ali začetku uporabe ne pomeni več navedenega tveganja, ali sprejme omejevalne ukrepe, s katerimi vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno enoto v razumnem roku, sorazmernem z naravo tveganja, umakne ali odpokliče s trga.

Dokler gospodarski subjekt ne sprejme vseh ustreznih popravnih ukrepov, lahko država članica zavrne registracijo takih vozil.

2.Gospodarski subjekt zagotovi, da se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi v zvezi z vsemi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami iz odstavka 1.

3.Država članica v enem mesecu po prejemu zahteve iz odstavka 1 Komisiji in drugim državam članicam pošlje vse razpoložljive informacije, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, njihovem poreklu in dobavni verigi, vrsti tveganja ter vrsti in trajanju sprejetih nacionalnih omejevalnih ukrepov.

4.Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti in zlasti s homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Na podlagi navedene ocene Komisija odloči, ali se nacionalni ukrep iz odstavka 1 oceni kot upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

5.Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte.

Člen 53
Splošne določbe v zvezi z neskladnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami

1.Če vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jim je priloženo potrdilo o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom ali s to uredbo ali so bili homologirani na podlagi nepravilnih podatkov, lahko homologacijski organi, organi za nadzor trga ali Komisija sprejmejo potrebne omejevalne ukrepe v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 765/2008, da prepovejo ali omejijo dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na trgu ali da jih s tega trga umaknejo ali odpokličejo, vključno s tem, da homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, to homologacijo prekliče, dokler ustrezni gospodarski subjekt ne sprejme vseh ustreznih popravnih ukrepov, s katerimi uskladi navedena vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote.

2.Za namene odstavka 1 se odstopanja od podatkov v potrdilu o EU-homologaciji ali opisni dokumentaciji štejejo kot neskladnost s homologiranim tipom.

Člen 54
Postopki priglasitve in ugovorov v zvezi z neskladnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami

1.Če homologacijski organ ali organ za nadzor trga ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni s to uredbo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov ali da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jim je priloženo potrdilo o skladnosti ali ki nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, lahko sprejme vse ustrezne omejevalne ukrepe v skladu s členom 53(1).

2.Homologacijski organ ali organ za nadzor trga ali Komisija od homologacijskega organa, ki je podelil EU-homologacijo, tudi zahteva, naj preveri, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji še vedno skladni s homologiranim tipom ali, kadar je potrebno, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so že dani na trg, ponovno uskladijo.

3.Če je v primeru homologacije celotnega vozila neskladnost vozila posledica sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, se zahteva iz odstavka 2 naslovi tudi na homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

4. Če je v primeru večstopenjske homologacije neskladnost dodelanega vozila posledica sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je del nedodelanega vozila, ali posledica samega nedodelanega vozila, se zahteva iz odstavka 2 naslovi tudi na homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto ali nedodelano vozilo.

5.Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, ob prejemu zahteve iz odstavkov 1 do 4 opravi oceno zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki obsega vse zahteve iz te uredbe. Prav tako preveri podatke, na podlagi katerih je bila homologacija podeljena. Ustrezni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo s homologacijskim organom.

6.Če homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ugotovi neskladnost, od ustreznega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, naj sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto uskladi, homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, pa po potrebi čim prej in najpozneje v enem mesecu od datuma zahteve sprejme ukrepe iz člena 53(1).

7.Nacionalni organi, ki sprejmejo omejevalne ukrepe v skladu s členom 53(1), o tem nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.

8.Če druga država članica v enem mesecu po priglasitvi omejevalnih ukrepov, ki jih je v skladu s členom 53(1) sprejel homologacijski organ ali organ za nadzor trga, predloži ugovor glede priglašenega omejevalnega ukrepa ali če Komisija ugotovi neskladnost v skladu s členom 9(5), se Komisija nemudoma posvetuje z državami članicami ali ustreznimi gospodarskimi subjekti in zlasti homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejet nacionalni ukrep. Komisija se lahko na podlagi te ocene odloči, da z izvedbenimi akti sprejme potrebne omejevalne ukrepe iz člena 53(1). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte. Države članice sklep Komisije takoj izvedejo in jo o tem obvestijo.

9.Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po priglasitvi omejevalnega ukrepa, sprejetega v skladu s členom 53(1), ne predložijo nobenega ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga sprejme država članica ali Komisija, se šteje, da je ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto sprejmejo podobni omejevalni ukrepi.

Člen 55
Dajanje na trg in začetek uporabe delov ali opreme, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje bistvenih sistemov

1.Deli ali oprema, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegove okoljske značilnosti, se ne dajejo na trg ali začnejo uporabljati in jih je treba prepovedati, razen če jih je homologacijski organ dovolil v skladu s členom 56(1) in (4).

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da se določijo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati deli in oprema iz odstavka 1.

Navedene zahteve lahko temeljijo na regulativnih aktih iz Priloge IV ali, kakor je to primerno, vsebujejo primerjavo delov ali opreme z okoljskimi značilnostmi ali varnostjo delovanja originalnih delov ali opreme. V vsakem primeru se z zahtevami zagotovi, da deli ali oprema ne vplivajo negativno na delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovih okoljske značilnosti.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo XIII s posodobitvijo seznamov delov ali opreme na podlagi informacij v zvezi z:

(a)resnostjo tveganja za varnost ali okoljske značilnosti vozil, opremljenih z zadevnimi deli ali opremo;

(b)potencialnim učinkom morebitnega dovoljenja za dele ali opremo na podlagi člena 56(1) na potrošnike in proizvajalce servisnih delov.

4.Odstavek 1 se ne uporablja za originalne dele ali opremo ter za dele ali opremo, ki so del sistema, homologiranega v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV, razen kadar se homologacija nanaša na vidike, ki niso resno tveganje iz odstavka 1.

Originalni deli ali oprema za namene tega odstavka pomenijo dele ali opremo, izdelane v skladu s specifikacijami in proizvodnimi standardi, ki jih za sestavo zadevnega vozila določi proizvajalec vozila.

5.Odstavek 1 se ne uporablja za dele ali opremo, ki se proizvajajo izključno za dirkalna vozila. Deli ali oprema iz Priloge XIII, ki se uporabljajo pri dirkanju in na cesti, se ne smejo dati na voljo za vozila, namenjena uporabi na javnih cestah, razen če so skladna z zahtevami iz delegiranih aktov iz točke 2 in jih je Komisija odobrila z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Člen 56
Povezane zahteve za dele ali opremo, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov

1.Proizvajalec delov ali opreme lahko zaprosi za dovoljenje iz člena 55(1) tako, da homologacijskemu organu vloži vlogo, ki ji priloži poročilo o preskusu, ki ga sestavi imenovana tehnična služba, in potrjuje, da so deli ali oprema, za katere se zahteva dovoljenje, skladni z zahtevami iz člena 55(2). Proizvajalec lahko za isti tip dela ali opreme vloži le eno vlogo pri le enem homologacijskem organu.

2.V vlogo za dovoljenje so vključeni podrobnosti o proizvajalcu delov ali opreme, tipu, identifikaciji in številkah delov ali opreme, naziv proizvajalca vozila, tip vozila ter po potrebi leto izdelave ali katere koli druge informacije, ki omogočajo identifikacijo vozila, v katerega bi bilo treba dele ali opremo vgraditi.

Homologacijski organ dovoli dajanje na trg in začetek uporabe delov ali opreme, kadar ob upoštevanju poročila o preskusu iz odstavka 1 in drugih dokazov ugotovi, da so zadevni deli ali oprema skladni z zahtevami iz člena 55(2).

Homologacijski organ proizvajalcu nemudoma izda potrdilo o soglasju v skladu s predlogo iz Dodatka 1 Priloge XI, oštevilčeno v skladu s točko 2 Priloge XI.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo XI s posodobitvijo predloge in sistema številčenja potrdil o dovoljenju.

3.Proizvajalec nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je izdal dovoljenje, o vsaki spremembi, ki vpliva na pogoje, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano. Navedeni homologacijski organ odloči, ali je treba dovoljenje ponovno proučiti ali na novo izdati in ali so potrebni dodatni preskusi.

Proizvajalec zagotovi, da so deli ali oprema izdelani in se še naprej izdelujejo pod pogoji, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano.

4.Homologacijski organ pred izdajo dovoljenja preveri obstoj mehanizmov in postopkov za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

Kadar homologacijski organ ugotovi, da pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, od proizvajalca zahteva, naj sprejme potrebne ukrepe in tako spet zagotovi skladnost delov ali opreme. Po potrebi dovoljenje prekliče.

5.Homologacijski organ, ki je izdal dovoljenje, na zahtevo nacionalnega organa druge države članice v enem mesecu od prejema navedene zahteve pošlje nacionalnemu organu izvod izdanega potrdila o dovoljenju skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek. Izvod potrdila je lahko tudi v obliki varne elektronske datoteke.

6.Homologacijski organ, ki se ne strinja z dovoljenjem, ki ga je izdala druga država članica, o razlogih za nestrinjanje obvesti Komisijo. Komisija po posvetovanju z zadevnimi homologacijskimi organi sprejme ustrezne ukrepe za razrešitev nesoglasja, v katere je lahko po potrebi vključena zahteva za preklic dovoljenja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

7.Dokler se ne določi seznam iz člena 55(3), lahko države članice ohranijo nacionalne določbe o delih ali opremi, ki lahko vplivajo na pravilno delovanje sistemov, bistvenih za varnost vozila ali njegove okoljske značilnosti.

Člen 57
Splošne določbe o odpoklicu vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot

1.Proizvajalec, ki mu je bila podeljena homologacija celotnega vozila in mora vozila v skladu s členi 12(1), 15(1), 17(2), 49(1), 49(6), 51(4), 52(1) in 53(1) te uredbe ali členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 odpoklicati, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo celotnega vozila.

2.Proizvajalec sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki mu je bila podeljena EU-homologacija in mora sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote v skladu s členi 12(1), 15(1), 17(2), 49(1), 49(6), 51(4), 52(1) in 53(1) te uredbe ali členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 odpoklicati, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.

3.Proizvajalec homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo, predlaga sklop ustreznih popravnih ukrepov, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote uskladijo in po potrebi odpravi resno tveganje iz člena 20 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Homologacijski organ opravi oceno, da preveri, ali so predlagani popravni ukrepi zadostni in pravočasni ter popravne ukrepe, ki jih je odobril, takoj sporoči homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji.

Člen 58
Posebne določbe o odpoklicu vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot

1.Kadar homologacijski organ ali Komisija meni, da so popravni ukrepi iz člena 57(3) nezadostni ali da niso bili izvedeni dovolj hitro, o svojih pomislekih takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, in Komisijo.

Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, od proizvajalca zahteva, da se na pomisleke, o katerih ga je obvestil, odzove s sprejetjem popravnih ukrepov. Če proizvajalec ne predlaga in izvede učinkovitih popravnih ukrepov, homologacijski organ, ki je EU-homologacijo podelil, sprejme vse potrebne omejevalne ukrepe, vključno s preklicem EU-homologacije in obveznim odpoklicem, ter homologacijske organe drugih držav članic in Komisijo obvesti o sprejetih omejevalnih ukrepih. V primeru preklica EU-homologacije homologacijski organ proizvajalca takoj obvesti o navedenem preklicu s priporočenim pismom ali v enakovredni elektronski obliki.

2.Če homologacijski organ meni, da omejevalni ukrepi, ki jih je sprejel homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo v skladu s členom 58(1), niso zadostni ali pravočasni, o tem obvesti Komisijo, ter lahko sprejme vse ustrezne omejevalne ukrepe, s katerimi prepove ali omeji dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na nacionalnem trgu, jih s tega trga umakne ali odpokliče.

3.Komisija opravi ustrezna posvetovanja z udeleženimi subjekti in odloči, ali so omejevalni ukrepi, ki jih je sprejel homologacijski organ, ki je odobril EU-homologacijo, zadostni in pravočasni ter po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za zagotovitev ponovne skladnosti in/ali učinkovito odpravo resnega tveganja iz člena 57(3). V tej odločitvi se obravnava tudi ustreznost omejevalnih ukrepov, ki so jih sprejeli homologacijski organi, po mnenju katerih ukrep, ki ga je sprejel homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, ni bil zadosten ali pravočasen. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Komisija sklep naslovi na zadevne države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte.

4.    Države članice sklep Komisije takoj izvedejo in jo o tem ustrezno obvestijo.

5.Kadar druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu obvestila v zvezi z odobrenimi popravnimi ukrepi iz člena 57(3) ne predložijo nobenega ugovora, se navedeni popravni ukrepi štejejo za upravičene. Druge države članice zagotovijo, da se navedeni popravni ukrepi izvedejo v zvezi z zadevnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami, ki so bili dani na trg, registrirani ali dani v uporabo na njihovem ozemlju.

Člen 59
Pravica gospodarskih subjektov, da izrazijo svoje mnenje, priglasitev odločb in razpoložljiva pravna sredstva

1.Zadevnemu gospodarskemu subjektu se, razen kadar je zaradi resnega tveganja za zdravje ljudi, varnost in okolje potrebno takojšnje ukrepanje, zagotovi možnost, da nacionalnemu organu v ustreznem roku predloži svoje pripombe, preden nacionalni organi držav članic sprejmejo kakršen koli ukrep v skladu s členi od 49 do 58.

Če je bil ukrep sprejet, ne da bi imel gospodarski subjekt možnost izraziti svoje mnenje, se mu zagotovi možnost, da čim prej predloži pripombe, nacionalni organ pa takoj za tem pregleda ukrep.

2.V vseh ukrepih, ki jih sprejmejo nacionalni organi držav članic, se navedejo natančni razlogi za njihovo sprejetje.

Če je ukrep naslovljen na določen gospodarski subjekt, je ta subjekt o tem nemudoma obveščen ter istočasno seznanjen s pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo v skladu z zakonodajo zadevne države članice, in z roki, ki se za ta pravna sredstva uporabljajo.

Če je ukrep splošen, se ustrezno objavi v nacionalnem uradnem listu ali enakovrednem instrumentu.

3.Vsak ukrep, ki so ga sprejeli nacionalni organi, se takoj prekliče ali spremeni, ko gospodarski subjekt dokaže, da je sprejel učinkovite popravne ukrepe.

POGLAVJE XII
MEDNARODNI PREDPISI

Člen 60
Pravilniki UN/ECE, potrebni za EU-homologacijo

1.Pravilniki UN/ECE ali njihove spremembe, za katere je Unija glasovala ali jih uporablja in so navedeni v Prilogi IV, so del zahtev za EU-homologacijo vozila.

2.Homologacijski organi držav članic sprejmejo homologacije, podeljene v skladu s pravilniki UN/ECE iz odstavka 1, in, kadar je ustrezno, zadevne homologacijske oznake namesto ustreznih homologacij in homologacijskih oznak, podeljenih v skladu s to uredbo in regulativnimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe.

3.Če je Unija glasovala za pravilnik UN/ECE ali njegove spremembe za namen homologacije celotnega vozila, Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 88, da pravilnik UN/ECE ali njegove spremembe postanejo obvezni, oziroma po potrebi spremeni to uredbo.

V navedenem delegiranem aktu se določijo datumi obvezne uporabe pravilnika UN/ECE ali njegovih sprememb ter, kadar je ustrezno, prehodne določbe.

Člen 61
Enakovrednost pravilnikov UN/ECE za namene EU-homologacije

1.Pravilniki UN/ECE iz dela II Priloge IV se priznavajo kot enakovredni ustreznim regulativnim aktom, če imajo enako področje uporabe in vsebino.

2.Homologacijski organi držav članic sprejmejo homologacije, podeljene v skladu s pravilniki UN/ECE iz odstavka 1, in, kadar je ustrezno, zadevne homologacijske oznake namesto ustreznih homologacij in homologacijskih oznak, ki so bile podeljene v skladu s to uredbo in regulativnimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe.

Člen 62
Enakovrednost z drugimi predpisi

Svet lahko v okviru večstranskih ali dvostranskih sporazumov med Unijo in tretjimi državami na predlog Komisije s kvalificirano večino prizna enakovrednost pogojev ali določb za EU-homologacijo sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih določa ta uredba, ter pogojev in določb, ki jih določajo mednarodni predpisi ali predpisi tretjih držav.

POGLAVJE XIII
ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNIH INFORMACIJ

Člen 63
Informacije za uporabnike

1.Proizvajalec ne da na voljo tehničnih informacij v zvezi s posameznimi podatki o tipu vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote iz te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki se razlikujejo od podatkov za tip, ki ga je homologiral homologacijski organ.

2.Proizvajalec da uporabnikom na voljo vse pomembne informacije in potrebna navodila, ki opisujejo posebne pogoje ali omejitve pri uporabi vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

3.Informacije iz odstavka 2 se dajo na voljo v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri se nameravajo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota dati na trg, registrirati ali dati v uporabo. Zagotovijo se v navodilih za uporabo, potem ko jih homologacijski organ sprejme.

Člen 64
Informacije za proizvajalce

1.Proizvajalec vozila da proizvajalcem sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na voljo vse podatke, ki so potrebni za EU-homologacijo sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali za pridobitev dovoljenja iz člena 55(1).

Proizvajalec vozila lahko od proizvajalcev sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot zahteva sklenitev zavezujoče pogodbe o varstvu zaupnosti informacij, ki niso javno dostopne, vključno z informacijami v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.

2.Proizvajalec sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot proizvajalcu vozila pošlje vse podrobne informacije o omejitvah, ki veljajo za njegove homologacije in so bodisi navedene v členu 27(3) bodisi uvedene z regulativnim aktom iz Priloge IV.

POGLAVJE XIV
DOSTOP DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU

Člen 65
Obveznosti proizvajalcev glede zagotavljanja informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

1.Proizvajalci neodvisnim izvajalcem omogočijo neomejen in standardiziran dostop do informacij o OBD vozila, diagnostične in druge opreme, orodja, vključno z vso ustrezno programsko opremo, ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

Proizvajalci zagotovijo standardizirano in varno napravo za podporo na daljavo, ki neodvisnim serviserjem omogoča, da opravijo posege, pri katerih je potreben dostop do varnostnega sistema vozila.

2.Dokler Komisija ne sprejme ustreznega standarda v okviru dela Evropskega odbora za standardizacijo (CEN) ali primerljivih organov za standardizacijo, se informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila predstavijo na lahko dostopen način, da jih lahko neodvisni izvajalci obdelajo z razumnimi prizadevanji.

Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so na voljo na spletnih mestih proizvajalcev v standardizirani obliki, ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki. Zlasti pa mora biti ta dostop nediskriminacijski glede na pogoje ali dostop, ki se zagotavljajo pooblaščenim trgovcem in serviserjem.

3.Komisija določi in posodablja ustrezne tehnične specifikacije, ki se nanašajo na način zagotavljanja informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila. Pri tem upošteva sedanjo informacijsko tehnologijo, predvidljiv razvoj tehnologije vozil, obstoječe standarde ISO in možnost svetovnega standarda ISO.

4.Podrobnosti o zahtevah v zvezi z dostopom do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, zlasti tehnične specifikacije, ki se nanašajo na način zagotavljanja informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, so določene v Prilogi XVIII.

5.Proizvajalci dajo neodvisnim izvajalcem ter pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem na voljo tudi učno gradivo.

6.Proizvajalec poskrbi, da so informacije o popravilu in vzdrževanju vozila vedno dostopne, razen ko se izvaja vzdrževanje informacijskega sistema.

Proizvajalec na svojem spletišču objavi naknadne spremembe informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter dopolnila k tem informacijam istočasno s tem, ko jih da na voljo pooblaščenim serviserjem.

7.Za namene proizvodnje in servisiranja nadomestnih ali servisnih delov, združljivih s sistemi OBD, ter diagnostičnih orodij in preskusne opreme proizvajalci vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu ali serviserju sestavnega dela, diagnostičnega orodja ali preskusne opreme na nedriskriminacijski podlagi zagotovijo ustrezne informacije o OBD v vozilu ter o popravilu in vzdrževanju vozil.

8.Za namene zasnove, proizvodnje in popravila avtomobilske opreme za vozila na alternativna goriva proizvajalci vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu, vgrajevalcu ali vzdrževalcu opreme za vozila na alternativna goriva na nedriskriminacijski podlagi zagotovijo ustrezne informacije o OBD vozila ter o popravilu in vzdrževanju vozil.

9.Neodvisni serviserji imajo brezplačen dostop do evidence o popravilih in vzdrževanju vozila, ki se hranijo v centralni zbirki podatkov proizvajalca vozila ali zbirki podatkov, ki se vodi v njegovem imenu.

Navedeni neodvisni serviserji lahko v zadevno zbirko podatkov vnesejo informacije o popravilih in vzdrževanju, ki so jih opravili.

10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam ali preprečevanja zlorab spremeni Prilogo XVIII s posodobitvijo zahtev v zvezi z dostopom do informacij o OBD vozila in informacij o popravilu in vzdrževanju vozila ter s sprejetjem in vključitvijo standardov iz odstavkov 2 in 3.

Člen 66
Obveznosti v zvezi z več imetniki homologacije

1.Pri mešani homologaciji, homologaciji po delih ali večstopenjski homologaciji je za sporočanje informacij o popravilu in vzdrževanju za določen sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto ali določeno stopnjo izdelave vozila končnemu proizvajalcu in neodvisnim izvajalcem odgovoren proizvajalec, ki je odgovoren za zadevno homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali za določeno stopnjo.

2.Končni proizvajalec je odgovoren za to, da neodvisnim izvajalcem zagotavlja informacije o celotnem vozilu.

Člen 67
Pristojbine za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

1.Proizvajalec lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, razen za evidenco iz člena 65(8), zaračuna primerne in sorazmerne pristojbine. Te pristojbine ne smejo odvrniti od dostopa do navedenih informacij, ker se pri tem ne upošteva, v kolikšnem obsegu jih neodvisni izvajalec uporablja.

2.Proizvajalec da informacije o popravilu in vzdrževanju vozil, vključno s transakcijskimi storitvami, kot sta ponovno programiranje ali tehnična pomoč, na voljo na urni, dnevni, mesečni in letni osnovi, pri čemer so pristojbine za dostop do takih informacij odvisne od obdobja, za katero se zagotovi dostop.

Poleg dostopa na časovni osnovi lahko proizvajalci ponudijo dostop na osnovi transakcije, za katerega se pristojbine zaračunavajo na podlagi opravljene transakcije, in ne na podlagi trajanja, za katerega je dostop zagotovljen.

Če proizvajalec ponudi oba dostopa, neodvisni serviserji izberejo bodisi dostop na časovni osnovi bodisi dostop na osnovi transakcij.

Člen 68
Dokaz o skladnosti z obveznostmi v zvezi z informacijami o popravilu in vzdrževanju

1.Proizvajalec pri vložitvi vloge za EU-homologacijo ali nacionalno homologacijo homologacijskemu organu v treh mesecih od datuma zadevne homologacije predloži dokaz o skladnosti s členi od 65 do 70.

2.Če se navedeni dokaz o skladnosti ne predloži v obdobju iz odstavka 1, homologacijski organ sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 69.

Člen 69
Izpolnjevanje obveznosti glede dostopa do informacij o OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozil

1.Homologacijski organ lahko kadar koli na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe ali ocene tehnične službe preveri, ali proizvajalec izpolnjuje člene od 65 do 70 in pogoje iz potrdila o dostopu do vgrajenih sistemov za diagnostiko v vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju iz Dodatka 1 k Prilogi XVIII.

2.Če homologacijski organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti glede dostopa do informacij o OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozil, homologacijski organ, ki je podelil ustrezno homologacijo, sprejme vse ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja.

Navedeni ukrepi lahko vključujejo preklic ali mirovanje homologacije, globo ali druge ukrepe, ki se sprejmejo v skladu s členom 89.

3.Če neodvisni izvajalec ali poslovno združenje, ki zastopa neodvisne izvajalce, pri homologacijskem organu vloži pritožbo o tem, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz členov od 65 do 70, homologacijski organ izvede presojo, s katero preveri to neizpolnjevanje zahtev proizvajalca.

4.Homologacijski organ lahko pri izvajanju presoje tehnično službo ali katerega koli drugega neodvisnega strokovnjaka zaprosi, naj oceni, ali so te obveznosti v zvezi z dostopom do OBD v vozilu ter o popravilu in vzdrževanju vozila izpolnjene.

Člen 70
Forum o dostopu do informacij o vozilu

1.Forum o dostopu do informacij o vozilu, ustanovljen v skladu s členom 13(9) Uredbe (ES) št. 692/2008, svoje dejavnosti izvaja v skladu z določbami iz Priloge XVIII.

2.Forum iz odstavka 1 Komisiji svetuje o ukrepih za preprečevanje zlorabe informacij o OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila.

POGLAVJE XV
OCENJEVANJE, IMENOVANJE, PRIGLASITEV

IN SPREMLJANJE TEHNIČNIH SLUŽB

Člen 71
Homologacijski organ, pristojen za tehnične službe

1.Homologacijski organ, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 7(3) (v nadaljnjem besedilu: homologacijski organ), je pristojen za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje tehničnih služb, vključno, kadar je potrebno, s podizvajalci ali odvisnimi družbami tehničnih služb.

2.Homologacijski organ se vzpostavi, organizira in vodi tako, da se zagotovita objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti ter prepreči vsako nasprotje interesov s tehnično službo.

3.Organiziran je tako, da priglasitev tehnične službe izvaja drugo osebje, kot je izvedlo njeno ocenjevanje.

4.Ne izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvaja tehnična služba, in ne zagotavlja svetovalnih storitev na komercialni ali konkurenčni osnovi.

5.Homologacijski organ varuje zaupnost pridobljenih informacij.

6.Homologacijski organ ima dovolj usposobljenega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog iz te uredbe.

7.Države članice Komisiji in drugim državam članicam pošljejo informacije o postopkih za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje tehničnih služb ter o vsaki spremembi teh postopkov.

8.Homologacijski organ vsaki dve leti strokovno pregledata dva homologacijska organa drugih držav članic.

Države članice pripravijo letni načrt medsebojnih strokovnih pregledov, pri čemer zagotovijo, da se organi, pristojni za pregled, in organi, ki se pregledujejo, ustrezno izmenjujejo, ter ga pošljejo Komisiji.

V ta medsebojni strokovni pregled je vključen obisk tehnične službe, ki je v pristojnosti pregledanega organa na kraju samem. Komisija lahko pri pregledu sodeluje in se o svojem sodelovanju odloči na podlagi analize tveganj.

9.Rezultat medsebojnega strokovnega pregleda se sporoči vsem državam članicam in Komisiji, povzetek rezultatov pa mora biti javno dostopen. O njem razpravlja forum, vzpostavljen na podlagi člena 10, na podlagi ocene navedenega rezultata, ki jo opravi Komisija, in izda priporočila.

10.Države članice predložijo Komisiji in drugim državam članicam informacije o tem, kako so obravnavale priporočila iz poročila o medsebojnem pregledu.

Člen 72
Imenovanje tehničnih služb

1.Homologacijski organi imenujejo tehnične službe za eno ali več od naslednjih kategorij dejavnosti, in sicer odvisno od njihovega področja pristojnosti:

(a)kategorija A: preskusi iz te uredbe in aktov iz Priloge IV, ki jih navedene tehnične službe izvajajo v svojih prostorih;

(b)kategorija B: nadzorovanje preskusov iz te uredbe in aktov iz Priloge IV, če se navedeni preskusi izvajajo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje osebe;

(c)kategorija C: redno ocenjevanje in spremljanje postopkov proizvajalca za nadzor skladnosti proizvodnje;

(d)kategorija D: nadzorovanje ali izvajanje preskusov ali pregledov za nadzor skladnosti proizvodnje.

2.Država članica lahko homologacijski organ imenuje kot tehnično službo za eno ali več kategorij dejavnosti iz odstavka 1. Če je homologacijski organ imenovan kot tehnična služba in ga financira država članica ali če navedena država članica nad njim izvaja upravljavski in finančni nadzor, se uporabljajo členi od 72 do 85 ter dodatka 1 in 2 k Prilogi V.

3.Tehnična služba se ustanovi na podlagi nacionalne zakonodaje države članice in je pravna oseba, razen akreditirane interne tehnične službe proizvajalca iz člena 76.

4.Tehnična služba za svoje dejavnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica sama neposredno pristojna za ugotavljanje skladnosti.

5.    Tehnične službe tretjih držav, razen tistih, ki so bile imenovane v skladu s členom 76, so lahko priglašene za namene člena 78 le, če je v dvostranskem sporazumu med Unijo in zadevno tretjo državo določena možnost imenovanja navedenih tehničnih služb. Tehnični službi, ustanovljeni na podlagi nacionalne zakonodaje države članice v skladu z odstavkom 3, to ne preprečuje ustanavljanja odvisnih družb v tretjih državah, če te odvisne družbe neposredno upravlja in nadzira imenovana tehnična služba.

Člen 73
Neodvisnost tehničnih služb

1.Tehnična služba, vključno z osebjem, je neodvisna in izvaja dejavnosti, za katere je bila imenovana, z največjo strokovno neoporečnostjo in zahtevano tehnično usposobljenostjo na določenem področju svojega delovanja brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njeno presojo ali rezultate njenih dejavnosti ocenjevanja, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

2.Tehnična služba je organizacija ali organ tretje strani, ki ni vključen v proces zasnove, proizvodnje, dobave, ali vzdrževanja vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje.

Lahko se šteje, da organizacija ali organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo ali vzdrževanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje, izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, če se homologacijskemu organu, pristojnemu za imenovanje, zadevne države članice dokaže, da je neodvisen in da ne obstaja nasprotje interesov.

3.Tehnična služba, njeno vodstvo na najvišji ravni in osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti, za katere je imenovano v skladu s členom 72(1), ne konstruira, proizvaja, dobavlja ali vzdržuje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjujejo, niti ne zastopa subjektov, udeleženih pri teh dejavnostih. To ne izključuje uporabe tistih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so potrebni za delovanje tehnične službe, ali uporabo takih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v zasebne namene.

4.Tehnična služba zagotovi, da dejavnosti njenih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana.

5.Osebje tehnične službe je v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo, zavezano k varovanju poklicne skrivnosti, razen pred homologacijskim organom ali če to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.

Člen 74
Pristojnost tehničnih služb

1.Tehnična služba je zmožna izvajati dejavnosti, za je vložila vlogo za imenovanje v skladu s členom 72(1). Homologacijskemu organu dokaže, da izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)njeno osebje je ustrezno usposobljeno, ima posebno tehnično znanje in poklicno usposabljanje ter zadostne in ustrezne izkušnje za izvajanje dejavnosti, za katero želi biti imenovana;

(b)ima opise postopkov za izvajanje dejavnosti, za katere želi biti imenovana, pri katerih se upošteva stopnja kompleksnosti tehnologije zadevnega ustreznega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ter podatek, ali gre pri proizvodnem postopku za masovno ali serijsko proizvodnjo. Tehnična služba dokaže preglednost in ponovljivost navedenih postopkov;

(c)ima sredstva, ki so potrebna za ustrezno opravljanje nalog, povezanih s kategorijami dejavnosti, za katere želi biti imenovana, in ima dostop do vse nujne opreme ali naprav.

2.Tehnična služba dokaže, da ima ustrezne sposobnosti, posebno tehnično znanje in dokazane izkušnje za opravljanje preskusov in pregledov za ocenjevanje skladnosti vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot s to uredbo in regulativnimi akti iz Priloge IV ter svojo skladnost s standardi iz Dodatka 1 k Prilogi V.

Člen 75
Odvisne družbe in podizvajalci tehničnih služb

1.Tehnične službe lahko s soglasjem homologacijskega organa, pristojnega za imenovanje, sklenejo pogodbo s podizvajalci za nekatere od kategorij dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 72(1), ali pa izvedbo teh dejavnosti prenesejo na odvisno družbo.

2.Če tehnična služba za določene naloge iz kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana, ali za izvedbo navedenih nalog sklene pogodbo s podizvajalci, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz členov 73 in 74, ter o tem obvesti homologacijski organ.

3.Tehnične službe prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo njihovi podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na njihov sedež.

4.Tehnične službe hranijo za homologacijski organ ustrezne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvajajo.

Člen 76
Interne tehnične službe proizvajalca

1.Interna tehnična služba proizvajalca je lahko imenovana za dejavnosti kategorije A iz člena 72(1)(a) v zvezi z regulativnimi akti iz Priloge XV. Interna tehnična služba je ločen in samostojen del družbe proizvajalca in ne sme sodelovati pri zasnovi, proizvodnji, dobavi ali vzdrževanju vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje.

2.Interna tehnična služba izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)akreditira jo nacionalni akreditacijski organ, kot je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008, v skladu z dodatkoma 1 in 2 k Prilogi V k tej uredbi;

(b)interna tehnična služba, vključno s svojim osebjem, je organizacijsko razločljiva in znotraj družbe proizvajalca uporablja metode poročanja, s katerimi zagotavlja svojo nepristranskost, ki jo dokazuje zadevnemu nacionalnemu akreditacijskemu organu;

(c)niti interna tehnična služba niti njeno osebje ne sodelujeta pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njeno neodvisnostjo ali integriteto pri izvajanju dejavnosti, za katere je bila imenovana;

(d)svoje storitve zagotavlja izključno družbi proizvajalca, ki ji pripada.

3.Interne tehnične službe ni treba priglasiti Komisiji za namene člena 78, vendar proizvajalec, ki mu pripada, ali nacionalni akreditacijski organ homologacijskemu organu na njegovo zahtevo predloži informacije o njeni akreditaciji.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo XV s posodobitvijo seznama regulativnih aktov in omejitev, ki jih vsebuje.

Člen 77
Ocenjevanje in imenovanje tehničnih služb

1.Homologacijski organ pred imenovanjem tehnično službo oceni v skladu s kontrolnim seznamom za ocenjevanje, v katerega so vključene vsaj postavke iz Dodatka 2 k Prilogi V. V ocenjevanje je vključen pregled tehnične službe, ki je vložila vlogo, na kraju samem in po potrebi katere koli odvisne družbe ali podizvajalca s sedežem v Uniji ali zunaj nje.

Predstavniki homologacijskih organov, pristojnih za imenovanje, iz vsaj dveh drugih držav članic v sodelovanju s homologacijskim organom države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo, skupaj s predstavnikom Komisije oblikujejo skupno ocenjevalno ekipo in sodelujejo pri ocenjevanju tehnične službe, ki vloži vlogo, vključno s pregledom na kraju samem. Homologacijski organ, pristojen za imenovanje, iz države članice, kjer ima sedež tehnična služba, navedenim predstavnikom omogoči pravočasen dostop do dokumentov, potrebnih za ocenjevanje tehnične službe, ki vloži vlogo.

2.Skupne ocenjevalne ekipe navedejo ugotovitve o tem, da tehnična služba, ki je vložila vlogo, med postopkom ocenjevanja ne izpolnjuje zahtev iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V. O teh ugotovitvah razpravljata homologacijski organ, pristojen za imenovanje, in skupna ocenjevalna ekipa, da dosežeta skupni dogovor glede ocene vloge.

3.Skupna ocenjevalna ekipa v 45 dneh po pregledu na kraju samem pripravi poročilo, v katerem navede, v kolikšnem obsegu vložnik izpolnjuje zahteve iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V k tej uredbi.

4.To poročilo vsebuje povzetek ugotovljenih neskladnosti. V njem se navedejo tudi različna mnenja članov skupne ocenjevalne ekipe ter priporočilo o tem, ali bi se vložnik lahko imenoval za tehnično službo.

5.Države članice Komisiji priglasijo imena predstavnikov homologacijskega organa, ki jih lahko ta pokliče za vsako skupno ocenjevanje.

6.Usposobljenost tehnične službe se oceni v skladu z določbami iz Dodatka 2 k Prilogi V.

7.Homologacijski organ Komisiji in organom, pristojnim za imenovanje, drugih držav članic priglasi poročilo o oceni skupaj z dokumentarnimi dokazili o usposobljenosti tehnične službe ter veljavno ureditev za njeno redno spremljanje in zagotovitev, da še naprej izpolnjuje zahteve te uredbe.

Homologacijski organ priglasitelj poleg tega pošlje dokaze o razpoložljivosti usposobljenega osebja za spremljanje tehnične službe v skladu s členom 71(6).

8.Homologacijski organi drugih držav članic in Komisija lahko v enem mesecu po priglasitvi poročila o oceni in dokumentarnih dokazil ta poročila in dokazila pregledajo, postavljajo vprašanja ali izrazijo pomisleke in zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila.

9.Homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo, odgovori na vprašanja, pomisleke in zahteve po dodatnih dokazilih v štirih tednih po njihovem prejemu.

10.Homologacijski organi drugih držav članic ali Komisija lahko v štirih tednih po prejemu odgovora iz odstavka 9 posamično ali skupno obravnavajo priporočila homologacijskega organa države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo. Navedeni homologacijski organ upošteva priporočila, ko se odloča o imenovanju tehnične službe. Če se odloči, da priporočil, ki so jih navedle druge države članice ali Komisija, ne upošteva, navede razloge za to v dveh tednih po sprejetju odločitve.

11.Veljavnost imenovanja tehničnih služb je omejena na največ pet let.

12.Homologacijski organ, ki namerava biti imenovan za tehnično službo v skladu s členom 72(2), izpolnjevanje zahtev te uredbe dokumentira z oceno, ki jo opravijo neodvisni ocenjevalci. Navedeni ocenjevalci ne smejo pripadati istemu homologacijskemu organu in izpolnjujejo zahteve iz Dodatka 2 k Prilogi V.

Člen 78
Priglasitev Komisiji v zvezi s tehničnimi službami

1.Države članice Komisiji priglasijo naziv, naslov, elektronski naslov, imena odgovornih oseb in kategorijo dejavnosti vsake imenovane tehnične službe. V priglasitvi so jasno določeni obseg imenovanja, dejavnosti in postopki ugotavljanja skladnosti, vrsta proizvodov in področij iz Priloge IV, za katere so bile imenovane tehnične službe, ter naknadne spremembe katere koli od navedenih podrobnosti.

Priglasitev se opravi, preden imenovane tehnične službe začnejo izvajati katero koli od dejavnosti iz člena 72(1).

2.Država članica ali Komisija lahko v 28 dneh po priglasitvi vloži pisni ugovor, v katerem navede svoje ugotovitve bodisi v zvezi s tehnično službo bodisi s spremljanjem homologacijskega organa. Kadar država članica ali Komisija ugovarja, se priglasitev začasno prekliče. V tem primeru se Komisija posvetuje z udeleženimi subjekti in z izvedbenim aktom odloči o tem, ali se lahko začasni preklic priglasitve odpravi ali ne. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Če ni predložen noben ugovor ali če Komisija meni, da se lahko priglasitev v celoti ali deloma sprejme, Komisija priglasitev objavi v skladu z odstavkom 5.

3.Več homologacijskih organov lahko imenuje isto tehnično službo in več držav članic lahko Komisiji priglasi navedene homologacijske organe, ne glede na kategorije dejavnosti, ki jih navedena tehnična služba izvaja v skladu s členom 72(1).

4.Kadar mora homologacijski organ v skladu z regulativnim aktom iz Priloge IV za izvajanje dejavnosti, ki ni vključena v kategorije dejavnosti iz člena 72(1), imenovati posebno organizacijo ali pristojni organ, država članica izvede priglasitev iz odstavka 1.

5.Komisija na svojem spletišču objavi posodobljen seznam in podatke o tehničnih službah, posebnih organizacijah in pristojnih organih, ki so bili priglašeni v skladu s tem členom.

Člen 79
Spremembe in podaljšanje imenovanj tehničnih služb

1.Če homologacijski organ ugotovi ali če je bil obveščen, da tehnična služba ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje, in sicer glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev.

Homologacijski organ o vsakem zadržanju, omejitvi ali preklicu priglasitve takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

Komisija ustrezno spremeni objavljene informacije iz člena 78(4).

2.Če se imenovanje omeji, začasno razveljavi ali prekliče ali če tehnična služba preneha opravljati dejavnost, homologacijski organ, pristojen za imenovanje, spise navedene tehnične službe preda drugi tehnični službi v nadaljnjo obdelavo ali jih hrani, da so na voljo homologacijskemu organu ali organom za nadzor trga.

3.Homologacijski organ obvesti druge homologacijske organe in Komisijo, če neizpolnjevanje zahtev s strani tehnične službe vpliva na potrdila o homologaciji, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, ki jo zadevajo spremembe v priglasitvi.

Homologacijski organ v dveh mesecih po uradnem obvestilu o spremembah priglasitve Komisiji in drugim homologacijskim organom pošlje poročilo o ugotovitvah glede neizpolnjevanja zahtev. Da se po potrebi zagotovi varnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, homologacijski organ, pristojen za imenovanje, zadevnim homologacijskim organom naroči, naj v določenem roku začasno razveljavijo ali prekličejo vsa nepravilno izdana potrdila.

4.Druga potrdila, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, za katere je bila priglasitev začasno preklicana, omejena ali preklicana, ostanejo v veljavi v naslednjih okoliščinah:

(a)v primeru začasnega preklica priglasitve: pod pogojem, da homologacijski organ, ki je potrdilo o homologaciji izdal, v treh mesecih po začasnem preklicu homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji pisno potrdi, da med obdobjem začasnega preklica prevzema naloge tehnične službe;

(b)v primeru omejitve ali preklica priglasitve: za obdobje treh mesecev po omejitvi ali preklicu. Homologacijski organ, ki je izdal potrdila, lahko podaljša njihovo veljavnost za nadaljnje obdobje treh mesecev, ki skupaj ne sme presegati dvanajst mesecev, pod pogojem, da v tem obdobju prevzame naloge tehnične službe, katere priglasitev je bila omejena ali preklicana.

Homologacijski organ, ki prevzame naloge tehnične službe, o tem takoj obvesti druge homologacijske organe, druge tehnične službe in Komisijo.

5.Razširitev obsega imenovanja tehnične službe je lahko dodeljena v skladu s postopkom iz člena 77 in zanjo velja obveznost priglasitve iz člena 78.

6.Imenovanje tehnične službe se lahko podaljša šele po tem, ko homologacijski organ preveri, ali tehnična služba še naprej izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Ocenjevanje se izvede v skladu s postopkom iz člena 77.

Člen 80
Spremljanje tehničnih služb

1.Homologacijski organ stalno spremlja tehnične službe, da zagotovi skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V.

Tehnične službe na zahtevo predložijo vse ustrezne informacije in dokumente, ki so potrebni, da lahko navedeni homologacijski organ preveri izpolnjevanje navedenih zahtev.

Tehnične službe homologacijski organ nemudoma obvestijo o vsaki spremembi, zlasti v zvezi z osebjem, prostori, odvisnimi družbami ali podizvajalci, ki lahko vplivajo na skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V ali na njihovo sposobnost izvajanja postopkov ugotavljanja skladnosti v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami, za katere so imenovani.

2.Tehnične službe nemudoma odgovorijo na zahteve homologacijskega organa ali Komisije, povezane z opravljenimi postopki ugotavljanja skladnosti.

3.Homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, zagotovi, da tehnična služba izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2, razen če obstaja utemeljen razlog o nasprotnem.

Če homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, navede utemeljen razlog, o tem obvesti Komisijo.

Komisija se nemudoma posvetuje z vsemi državami članicami. Na podlagi te ocene z izvedbenim aktom odloči, ali je utemeljen razlog upravičen ali ne. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Tehnična služba ali homologacijski organ lahko zahteva, da se vse informacije, poslane organom druge države članice ali Komisiji, obravnavajo zaupno.

3.Homologacijski organ vsaj vsakih 30 mesecev oceni, ali vsaka tehnična služba v njegovi pristojnosti še vedno izpolnjuje zahteve iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V. V to oceno je vključen obisk na kraju samem pri vsaki posamezni tehnični službi v njegovi pristojnosti.

Države članice v dveh mesecih po izvedbi te ocene tehnične službe poročajo Komisiji in drugim državam članicam o navedenih dejavnostih spremljanja. Poročila vsebujejo povzetek, ki je javno dostopen.

4.Homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, in skupna ocenjevalna ekipa, imenovana v skladu s postopkom iz člena 77(1) do (4), pet let po priglasitvi tehnične službe in nato vsako peto leto oceni, ali tehnična služba še vedno izpolnjuje zahteve iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V.

Člen 81
Izpodbijanje usposobljenosti tehničnih služb

1.Komisija preišče vse primere, na katere je bila opozorjena v zvezi z usposobljenostjo tehnične službe ali nadaljnjim izpolnjevanjem zahtev in obveznosti, ki veljajo zanjo v skladu s to uredbo. Take preiskave lahko začne tudi na lastno pobudo.

Komisija preišče odgovornost tehnične službe, če se dokaže ali če obstajajo utemeljeni razlogi za mnenje, da je bila homologacija podeljena na podlagi lažnih podatkov ali da so bili rezultati preskusa ponarejeni ali da so se podatki ali tehnične specifikacije, zaradi katerih bi bila podelitev homologacije zavrnjena, zadržali.

2.Komisija se kot del preiskave iz odstavka 1 posvetuje s homologacijskim organom države članice, kjer ima sedež tehnična služba. Homologacijski organ navedene države članice Komisiji na zahtevo predloži vse ustrezne informacije v zvezi z ustreznostjo delovanja in izpolnjevanjem zahtev o neodvisnosti in usposobljenosti zadevne tehnične službe.

3.Komisija zagotovi, da se vse občutljive informacije, pridobljene pri njenih preiskavah, obravnavajo zaupno.

4.Če Komisija ugotovi, da tehnična služba ne izpolnjuje zahtev za svoje imenovanje ali jih ne izpolnjuje več ali da je odgovorna za katero od napačnih ravnanj iz odstavka 1, o tem obvesti državo članico homologacijskega organa.

Komisija od navedene države članice zahteva, naj sprejme omejevalne ukrepe, po potrebi vključno z zadržanjem, omejitvijo ali preklicem imenovanja.

Če država članica ne sprejme potrebnih omejevalnih ukrepov, lahko Komisija z izvedbenimi akti zadrži, omeji ali prekliče imenovanje zadevne tehnične službe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2). Komisija zadevni državi članici priglasi svojo odločitev in ustrezno posodobi objavljene informacije iz člena 78(4).

Člen 82
Izmenjava informacij o ocenjevanju, imenovanju in spremljanju tehničnih služb

1.Homologacijski organi se posvetujejo med seboj in s Komisijo o vprašanjih splošnega pomena glede izvajanja zahtev te uredbe v zvezi z ocenjevanjem, imenovanjem in spremljanjem tehničnih služb.

2.Homologacijski organi drug drugega in Komisijo najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe obveščajo o modelu kontrolnega seznama za ocenjevanje, ki se uporablja v skladu s členom 77(1), po tem datumu pa o spremembah tega seznama, dokler Komisija ne sprejme usklajenega kontrolnega seznama. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, da pripravi predlogo za kontrolni seznam za ocenjevanje. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

3.Kadar so v poročilih o oceni iz člena 77(3) vidne razlike v splošni praksi homologacijskih organov, lahko države članice ali Komisija zahtevajo izmenjavo informacij.

4.To izmenjavo informacij usklajuje forum iz člena 10.

Člen 83
Sodelovanje z nacionalnimi akreditacijskimi organi

1.Če imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008, države članice zagotovijo, da homologacijski organ obvešča nacionalni akreditacijski organ, ki je pooblastil določeno tehnično službo, o poročilih o dogodkih in drugih informacijah, ki se nanašajo na zadeve pod nadzorom tehnične službe, ko so te informacije pomembne za ocenjevanje uspešnosti tehnične službe.

2.Države članice zagotovijo, da homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, obvešča nacionalni akreditacijski organ, pristojen za akreditacijo določene tehnične službe, o ugotovitvah, pomembnih za akreditacijo. Nacionalni akreditacijski organ o svojih ugotovitvah obvešča homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba.

Člen 84
Operativne obveznosti tehničnih služb

1.Tehnične službe izvajajo dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 72(1).

2.Tehnične službe ves čas izpolnjujejo vse naslednje:

(a)homologacijskemu organu omogočijo, da med ugotavljanjem skladnosti prisostvuje opravljanju nalog tehnične službe;

(b)homologacijskemu organu na zahtevo predložijo informacije o kategorijah dejavnosti, za katere so bile imenovane.

3.Kadar tehnična služba ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, to sporoči homologacijskemu organu, da lahko ta organ od proizvajalca zahteva, naj sprejme ustrezne popravne ukrepe. Kadar ustrezni popravni ukrepi niso bili sprejeti, homologacijski organ zavrne izdajo potrdila o homologaciji.

Člen 85
Obveznosti tehničnih služb v zvezi z obveščanjem

1.Tehnične službe homologacijski organ obveščajo o:

(a)vsaki neskladnosti, pri kateri je potrebna zavrnitev, omejitev, začasna razveljavitev ali preklic potrdila o homologaciji;

(b)vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg njihovega imenovanja in pogoje zanj;

(c)vsaki zahtevi po informacijah, ki so jo prejeli od organov za nadzor trga v zvezi s svojimi dejavnostmi.

2.Tehnične službe na zahtevo homologacijskega organa zagotovijo informacije o dejavnostih v okviru svojega imenovanja ter o vseh drugih opravljenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

Člen 86
Nacionalne pristojbine za stroške, povezane z dejavnostmi, ki jih izvajajo homologacijski organi

1.Države članice tehničnim službam, ki vložijo vlogo za imenovanje in imajo sedež na njihovem ozemlju, zaračunavajo pristojbine, da v celoti ali deloma pokrijejo stroške, povezane z dejavnostmi, ki jih nacionalni organi, pristojni za tehnične službe, izvajajo v skladu s to uredbo.

2.Komisija lahko sprejema izvedbene akte, da določi sestavo in višino pristojbin iz odstavka 1, pri čemer upošteva cilje varnosti in varovanja zdravja ljudi in varstva okolja, podpore inovacijam ter stroškovne učinkovitosti. Pri določitvi ustrezne višine pristojbin se posebna pozornost nameni tehničnim službam, ki so predložile veljavno potrdilo nacionalnega akreditacijskega organa iz člena 83, in tehničnim službam, ki so mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES 29 .. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

POGLAVJE XVI
IZVEDBENA IN DELEGIRANA POOBLASTILA

Člen 87
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Tehnični odbor za motorna vozila. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 88
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.Pooblastilo iz členov 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od datuma priglasitve navedenega akta ne nasprotuje delegiranemu aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE XVII
KONČNE DOLOČBE

Člen 89
Kazni

1.Države članice določijo pravila o kaznih, ki se naložijo gospodarskim subjektom in tehničnim službam v primeru kršitve njihovih obveznosti iz te uredbe, zlasti členov 11 do 19, 72 do 76, 84 in 85 ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.Vrste kršitev, ki jih storijo gospodarski subjekti in tehnične službe ter za katere so naložene kazni, vključujejo vsaj:

(a)dajanje lažnih izjav med postopki homologacije ali postopki, ki vodijo do odpoklica;

(b)ponarejanje rezultatov preskusa za homologacijo;

(c)nesporočanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko vodili do odpoklica vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali do zavrnitve ali preklica potrdila o homologaciji.

3.Poleg vrst kršitev iz odstavka 2 vrste kršitev, ki jih storijo gospodarski subjekti in za katere so naložene kazni, vključujejo vsaj:

(a)zavrnitev dostopa do informacij;

(b)dajanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere je potrebna homologacija, ki pa te homologacije nimajo, na voljo na trgu ali ponarejanje dokumentov ali oznak s tem namenom.

4.Države članice Komisijo do dd/mm/llll [UP: prosimo, vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo o določbah, s katerimi se izvajajo odstavki 1 do 3, in nemudoma tudi o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo na navedene določbe.

5.Države članice Komisiji vsako leto poročajo o kaznih, ki so jih naložile.

Člen 90
Upravne globe

1.Če se pri preverjanju skladnosti, ki ga izvede Komisija, iz člena 9(1) in (4) ali člena 54(1) izkaže, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni skladna z zahtevami iz te uredbe, lahko Komisija zadevnemu gospodarskemu subjektu za kršitev te uredbe naloži upravne globe. Naložene upravne globe so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Globe so zlasti sorazmerne s številom neskladnih vozil, registriranih na trgu Unije, ali številom neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu Unije.

Upravne globe, ki jih naloži Komisija, se ne prištejejo h kaznim, ki jih za isto kršitev naložijo države članice v skladu s členom 89, in ne presegajo 30 000 EUR za vsako neskladno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

2.Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 88, da določi metode izračuna in pobiranja upravnih glob iz odstavka 1.

3.Zneski upravnih glob se štejejo kot prihodek za splošni proračun Evropske unije.

Člen 91
Spremembe Uredbe (ES) št. 715/2007

1.Uredba (ES) št. 715/2007 se spremeni:

(1)    Naslov Uredbe se nadomesti z naslednjim:

„Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6)“;

(2)    v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.    Poleg tega ta uredba določa pravila za skladnost v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD) in merjenje porabe goriva.“;

(3)    točki 14 in 15 člena 3 se črtata;

(4)    členi od 6 do 9 se črtajo;

(5)    točka (e) člena 13(2) se črta.

(6)    Vstavi se člen 11a:

„Člen 11a

1.    Homologacijski organi na podlagi ustreznih in reprezentativnih vzorcev preverijo, da

(a)    so vozila, ki so dana v uporabo, skladna z vrednostmi emisij CO2 in porabe goriva, zabeleženimi v potrdilih o homologaciji in potrdilih o skladnosti;

(b)    vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, določene z uporabljenim preskusnim postopkom, ustrezajo izmerjenim emisijam pri dejanskih pogojih vožnje.

2.    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi postopke preverjanja iz točk (a) in (b) ter vse ukrepe, ki so potrebni, da se upoštevajo rezultati navedenih preverjanj. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena […].“

2.Sklicevanja na črtane določbe Uredbe (ES) št. 715/2007 se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 1 Priloge XVIII k tej uredbi.

Člen 92
Spremembe Uredbe (ES) št. 595/2009

1.Uredba (ES) št. 595/2009 se spremeni:

(1)    v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.    Ta uredba določa tudi pravila za skladnost vozil in motorjev v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD), merjenje porabe goriva in emisij CO2 in dostop do sistema OBD na vozilu.“;

(2)    točki 11 in 13 člena 3 se črtata;

(3)    člen 6 se črta;

(4)    točka (e) člena 11(2) se črta.

2.Sklicevanja na črtane določbe Uredbe (ES) št. 595/2009 se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 2 Priloge XVIII k tej uredbi.

Člen 93
Sprememba Uredbe (ES) št. 692/2008

1.Priloga XIV k Uredbi (ES) št. 692/2008 se črta.

2.Sklicevanja na črtane določbe Uredbe (ES) št. 692/2008 se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 3 Priloge XVIII k tej uredbi.

Člen 94
Spremembi Uredbe (EU) št. 582/2011

1. Uredba (EU) št. 582/2011 se spremeni:

(1)    členi od 2a do 2h se črtajo;

(2)    Priloga XVII se črta.

2.Sklicevanja na črtane določbe Uredbe (ES) št. 582/2011 se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 4 Priloge XVIII k tej uredbi.

Člen 95
Razveljavitev Direktive 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 201X.

Sklicevanja na Direktivo 2007/46/ES se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 5 Priloge XVIII k tej uredbi.

Člen 96
Prehodne določbe

1.Ta uredba ne razveljavlja nobene homologacije celotnega vozila ali EU-homologacije, podeljene za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote pred [UP: prosimo, navedite datum začetka uporabe, kot je navedeno v členu 98]. 

2.Homologacijski organi razširitve in popravke homologacij celotnega vozila in EU-homologacij za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote iz odstavka 1 podelijo v skladu s členoma 31 in 32 te uredbe.

3.Veljavnost homologacij celotnega vozila iz odstavka 1 preneha najpozneje [UP: prosimo, navedite datum, ki bi moral biti datum začetka uporabe iz člena 98 + 5 let], homologacijski organi pa lahko navedene homologacije celotnega vozila podaljšajo le v skladu z določbami člena 33 te uredbe.

4.Tehnične službe, ki so bile že imenovane, preden začne veljati ta uredba, so predmet ocene iz člena 77.

Imenovanje tehničnih služb, ki so bile imenovane že pred začetkom veljavnosti te uredbe, se podaljša v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe, kadar navedene tehnične službe izpolnjujejo ustrezne zahteve iz te uredbe.

Veljavnost imenovanja tehničnih služb, podeljenega pred začetkom veljavnosti te uredbe, preneha najpozneje dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 97
Poročanje

1.Države članice do 31. decembra 20xx [UP: prosimo, navedite leto, ki bi moralo biti leto začetka uporabe iz člena 98 + 5 let] Komisijo obvestijo o uporabi postopkov homologacije in nadzora trga iz te uredbe.

2.Komisija na podlagi poslanih informacij iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 20yy predloži ocenjevalno poročilo o uporabi te uredbe, vključno z delovanjem preverjanja skladnosti v skladu s členom 9. [UP: prosimo, navedite leto, ki bi moralo biti leto 20xx iz odstavka 1 + 1 leto]

Člen 98
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 201X.

Vendar od [...]  [UP: prosimo, navedite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.] nacionalni organi ne zavrnejo podelitve EU-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali prepovejo registracije, dajanja na trg ali začetka uporabe novega vozila, če je zadevno vozilo skladno s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, če to zahteva proizvajalec.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih strani pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih strani pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 30

Notranji trg, industrija, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (MSP) – notranji trg za blago in storitve

1.3.Vrsta predloga/pobude

Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

 Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 31 .

Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Namen predloga je prispevati k splošnemu cilju zagotavljanja odprtega notranjega trga za blago in storitve, ki ustvarja rast in delovna mesta

1.4.2.Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št. 1: Redno pregledovati obstoječa pravila notranjega trga v posebnih sektorjih in po potrebi predlagati nove pobude

Specifični cilj št. 2: Pravilno uporabljati pravo EU

Specifični cilj št. 3: Koristi, ki jih imajo podjetja EU od zakonsko določenih enakih konkurenčnih pogojev in skladnega dostopa do trga na mednarodni ravni

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Notranji trg za blago

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

   Evropski državljani (uporabniki vozil in drugi udeleženci v prometu) bi morali imeti koristi od ukrepov za preprečevanje nezadostne varnosti delovanja in slabih okoljskih značilnosti motornih vozil, če se uporabljajo nevarni in neskladni avtomobilski izdelki, ki prispevajo k nesrečam na cesti in slabi kakovosti zraka, kar ima škodljive posledice za osebno zdravje.

   Gospodarski subjekti v avtomobilski dobavni verigi bi morali imeti koristi od ukrepov za odpravo neenakih konkurenčnih pogojev in nelojalne konkurence tistih, ki pravila igre prezrejo ali jih ne upoštevajo. Za nedelovanje trga in regulativne pomanjkljivosti so najbolj dovzetna MSP v avtomobilskem sektorju in posebna pozornost je namenjena temu, kakšen bi bil morebitni vpliv predvidenih ukrepov nanje.

   Nacionalni organi pregona bi morali imeti koristi od ukrepov za obravnavanje regulativnih pomanjkljivosti in izogibanje dodatnemu bremenu, ki bi ga imeli pri odpravi teh pomanjkljivosti, s tem da bi sprejemali popravne ukrepe zoper neskladne in nevarne proizvode na svojih trgih.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

   spremembe mnenj/pritožbe potrošnikov, ki so jih organi pregona prejeli v zvezi z motornimi vozili in sestavnimi deli vozil;

   spremembe števila/odstotka neskladnih in nevarnih avtomobilskih izdelkov, prisotnih na trgu EU (npr. v primerjavi z obstoječimi študijami);

   spremembe števila/odstotka zaščitnih ukrepov, ki jih organi EU sprejmejo zoper neskladne in nevarne proizvode proizvajalcev/uvoznikov s sedežem v EU ali zunaj EU (tj. ob upoštevanju zahtev glede večje sledljivosti avtomobilskih izdelkov);

   spremembe trendov v zvezi z obvestili RAPEX za vozila in

   spremembe trendov v zvezi s prostovoljnimi odpoklici (kot kazalnik učinkovitosti možnosti politike, ki se kaže v zmanjšanju števila avtomobilskih izdelkov na trgu, ki predstavljajo tveganje za varnost ali okolje).

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Veljaven ureditveni okvir doživlja kritike, ker ne zagotavlja dovolj zanesljivega predhodnega ugotavljanja skladnosti in učinkovitega nadzora po dajanju izdelkov na trg. Kritike so se pojavile po tem, ko se je septembra 2015 ugotovilo, da je VW več let manipuliral upravljalne elemente naprav za obdelavo izpušnih plinov.

V ta predlog je kot odziv na te kritike in pomanjkljivosti, ugotovljene pri oceni homologacijskega okvira, vključen širok nabor ukrepov, ki se nanašajo na:

   sledljivost proizvodov ter vlogo in odgovornosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi;

   odgovornost in sodelovanje različnih nacionalnih organov, vključenih v uveljavljanje tehničnega usklajevanja zakonodaje za motorna vozila;

   kakovost nalog v zvezi s homologacijo in ugotavljanjem skladnosti, ki jih izvajajo tehnične službe;

   zaščitne postopke in določbe za odpoklic vozil po njihovem dajanju na trg ter

   postopke za skladnost proizvodnje.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Čeprav so za izvajanje zakonodaje na svojem ozemlju odgovorne države članice, je usklajen in skladen pristop, ki temelji na splošno veljavnih merilih in ga države članice enotno uporabljajo, bistven, da se po vsej EU z usklajeno razlago, izvajanjem in uveljavljanjem zahtev za homologacijo ohranjajo enaki konkurenčni pogoji, kar je podprto z usklajenimi določbami o nadzoru trga, da se državam članicam zagotovijo ustrezna sredstva za nadzor po dajanju izdelkov na trg ter sprejemanje učinkovitih in skupnih popravnih ukrepov zoper prisotnost neskladnih in nevarnih proizvodov na trgu.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Veljavna direktiva, ki se nanaša na homologacijo motornih vozil, je bila leta 2007 predmet revizije. Vendar so izkušnje z izvajanjem pokazale, da mehanizmi za zagotavljanje usklajenega izvajanja in izvrševanja niso dovolj učinkoviti. Pojavile so se pomembne razlike pri razlagi in uporabi pravil, kar škoduje glavnim ciljem direktive, tj. doseganju ustrezne ravni varnosti delovanja in okoljskih značilnosti motornih vozil.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Pričakuje se, da se bo povečala skladnost z drugo zakonodajo s področja homologacije (npr. glede kmetijskih traktorjev in motornih koles), ki je bila pregledana leta 2013.

Pričakuje se, da se bodo pojavile sinergije na področju nadzora trga, ki bodo temeljile na načelih in standardnih referenčnih določbah Uredbe št. 765/2008 in Sklepa št. 768/2008.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

 Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

   trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

   finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

 Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2017 in 2020,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 32

Neposredno upravljanje – Komisija

⌧ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije;

   prek izvajalskih agencij,

Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Komisija namerava zadevne ukrepe izvajati z neposrednim centraliziranim upravljanjem z lastnimi službami, zlasti prek Skupnega raziskovalnega središča, ki zagotavlja tehnično in znanstveno podporo, kar se bo upravljalo z instrumentom upravnega sporazuma.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Tehnični odbor za motorna vozila, vzpostavljen s to uredbo, in forum iz člena 10 zagotavljata platformo za redne razprave o vprašanjih, povezanih z izvajanjem okrepljenega ureditvenega okvira za homologacijo in nadzor trga motornih vozil.

Države članice bodo morale Komisiji vsako leto poročati o kaznih, ki so jih naložile.

Pet let po začetku veljavnosti obvestijo Komisijo o uporabi homologacijskih postopkov in postopkov za nadzor trga iz te uredbe. Komisija na podlagi teh informacij poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te nove uredbe.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

Zaradi ukrepov, predlaganih za omejitev trajanja veljavnosti imenovanja tehničnih služb, bi lahko nastalo začasno pomanjkanje tehničnih služb, proizvajalci pa bi imeli zamude pri homologaciji proizvodov.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Uvedbo usklajenega nadzora tehničnih služb bodo spremljale ustrezne prehodne določbe, da se lahko tehničnim službam, imenovanim v skladu z Direktivo 2007/46/ES, v dveh letih po začetku veljavnosti nove uredbe podaljša imenovanje v skladu z določbami te uredbe. Komisija pripravi smernice, s katerimi zagotavlja sorazmerno in učinkovito delovanje novega mehanizma nadzora.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

V stroške za nadzorni mehanizem spremljanja bo vključeno sodelovanje izvedencev držav članic EU in predstavnikov Komisije pri skupnih presojah tehničnih služb. Koristi bodo zajemale visoko raven zanesljivosti pri dejavnostih ugotavljanja skladnosti, ki jih izvajajo tehnične službe.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Službe Komisije bodo uporabile vse regulativne nadzorne mehanizme in poleg tega pripravile strategijo za boj proti goljufijam v skladu s strategijo Komisije na področju boja proti goljufijam (CAFS), sprejeto 24. junija 2011, da bi med drugim zagotovile, da je njihov notranji nadzor, povezan z bojem proti goljufijam, v celoti skladen s strategijo CAFS ter da je njihov pristop k obvladovanju tveganj za goljufije usmerjen k opredelitvi področij s tveganjem za goljufije, zlasti v zvezi s financiranjem dejavnosti izvajanja te uredbe. Uveden bo zlasti sklop ukrepov, kot so:

– sklepi, sporazumi in pogodbe, ki izhajajo iz financiranja dejavnosti izvajanja uredbe, s katerimi bosta Komisija, vključno z uradom OLAF, in Računsko sodišče izrecno pooblaščena za izvajanje revizij, pregledov na kraju samem in inšpekcijskih pregledov;

– med ocenjevalno fazo razpisa za zbiranje predlogov/ponudb se bodo predlagatelji in ponudniki preverili v skladu z objavljenimi izločitvenimi merili na podlagi izjav in sistema zgodnjega opozarjanja;

Poleg tega bo Komisija nadzorovala strogo uporabo kolizijskih pravil pri dejavnostih izvajanja v skladu s to uredbo.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

Poglavje 02.03
Notranji trg blaga in storitev

dif./nedif. 33

držav Efte 34

držav kandidatk 35

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1a

02.03.01 Delovanje in razvoj notranjega trga blaga in storitev

dif.

DA

NE

NE

NE

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Ukrepi iz tega osnutka predloga uredbe ne bodo imeli proračunskih posledic na proračun EU, ki bi presegale že predvidena sredstva v uradnem finančnem načrtu Komisije, zato bo treba morebitnim zahtevam za finančna sredstva zadostiti z namenskimi prihodki in prerazporeditvijo.

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira
okvira

1a

Konkurenčnost za rast in delovna mesta

GD: GROW

Leto2017

Leto2018

Leto2019

Leto2020

SKUPAJ leta 2017–2020

Naslednja leta 36

• Odobritve za poslovanje

Številka proračunske vrstice: 02.03.01

obveznosti

(1)

9 450

9 285

9 020

6 557

34 312

6 594

plačila

(2)

5 600

9 835

9 170

9 707

34 312

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 37

Številka proračunske vrstice

(3)

Odobritve
za GD GROW SKUPAJ

obveznosti

=1+1a +3

9 450

9 285

9 020

6 557

34 312

6 594

plačila

=2+2a

+3

5 600

9 835

9 170

9 707

34 312



Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

9 450

9 285

9 020

6 557

34 312

6 594

plačila

(5)

5 600

9 835

9 170

9 707

34 312

• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

Odobritve iz
RAZDELKA 1a
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

= 4 + 6

9 450

9 285

9 020

6 557

34 312

6 594

plačila

= 5 + 6

5 600

9 835

9 170

9 707

34 312





Razdelek večletnega finančnega
okvira

5

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto2017

Leto2018

Leto2019

Leto2020

SKUPAJ leta 2017–2020

Naslednja leta 38

GD: GROW

• Človeški viri

1 206

1 206

1 206

1 206

4 824

1 206

• Drugi upravni odhodki

0 235

0 240

0 244

0 249

0 968

0 254

GD GROW SKUPAJ

odobritve

1 441

1 446

1 450

1 455

5 792

1 460

Odobritve iz
RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ 

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

1 441

1 446

1 450

1 455

5 792

1 460

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto2017

Leto2018

Leto2019

Leto2020

SKUPAJ leta 2017–2020

Naslednja leta

Odobritve iz
RAZDELKOV od 1 do 5
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ 

obveznosti

10 891

10 731

10 470

8 012

40 104

8 054

plačila

7 041

11 281

10 620

11 262

40 104

1 460

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

Leto2017

Leto2018

Leto2019

Leto2020

SKUPAJ leta 2017–2020

Naslednja leta

REALIZACIJE

vrsta 39

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

stroški

POSAMEZNI CILJ št. 1 40 ...

Vzpostaviti mehanizme, s katerimi se zagotovi, da vse države članice usklajeno izvajajo in izvršujejo homologacijske predpise in predpise o nadzoru trga s trajnostnim, učinkovitim in verodostojnim upravljanjem na ravni EU ter dostopom do notranjega in zunanjega tehničnega in znanstvenega strokovnega znanja in izkušenj, kar omogoča boljše usklajevanje, sodelovanje in delitev virov med organi pregona držav članic.

– realizacija

Sestanki Tehničnega odbora za motorna vozila in Foruma za izvrševanje

20 dni sestankov

0 500

20 dni sestankov

0 510

20 dni sestankov

0 520

20 dni sestankov

0 530

2 06

20 dni sestankov

0 541

– realizacija

tehnična in znanstvena podpora (JRC)

7 700

7 500

7 200

4 700

27 100

4 700

– realizacija

presoje/skupna ocenjevanja tehničnih služb

1 250

1 275

1 300

1 327

5 152

1 353

Seštevek za posamezni cilj št. 1

9 450

9 285

9 020

6 557

34 312

6 594

STROŠKI SKUPAJ

9 450

9 285

9 020

6 557

34 312

6 594

3.2.4.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.1.Povzetek

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2017

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

SKUPAJ leta 2017–2020

Naslednja leta

RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

Človeški viri (GD GROW)

1 206

1 206

1 206

1 206

4 824

1 206

Drugi upravni odhodki (GD GROW)

0 235

0 240

0 244

0 249

0 968

0 254

Seštevek za RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

1 441

1 446

1 450

1 455

5 792

1 460

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 41
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi upravni
odhodki

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

1 441

1 446

1 450

1 455

5 792

1 460

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto2017

Leto2018

Leto
2019

Leto
2020

Naslednja leta 42

• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

02 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)

9 (GROW)

9 (GROW)

9 (GROW)

9 (GROW)

9 (GROW)

XX 01 01 02 (delegacije)

XX 01 05 01 (posredne raziskave)

10 01 05 01 (neposredne raziskave)

Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 43

XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

XX 01 02 02 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

XX 01 04 yy  44

– na sedežu

– na delegacijah

XX 01 05 02 ((PU, ZU, NNS za posredne raziskave)

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

SKUPAJ

9

9

9

9

9

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD GROW, ki je že dodeljeno za upravljanje sedanjega homologacijskega okvira in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD ali od zunaj GD (ocenjene potrebe: 6 AD/EPDČ in 3 AST/EPDČ).

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Nadzorovanje ustreznega izvajanja in izvrševanja te uredbe, razvoj delegiranih/izvedbenih aktov in smernic, organizacija in nadzor „skupnih ocen“ tehničnih služb ter nadzor nad postopkom imenovanja in spremljanja držav članic, usklajevanje dejavnosti nadzora trga na ravni EU.

Zunanje osebje

3.2.5.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

   Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

   Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

   Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.6.Udeležba tretjih strani pri financiranju

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

⌧V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto2017

Leto2018

Leto2019

Leto2020

Skupaj

Naslednja leta

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo Države članice bodo prek svoje strukture nacionalnih pristojbin financirale svoje homologacijske dejavnosti in dejavnosti nadzora trga ter prispevale k stroškom za neodvisne preskuse preverjanja skladnosti, ki jih izvaja Komisija.

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

7 700

7 500

7 200

4 700

27 100

xx

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za razne prihodke (prispevki držav članic iz razdelka 3.2.5)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov

Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto

Posledice predloga/pobude 45

Leto2017

Leto2018

Leto2019

Leto2020

Člen 6600

7 700

7 500

7 200

4 700

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

02.0301 Delovanje in razvoj notranjega trga blaga in storitev

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(2) COM(2012) 0636 final.
(3) UL L 218, 13.8.2008, str. 30.
(4) UL L 218, 13.8.2008, str. 82.
(5) http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/documents/consultations/2010-internal-market/index_en.htm  
(6) http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/files/projects/report-internal-market-legislation_en.pdf  
(7) http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/files/projects/impact-assessment-internal-market-legislation_en.pdf  
(8) SWD(2013) 466 final.
(9) UL C , , str. .
(10) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).
(11) Delovni dokument služb Komisije „Fitness Check of the EU legal framework for the type-approval of motor vehicles“ (Pregled ustreznosti pravnega okvira EU za homologacijo motornih vozil) (SWD(2013) 466 final).
(12) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
(13) Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („revidiran sporazum iz leta 1958“) (UL L 346, 17.12.1997, str. 81).
(14) Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).
(15) Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).
(16) Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).
(17) Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1).
(18) Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).
(19) Uredba Komisije (EU) št. 582/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi Prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 167, 25.6.2011, str. 1).
(20) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(21) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
(22) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
(23) Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).
(24) Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).
(25) Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59).
(26) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2015 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1–96).
(27) Uredba Komisije (EU) št. 19/2011 o zahtevah za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca in identifikacijsko številko vozila pri motornih vozilih in njihovih priklopnikih ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 8, 12.1.2011, str. 1).
(28) Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).
(29) Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(30) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.
(31) Po členu 54(2)(a) ali (b) finančne uredbe.
(32) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html
(33) dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.
(34) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(35) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.
(36) Znesek bo za obdobje po 31. decembru 2020 vključen v veljaven večletni finančni okvir za obdobje, ki se začne leta 2021, v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(37) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(38) Znesek bo za obdobje po 31. decembru 2020 vključen v veljaven večletni finančni okvir za obdobje, ki se začne leta 2021, v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(39) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).
(40) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posamezni cilji …“.
(41) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(42) Glej opombo 38.
(43) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(44) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
(45) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

Bruselj, 27.1.2016

COM(2016) 31 final

PRILOGE

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o homologaciji in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

{SWD(2016) 9 final}
{SWD(2016) 10 final}


PRILOGE

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o homologaciji in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

Seznam prilog

Priloga I

Opisni list – popoln seznam opisnih podatkov za EU-homologacijo vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot

Priloga II

Splošne opredelitve pojmov, merila za razvrščanje vozil, tipi vozil in tipi karoserij

Dodatek 1:

Postopek za preverjanje, ali se vozilo lahko uvrsti med terenska vozila

Dodatek 2:

Števke, ki se uporabijo za dopolnitev kod, ki se uporabljajo za različne vrste karoserij

Priloga III

Opisni list za EU-homologacijo vozil

Priloga IV

Zahteve za EU-homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot

Del I

Regulativni akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v neomejenih serijah

Dodatek 1:

Regulativni akti za EU-homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, v skladu s členom 39

Dodatek 2:

Zahteve za posamično EU-odobritev vozila v skladu s členom 42

Del II

Seznam pravilnikov UN/ECE, priznanih kot alternativa direktivam in uredbam iz dela I

Del III

Seznam regulativnih aktov, ki določajo zahteve za EU-homologacijo vozil za posebne namene

Dodatek 1:

Bivalna vozila, reševalna vozila in pogrebna vozila

Dodatek 2:

Neprebojna vozila

Dodatek 3:

Vozila, dostopna z invalidskim vozičkom

Dodatek 4:

Druga vozila za posebne namene (vključno s posebno skupino, vozili za prevoz različne opreme in bivalnimi prikolicami)

Dodatek 5:

Mobilni žerjavi

Dodatek 6:

Priklopniki za prevoz izrednega tovora

Priloga V

Postopki za EU-homologacijo

Dodatek 1:

Standardi, ki jih morajo izpolnjevati subjekti iz člena 72

Dodatek 2:

Postopek presoje tehničnih služb

Dodatek 3:

Splošne zahteve v zvezi z obliko poročil o preskusih

Priloga VI

Vzorci potrdila o EU-homologaciji

Dodatek:

Seznam regulativnih aktov, s katerimi je skladen tip vozila

Priloga VII

Sistem številčenja potrdil o EU-homologaciji

Dodatek:

Oznaka EU-homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote

Priloga VIII

Rezultati preskusa

Priloga IX

Izjava o skladnosti

Priloga X

Skladnost proizvodnih postopkov

Priloga XI

Predloga in sistem številčenja potrdila o soglasju za dajanje na trg delov ali opreme, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov

Dodatek:

Vzorec potrdila o EU-dovoljenju

Priloga XII

Omejitve števila vozil za majhne serije

Priloga XIII

Seznam delov ali opreme, ki lahko predstavljajo veliko tveganje za pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost, zahteve glede učinkovitosti takih delov ali opreme, ustrezni preskusni postopki ter določbe o označevanju in pakiranju

Priloga XIV

Seznam EU-homologacij, podeljenih, zavrnjenih ali preklicanih v skladu z regulativnimi akti

Priloga XV

Regulativni akti, za katere je proizvajalec lahko imenovan za tehnično službo

Dodatek:

Imenovanje proizvajalca za tehnično službo in sklepanje pogodb s podizvajalci

Priloga XVI

Pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod s strani proizvajalca ali tehnične službe

Dodatek 1:

Splošni pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod

Dodatek 2:

Posebni pogoji za uporabo virtualnih preskusnih metod

Dodatek 3:

Postopek potrditve

Priloga XVII

Postopki za večstopenjsko homologacijo EU

Dodatek:

Vzorec dodatne tablice proizvajalca

Priloga XVIII

Dostop do OBD ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

Dodatek 1:

Potrdilo proizvajalca o dostopu do OBD ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

Dodatek 2:

Informacije sistema OBD

Priloga XIX

Korelacijska preglednica



PRILOGA I

OPISNI LIST – POPOLN SEZNAM OPISNIH PODATKOV ZA EU-HOMOLOGACIJO VOZIL, SISTEMOV, SESTAVNIH DELOV ALI SAMOSTOJNIH TEHNIČNIH ENOT (a)

DEL I

Opisni listi za EU-homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v skladu s to uredbo in regulativnimi akti iz Priloge IV so samo izvlečki iz tega seznama in imajo enak številčni sistem označevanja posameznih podatkov kot ta popolni seznam.

Naslednji podatki se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati seznam priloženih dokumentov. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Če so priložene fotografije, morajo biti dovolj podrobne.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz te priloge upravljani elektronsko, je treba dodati informacije o njihovem delovanju.

1.    SPLOŠNO

1.1    Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

1.2    Tip: …

1.2.0.1    Šasija: …

1.2.0.2    Karoserija/dokončano vozilo: …

1.2.1    Trgovska imena (če obstajajo): …

1.2.2    Za večstopenjsko homologirana vozila homologacijske informacije o osnovnem vozilu/vozilu na predhodni stopnji (navesti informacije za vsako stopnjo; za to se lahko uporabi matrika.)

Tip: …………………………………………………………………………

Variante: …………………………………………………………………..

Izvedenke: …………………………………………………………………...

Homologacijska številka, vključno s številko razširitve ……………………….

1.3    Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti(1) (b): …

1.3.0.1    Šasija: …

1.3.0.2    Karoserija/dokončano vozilo: …

1.3.1    Mesto navedene oznake: …

1.3.1.1    Šasija: …

1.3.1.2    Karoserija/dokončano vozilo: …

1.4    Kategorija vozila(c): …

1.4.1    Klasifikacija po nevarnem blagu, za prevoz katerega je vozilo namenjeno: …

1.5    Naziv podjetja in naslov proizvajalca: …

1.5.1    Za večstopenjsko homologirana vozila naziv podjetja in naslov proizvajalca osnovnega vozila/vozila na predhodnih stopnjah………

1.6    Mesto in način pritrditve predpisanih tablic in mesto identifikacijske številke vozila: …

1.6.1    Na šasiji: …

1.6.2    Na karoseriji: …

1.7    (Ni dodeljeno)

1.8    Nazivi in naslovi proizvodnih tovarn: …

1.9    Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja): …

2.    SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI

2.1    Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila/sestavnega dela/samostojne tehnične enote(1): …

2.2    Merska risba celotnega vozila: …

2.3    Število osi in koles: …

2.3.1    Število in lega osi z dvojnimi kolesi: …

2.3.2    Število in lega krmiljenih osi: …

2.3.3    Pogonske osi (število, lega, medsebojna povezava): …

2.4    Šasija (če obstaja) (splošna risba): …

2.5    Material, uporabljen za vzdolžne nosilce(d): …

2.6    Lega in način vgradnje motorja: …

2.7    Vozniška kabina (trambus ali z motorjem pod prednjim pokrovom)(e): …

2.8    Lega volana: levo/desno(1).

2.8.1    Vozilo je izdelano za vožnjo po desni/levi(1) strani cestišča.

2.9    Opredeliti, ali je vlečno vozilo namenjeno za vleko polpriklopnikov ali drugih priklopnih vozil in ali je priklopno vozilo polpriklopnik, priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom: …

2.10    Opredeliti, ali je vozilo posebej namenjeno za prevoz blaga pri določeni temperaturi: …

3.    MASE IN MERE(f) ( g ) ( 6 ) 

   (v kg in mm) (navesti sklic na risbo, če je primerno)

3.1    Medosne razdalje (polno obremenjeno vozilo)(g1):

3.1.1    Dvoosno vozilo: …

3.1.2    Vozila s tremi ali več osmi

3.1.2.1    Osna razdalja med zaporednimi osmi, ki poteka od prednje do zadnje osi: …

3.1.2.2    Celotna osna razdalja: …

3.2    Sedlo

3.2.1    Za polpriklopnike

3.2.1.1    Razdalja med osjo kraljevega čepa in zadnjim delom polpriklopnika: …

3.2.1.2    Največja razdalja med osjo kraljevega čepa in poljubno točko na prednjem delu polpriklopnika: …

3.2.1.3    Referenčna medosna razdalja pri polpriklopnikih (kot je določeno v točki 3.2 dela D Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 1230/2012 1 : …

3.2.2    Za vlačilce polpriklopnikov

3.2.2.1    Oddaljenost centra sedla (največja in najmanjša; pri nedodelanem vozilu navesti dovoljene vrednosti(g2): …

3.2.2.2    Največja višina sedla (standardiziranega)(g3): …

3.3    Koloteki in širine osi

3.3.1    Kolotek vsake krmiljene osi(g4): …

3.3.2    Kolotek vseh drugih osi(g4): …

3.3.3    Širina najširše zadnje osi: …

3.3.4    Širina skrajne prednje osi (merjena med skrajnimi zunanjimi točkami pnevmatik, razen izbokline pnevmatik v bližini točke dotika s podlago): …

3.4    Razpon mer vozila (skupnih)

3.4.1    Za šasijo brez karoserije

3.4.1.1    Dolžina(g5): …

3.4.1.1.1    Največja dovoljena dolžina: …

3.4.1.1.2    Najmanjša dovoljena dolžina: …

3.4.1.1.3    Pri priklopnikih največja dovoljena dolžina vrtljivega ojesa(g6): …

3.4.1.2    Širina(g7): …

3.4.1.2.1    Največja dovoljena širina: …

3.4.1.2.2    Najmanjša dovoljena širina: …

3.4.1.3    Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo)(g8) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

3.4.1.4    Sprednji previs(g9): …

3.4.1.4.1    Pristopni kot(g10): …… stopinj.

3.4.1.5    Zadnji previs(g11): …

3.4.1.5.1.    Zadnji pristopni kot(g12): …… stopinj.

3.4.1.5.2.    Najmanjši in največji dovoljeni previs v točki spenjanja(g13): …

3.4.1.6    Oddaljenost od tal (izmerjeno v skladu s točko 3 Dodatka 1 k Prilogi II)

3.4.1.6.1    Med osmi: …

3.4.1.6.2    Pod sprednjimi osmi: …

3.4.1.6.3    Pod zadnjimi osmi: …

3.4.1.7    Kot rampe(g14): …… stopinj.

3.4.1.8    Skrajna dovoljena lega težišča karoserije in/ali notranje opreme in/ali opreme in/ali koristnega tovora: …

3.4.2    Za šasijo s karoserijo

3.4.2.1    Dolžina(g5): …

3.4.2.1.1    Dolžina nakladalne površine: …

3.4.2.1.2    Pri priklopnikih največja dovoljena dolžina vrtljivega ojesa(g6): …

3.4.2.2    Širina(g7): …

3.4.2.2.1    Debelina sten (pri vozilih za prevoz blaga pri določeni temperaturi): …

3.4.2.3    Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo)(g8) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

3.4.2.4    Sprednji previs(g9): …

3.4.2.4.1    Pristopni kot(g10): …… stopinj.

3.4.2.5    Zadnji previs(g11): …

3.4.2.5.1    Zadnji pristopni kot(g12): …… stopinj.

3.4.2.5.2    Najmanjši in največji dovoljeni previs v točki spenjanja(g13): …

3.4.2.6    Oddaljenost od tal (izmerjeno v skladu s točko 3 Dodatka 1 k Prilogi II)

3.4.2.6.1    Med osmi: …

3.4.2.6.2    Pod sprednjimi osmi: …

3.4.2.6.3    Pod zadnjimi osmi: …

3.4.2.7    Kot rampe(g14): …… stopinj.

3.4.2.8    Skrajna dovoljena lega težišča koristnega tovora (pri neenakomerni obremenitvi): …

3.4.2.9    Lega težišča vozila (M2 in M3) pri največji tehnični dovoljeni skupni masi obremenjenega vozila v vzdolžni, prečni in navpični smeri: …

3.4.3    Za karoserijo, homologirano brez šasije (vozila kategorij M2 in M3)

3.4.3.1    Dolžina(g5): …

3.4.3.2    Širina(g7): …

3.4.3.3    Nazivna višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo)(g8) na predvidenih tipih šasije (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

3.5    Najmanjša masa na krmiljenih oseh za nedodelana vozila:

3.6    Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo(h)

(a)    največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b)    masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …

3.6.1    Porazdelitev te mase na osi in, pri polpriklopnikih, priklopnikih s centralno osjo ali priklopnikih s togim ojesom, obremenitev na spojni točki: …

(a)    največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b)    masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …

3.6.2    Masa dodatne opreme (kot je opredeljena v točkah (4) in (5) člena 2 Uredbe (EU) št. 1230/2012): …

3.7    Najmanjša masa dodelanega vozila po podatkih proizvajalca, pri nedodelanem vozilu: …

3.7.1    Porazdelitev te mase na osi in, pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo, obremenitev na spojni točki: …

3.8    Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila po podatkih proizvajalca(i) (3): …

3.8.1    Porazdelitev te mase na osi in, pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo, obremenitev na spojni točki(3): …

3.9    Največja tehnično dovoljena masa na vsako os:

3.10    Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi:

3.11    Največja tehnično dovoljena masa vlečnega vozila 

Za:

3.11.1    Priklopnik z vrtljivim ojesom: …

3.11.2    Polpriklopnik: …

3.11.3    Priklopnik s centralno osjo: …

3.11.3.1    Največje dovoljeno razmerje med previsom vlečne sklopke(j) in medosno razdaljo: …

3.11.3.2    Največja vrednost V: …… kN.

3.11.4    Priklopnik s togim ojesom: …

3.11.5    Največja tehnično dovoljena masa obremenjene skupine vozil(3): …

3.11.6    Največja masa nezaviranega priklopnika: …

3.12    Največja tehnično dovoljena masa na točki spenjanja:

3.12.1    Vlečnega vozila: …

3.12.2    Polpriklopnika, priklopnika s centralno osjo ali priklopnika s togim ojesom: …

3.12.3    Največja dovoljena masa spojne naprave (če je ne dobavi proizvajalec): …

3.13    Obrat proti zadnjemu delu (točki 6 in 7 dela C Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012): …

3.14    Razmerje moč motorja/največja skupna masa: … kW/kg.

3.14.1    Razmerje moč motorja/največja dovoljena masa obremenjene skupine vozil (točka 5 dela C Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012): ……kW/kg.

3.15    Možnost speljevanja v klanec (vozilo brez priklopnika)(4): …… %.

3.16    Največje dovoljene mase pri registraciji/med uporabo (neobvezno) 

3.16.1    Največja dovoljena masa obremenjenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

3.16.2    Največja dovoljena masa na vsako os pri registraciji/med uporabo in, za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo, predvidena obremenitev v točki spenjanja po podatkih proizvajalca, če je nižja od največje tehnično dovoljene mase v točki spenjanja: …

3.16.3    Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi: …

3.16.4    Največja dovoljena masa vlečenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

3.16.5    Največja dovoljena masa skupine vozil pri registraciji/med uporabo: …

3.17    Vozila v postopku večstopenjske homologacije (samo za nedodelana ali dodelana vozila kategorije N1, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 715/2007: da/ne(1)

3.17.1    Masa osnovnega vozila, pripravljenega za vožnjo: …kg.

3.17.2    Privzeta dodana masa, izračunana v skladu s točko 5 Priloge XII k Uredbi (ES) št. 692/2008: …kg.

4.    POGONSKI AGREGAT(k) 

4.1    Proizvajalec motorja:  

4.1.1    Proizvajalčeva oznaka motorja (kot je označena na motorju) ali drugi načini identifikacije: …

4.1.2    Homologacijska številka (če je primerno), vključno z oznako goriva: …

(samo težka gospodarska vozila)

4.2    Motor z notranjim zgorevanjem

4.2.1    Posebni podatki o motorju 

4.2.1.1    Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig/kombinirano gorivo(1)

Cikel: štiritaktni/dvotaktni/rotacijski(1)

4.2.1.1.1    Tip motorja, ki uporablja kombinirano gorivo: Tip 1A/Tip 1B/Tip 2A/Tip 2B/Tip 3B(1) (x1)

4.2.1.1.2    Razmerje energije iz plina v vročem delu preskusnega cikla WHTC: … %

4.2.1.2    Število in razpored valjev: …

4.2.1.2.1    Vrtina(l): …… mm

4.2.1.2.2    Gib(1): …… mm

4.2.1.2.3    Zaporedje vžigov: …

4.2.1.3    Delovna prostornina motorja(m): …… cm3 

4.2.1.4    Kompresijsko razmerje(2): …

4.2.1.5    Risbe zgorevalnega prostora, čela bata in, pri motorjih s prisilnim vžigom, risbe batnih obročkov: …

4.2.1.6    Običajna vrtilna frekvenca prostega teka(2): …… min-1 

4.2.1.6.1    Visoka vrtilna frekvenca prostega teka(2): …… min-1

4.2.1.6.2    Prosti tek na dizelsko gorivo: da/ne(1) (x1)

4.2.1.7    Prostorninski delež ogljikovega monoksida v izpuhu pri prostem teku motorja(2): …… % po podatkih proizvajalca (samo motorji na prisilni vžig)

4.2.1.8    Največja neto moč(n): … kW pri: … min-1 (po navedbi proizvajalca)

4.2.1.9    Največja dovoljena vrtilna frekvenca motorja po podatkih proizvajalca: …… min-1 

4.2.1.10    Največji neto navor(n): : … Nm pri: … min-1 (po navedbi proizvajalca)

4.2.1.11    (samo Euro VI) Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket, ki se zahteva v členih 5, 7 in 9 Uredbe (EU) št. 582/2011, kar omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx

4.2.2    Gorivo 

4.2.2.1    Lahka gospodarska vozila: Dizel/bencin/UNP/ZP ali biometan/etanol (E 85)/biodizel/vodik/H2ZP(1) (6)

4.2.2.2    Težka gospodarska vozila dizel/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/etanol (E85)/UZP/UZP20(1) (6)

4.2.2.2.1    (samo Euro VI) Goriva, ki jih lahko uporablja motor in jih navede proizvajalec v skladu s točko 1.1.2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 582/2011 (če je primerno)

4.2.2.3    Nalivno grlo posode za gorivo: zožen premer/označba(1)

4.2.2.4    Vozila glede na tip goriva: enogorivno, dvogorivno, vozilo s prilagodljivim tipom goriva(1)

4.2.2.5    Največja količina biogoriva, sprejemljiva v gorivu (po navedbi proizvajalca): … prostorninski %

4.2.3    Posode za gorivo 

4.2.3.1    Delovne posode za gorivo

4.2.3.1.1    Število in prostornina vsake posode: …

4.2.3.1.1.1    Material: …

4.2.3.1.2    Risba in tehnični opis posod za gorivo z vsemi povezavami in priključki za dovod in odvod zraka, zaporami, ventili in pritrdilnimi napravami: …

4.2.3.1.3    Risba, ki jasno kaže položaj posod za gorivo v vozilu: …

4.2.3.2    Posode za rezervno gorivo

4.2.3.2.1    Število in prostornina vsake posode: …

4.2.3.2.1.1    Material: …

4.2.3.2.2.    Risba in tehnični opis posod za gorivo z vsemi povezavami in priključki za dovod in odvod zraka, zaporami, ventili in pritrdilnimi napravami: …

4.2.3.2.3    Risba, ki jasno kaže položaj posod za gorivo v vozilu: …

4.2.4    Dovod goriva 

4.2.4.1    Z uplinjačem: da/ne(1)

4.2.4.2    Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s kompresijskim vžigom ali na kombinirano gorivo): da/ne(1)

4.2.4.2.1    Opis sistema: …

4.2.4.2.2    Način delovanja: direktni vbrizg/predkomora/vrtinčna komora(1)

4.2.4.2.3    Tlačilka za vbrizgavanje goriva

4.2.4.2.3.1.    Znamke: …

4.2.4.2.3.2    Tipi: …

4.2.4.2.3.3    Največja količina vbrizga(1) (2): … mm3/gib ali takt pri vrtilni frekvenci motorja: … min-1 ali, alternativno, karakteristika vbrizga: …

   (če ima motor samodejno krmiljenje vbrizgane količine goriva v odvisnosti od tlaka, navesti značilno količino vbrizga in tlak glede na vrtilno frekvenco motorja)

4.2.4.2.3.4    Statično krmiljenje vbrizga(2): …

4.2.4.2.3.5    Krivulja predvbrizga(2): …

4.2.4.2.3.6    Postopek kalibracije: preskusna naprava/motor(1)

4.2.4.2.4    Regulator

4.2.4.2.4.1    Tip: …

4.2.4.2.4.2    Število vrtljajev, pri katerih regulator zapre dovod goriva

4.2.4.2.4.2.1.    Vrtilna frekvenca, pri kateri se pri polni obremenitvi začne zapiranje dovoda goriva …… min-1 

4.2.4.2.4.2.2    Največja vrtilna frekvenca brez obremenitve: …… min-1 

4.2.4.2.4.2.3    Vrtilna frekvenca v prostem teku: …… min-1 

4.2.4.2.5    Visokotlačne cevi (samo težka gospodarska vozila)

4.2.4.2.5.1    Dolžina: …… mm

4.2.4.2.5.2    Notranji premer: …… mm

4.2.4.2.5.3    Skupni vod, znamka in tip: …

4.2.4.2.6    Vbrizgalne šobe

4.2.4.2.6.1    Znamke: …

4.2.4.2.6.2.    Tipi: …

4.2.4.2.6.3    Tlak odpiranja(2): … kPa ali karakteristika odpiranja(é): …

4.2.4.2.7    Sistem za zagon hladnega motorja

4.2.4.2.7.1    Znamke: …

4.2.4.2.7.2    Tipi: …

4.2.4.2.7.3    Opis: …

4.2.4.2.8    Pomožna naprava za pomoč pri zagonu

4.2.4.2.8.1    Znamke: …

4.2.4.2.8.2    Tipi: …

4.2.4.2.8.3    Opis sistema: …

4.2.4.2.9    Elektronsko nadzorovano vbrizgavanje: da/ne(1)

4.2.4.2.9.1    Znamke: …

4.2.4.2.9.2    Tipi:

4.2.4.2.9.3    Opis sistema (pri sistemih, ki nimajo neprekinjenega vbrizgavanja, navesti enakovredne podrobnosti): …

4.2.4.2.9.3.1    Znamka in tip elektronske krmilne enote (ECU): …

4.2.4.2.9.3.2    Znamka in tip regulatorja goriva: …

4.2.4.2.9.3.3    Znamka in tip senzorja pretoka zraka: …

4.2.4.2.9.3.4    Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva: …

4.2.4.2.9.3.5    Znamka in tip ohišja lopute za zrak: …

4.2.4.2.9.3.6    Znamka in tip senzorja temperature vode: …

4.2.4.2.9.3.7    Znamka in tip senzorja temperature zraka: …

4.2.4.2.9.3.8    Znamka in tip senzorja zračnega tlaka: …

4.2.4.2.9.3.9    Številke kalibracije programske opreme: …

4.2.4.3    Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje na prisilni vžig): da/ne(1)

4.2.4.3.1    Način delovanja: vbrizgavanje v sesalno cev (eno-/večtočkovno/direktno vbrizgavanje(1) /drugo (navesti): …

4.2.4.3.2    Znamke: …

4.2.4.3.3    Tipi: …

4.2.4.3.4    Opis sistema (pri sistemih, ki nimajo neprekinjenega vbrizgavanja, navesti enakovredne podrobnosti): …

4.2.4.3.4.1    Znamka in tip elektronske krmilne enote (ECU): …

4.2.4.3.4.2    Znamka in tip regulatorja goriva: …

4.2.4.3.4.3    Znamka in tip senzorja pretoka zraka: …

4.2.4.3.4.4    Znamka in tip naprave za razdeljevanje goriva: …

4.2.4.3.4.5.    Znamka in tip krmilnika tlaka: …

4.2.4.3.4.6    Znamka in tip mikrostikala: …

4.2.4.3.4.7    Znamka in tip regulirnega vijaka za prosti tek: …

4.2.4.3.4.8    Znamka in tip ohišja lopute za zrak: …

4.2.4.3.4.9    Znamka in tip senzorja temperature vode: …

4.2.4.3.4.10    Znamka in tip senzorja temperature zraka: …

4.2.4.3.4.11    Znamka in tip senzorja zračnega tlaka: …

4.2.4.3.4.12    Številke kalibracije programske opreme: …

4.2.4.3.5    Vbrizgalne šobe: tlak odpiranja(2): … kPa ali karakteristika odpiranja: …

4.2.4.3.5.1    Znamka: …

4.2.4.3.5.2    Tip: …

4.2.4.3.6    Krmiljenje začetka vbrizgavanja: …

4.2.4.3.7    Sistem za zagon hladnega motorja

4.2.4.3.7.1    Načini delovanja: …

4.2.4.3.7.2    Delovno območje/nastavitve(1) (2): …

4.2.4.4    Črpalka za gorivo

4.2.4.4.1    Tlak(2): … kPa ali karakteristika odpiranja(2): …

4.2.5    Električni sistem 

4.2.5.1    Nazivna napetost: … V, priključek mase pozitivni/negativni(1)

4.2.5.2    Generator

4.2.5.2.1.    Tip: …

4.2.5.2.2    Nazivna moč: …… VA

4.2.6    Sistem vžiga (samo motorji na prisilni vžig) 

4.2.6.1    Znamke: …

4.2.6.2    Tipi: …

4.2.6.3    Način delovanja: …

4.2.6.4    Krivulja ali diagram predvžiga(2): …

4.2.6.5    Statični predvžig(2): …… stopinj pred GMT

4.2.6.6    Vžigalne svečke

4.2.6.6.1    Znamka: …

4.2.6.6.2    Tip: …

4.2.6.6.3    Nastavitev razdalje med elektrodama: … mm

4.2.6.7    Vžigalne tuljave

4.2.6.7.1    Znamka: …

4.2.6.7.2    Tip: …

4.2.7    Hladilni sistem: tekočina/zrak(1)

4.2.7.1    Nazivna nastavitev naprave za krmiljenje temperature motorja: …

4.2.7.2    Tekočina

4.2.7.2.1    Lastnosti tekočine: …

4.2.7.2.2    Vodne črpalke: da/ne(1)

4.2.7.2.3    Lastnosti: ……….ali

4.2.7.2.3.1    Znamke: …

4.2.7.2.3.2    Tipi: …

4.2.7.2.4    Prestavna razmerja: …

4.2.7.2.5    Opis ventilatorja in njegovega pogonskega mehanizma: …

4.2.7.3    Zrak

4.2.7.3.1    Ventilator: da/ne(1)

4.2.7.3.2    Lastnosti: …….ali

4.2.7.3.2.1    Znamke: …

4.2.7.3.2.2    Tipi: …

4.2.7.3.3    Prestavna razmerja: …

4.2.8    Sesalni sistem 

4.2.8.1    Nadtlačni polnilnik: da/ne(1)

4.2.8.1.1    Znamke: …

4.2.8.1.2    Tipi: …

4.2.8.1.3    Opis sistema (npr. največji polnilni tlak: …… kPa; omejilni ventil, če je primerno): …

4.2.8.2    Hladilnik polnilnega zraka: da/ne(1)

4.2.8.2.1    Tip: zrak–zrak/zrak–voda(1)

4.2.8.3    Podtlak v sesalni cevi pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi (samo motorji s kompresijskim vžigom)

4.2.8.3.1    najmanjši dovoljeni: ………. kPa

4.2.8.3.2    največji dovoljeni: ……… kPa

4.2.8.3.3    (samo Euro VI) Dejanski podtlak v sesalnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila: … kPa

4.2.8.4    Opis in risbe sesalnih cevi in njihovih dodatkov (posoda za vsesani zrak, grelne naprave, dodatni vstopi za zrak itn.): …

4.2.8.4.1    Opis sesalnega kolektorja (vključno z risbami in/ali fotografijami): …

4.2.8.4.2    Filter za zrak, risbe: …ali

4.2.8.4.2.1.    Znamke: …

4.2.8.4.2.2    Tipi: …

4.2.8.4.3    Dušilnik zvoka, risbe: …ali

4.2.8.4.3.1.    Znamke: …

4.2.8.4.3.2    Tipi: …

4.2.9    Izpušni sistem 

4.2.9.1    Opis in/ali risba izpušnega kolektorja: …

4.2.9.2    Opis in/ali risba izpušnega sistema: …

4.2.9.2.1    (samo Euro VI) Opis in/ali risba elementov izpušnega sistema, ki so del sistema motorja

4.2.9.3    Največji dovoljeni protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi: …… kPa

4.2.9.3.1    (samo Euro VI) Dejanski protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila (samo pri motorjih na kompresijski vžig): … kPa

4.2.9.4    Tip, znak dušilnikov zvoka: …

   Ukrepi za zmanjšanje hrupa v motornem prostoru in na motorju, če vplivajo na zunanji hrup: …

4.2.9.5    Lega izpušne odprtine: …

4.2.9.6    Dušilnik zvoka z vlaknastimi materiali: …

4.2.9.7    Celotna prostornina izpušnega sistema: …… dm3

4.2.9.7.1    (samo Euro VI) Sprejemljiva prostornina izpušnega sistema: … dm3 

4.2.9.7.2.    (samo EURO VI) Prostornina izpušnega sistema, ki je del sistema motorja: … dm3

4.2.10    Najmanjše površine presekov sesalnih in izpušnih odprtin:

4.2.11    Krmilni časi ventilov ali enakovredni podatki 

4.2.11.1    Največji gib ventilov, koti odpiranja in zapiranja ali podatki o časih odpiranja in zapiranja glede na mrtve točke batov pri alternativnih sistemih krmiljenja. Za spremenljive sisteme določanja časa, najnižji in najvišji čas: …

4.2.11.2    Referenčno območje in/ali območje nastavitve(1): …

4.2.12    Ukrepi proti onesnaževanju zraka 

4.2.12.1    Naprava za vsesavanje plinov iz okrova ročične gredi (opis in risbe): …

4.2.12.1.1    (samo Euro VI) Naprava za recikliranje plinov iz okrova ročične gredi: da/ne(2)

Če da, opis in risbe:

Če ne, se zahteva skladnost s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 582/2011.

4.2.12.2    Dodatne naprave za uravnavanje onesnaževanja (če so nameščene in če niso zajete pod drugim naslovom)

4.2.12.2.1    Katalizator: da/ne(1)

4.2.12.2.1.1    Število katalizatorjev in elementov (v naslednjih točkah zagotoviti podatke za vsako posamezno enoto): …

4.2.12.2.1.2    Dimenzije, oblika in prostornina katalizatorjev: …

4.2.12.2.1.3    Vrsta katalitične reakcije: …

4.2.12.2.1.4    Skupna količina plemenitih kovin: …

4.2.12.2.1.5    Relativna koncentracija: …

4.2.12.2.1.6    Podlaga (struktura in material): …

4.2.12.2.1.7    Gostota celic: …

4.2.12.2.1.8    Tip ohišja katalizatorjev: …

4.2.12.2.1.9    Mesto vgradnje katalizatorjev (mesto in referenčna razdalja v izpušnem sistemu): …

4.2.12.2.1.10    Ščitnik proti toploti: da/ne(1)

4.2.12.2.1.11    Sistemi regeneracije/metoda sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov, opis: …

4.2.12.2.1.11.1    Število operativnih ciklov tipa I (ali enakovrednih ciklov preskusne naprave) med dvema cikloma, kadar pride do faz regeneracije pod pogoji, enakovrednimi preskusu tipa I (razdalja „D“ na sliki 1 v Prilogi 13 k Pravilniku UN/ECE št. 83): …

4.2.12.2.1.11.2    Opis metode, uporabljene za določitev števila ciklov med dvema cikloma, kadar pride do faz regeneracije: …

4.2.12.2.1.11.3    Parametri za določitev ravni obremenitve, ki se zahteva pred regeneracijo (tj. temperatura, tlak itd.): …

4.2.12.2.1.11.4    Opis metode, uporabljene za obremenitev sistema v postopku preskušanja, opisanem v odstavku 3.1 Priloge 13 k Pravilniku UN/ECE št. 83): …

4.2.12.2.1.11.5    Običajno območje delovne temperature: ……… K

4.2.12.2.1.11.6    Gorljivi reagenti: da/ne(1)

4.2.12.2.1.11.7    Vrsta in koncentracija reagenta, potrebnega za katalitično reakcijo: …

4.2.12.2.1.11.8    Običajno območje delovne temperature reagenta: ……… K

4.2.12.2.1.11.9    Mednarodni standard: …

4.2.12.2.1.11.10    Pogostost ponovnega polnjenja reagenta: neprekinjeno/vzdrževanje(1)

4.2.12.2.1.12    Znamka katalizatorja: …

4.2.12.2.1.13    Identifikacija številke dela: …

4.2.12.2.2    Lambda sonda: da/ne(1)

4.2.12.2.2.1    Znamka: …

4.2.12.2.2.2    Lokacija: …

4.2.12.2.2.3    Območje delovanja: …

4.2.12.2.2.4    Tip: …

4.2.12.2.2.5    Identifikacija številke dela: …

4.2.12.2.3    Vpihavanje zraka da/ne(1)

4.2.12.2.3.1    Vrsta (pulziranje zraka, zračna črpalka itd.): …

4.2.12.2.4    Vračanje izpušnih plinov (EGR): da/ne(1)

4.2.12.2.4.1    Lastnosti (znamka, tip, pretok itd.): …

4.2.12.2.4.2    Sistem hlajenja z vodo: da/ne(1)

4.2.12.2.5    Sistem za uravnavanje emisij zaradi izhlapevanja: da/ne(1)

4.2.12.2.5.1    Podroben opis delov naprave in njihove nastavitve: …

4.2.12.2.5.2    Risba naprave za uravnavanje emisij zaradi izhlapevanja: …

4.2.12.2.5.3    Risba posode za aktivno oglje: …

4.2.12.2.5.4    Masa suhega aktivnega oglja: …… g

4.2.12.2.5.5    Shematična risba posode za gorivo s podatki o prostornini za gorivo in materialu: …

4.2.12.2.5.6    Risba toplotnega ščita med posodo za gorivo in izpušnim sistemom: …

4.2.12.2.6    Filter za delce (PT): da/ne(1)

4.2.12.2.6.1    Mere, oblika in prostornina filtra za delce: …

4.2.12.2.6.2    Zasnova filtra za delce: …

4.2.12.2.6.3    Mesto vgradnje (referenčna razdalja v izpušnem vodu): …

4.2.12.2.6.4    Način ali sistem regeneracije, opis in/ali risba: …

4.2.12.2.6.4.1    Število operativnih ciklov tipa I (ali enakovrednih ciklov preskusne naprave) med dvema cikloma, kadar pride do faz regeneracije pod pogoji, enakovrednimi preskusu tipa I (razdalja „D“ na sliki 1 v Prilogi 13 k Pravilniku UN/ECE št. 83): …

4.2.12.2.6.4.2    Opis metode, uporabljene za določitev števila ciklov med dvema cikloma, kadar pride do faz regeneracije: …

4.2.12.2.6.4.3    Parametri za določitev ravni obremenitve, ki se zahteva pred regeneracijo (tj. temperatura, tlak itd.): …

4.2.12.2.6.4.4    Opis metode, uporabljene za obremenitev sistema v postopku preskušanja, opisanem v odstavku 3.1 Priloge 13 k Pravilniku UN/ECE št. 83): …

4.2.12.2.6.5    Znamka filtra za delce: …

4.2.12.2.6.6    Identifikacija številke dela: …

4.2.12.2.6.7    Običajno območje delovne temperature: … (K) in tlaka … (kPa)

   (samo težka gospodarska vozila)

4.2.12.2.6.8    V primeru periodične regeneracije (samo težka gospodarska vozila)

4.2.12.2.6.8.1    Število preskusnih ciklov ETC med dvema regeneracijama (n1): ... (ne velja za Euro VI)

4.2.12.2.6.8.1.1    (samo Euro VI) Število preskusnih ciklov WHTC brez regeneracije (n):

4.2.12.2.6.8.2    Število preskusnih ciklov ETC med regeneracijo (n2): ... (ne velja za Euro VI) 

4.2.12.2.6.8.2.1    (samo Euro VI) Število preskusnih ciklov WHTC z regeneracijo (nR):

4.2.12.2.6.9    Drugi sistemi: da/ne(1)

4.2.12.2.6.9.1    Opis in delovanje

4.2.12.2.7.1    Vgrajen sistem za diagnostiko v vozilu (OBD): da/ne(1) …

4.2.12.2.7.1.1    (samo Euro VI) Število družin motorjev OBD v družini motorjev

4.2.12.2.7.1.2    Seznam družin motorjev OBD (če je primerno)

4.2.12.2.7.1.3    Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev:

4.2.12.2.7.1.4    Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo OBD, ki se zahteva v členu 5(4)(c) in členu 9(4) Uredbe (EU) št. 582/2011 ter je določena v Prilogi X k navedeni uredbi za namene homologacije sistema OBD

4.2.12.2.7.1.5    Če je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistema motorja, opremljenega z OBD, v vozilo

4.2.12.2.7.1.6    Če je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema OBD homologiranega motorja v vozilo

4.2.12.2.7.2    Pisni opis in/ali skica kazalnika slabega delovanja (MI): …

4.2.12.2.7.3    Seznam in namen vseh sestavnih delov, ki jih spremlja sistem OBD: …

4.2.12.2.7.4    Pisni opis (splošna načela delovanja) za

4.2.12.2.7.4.1    motorje na prisilni vžig

4.2.12.2.7.4.1.1    Spremljanje katalizatorja: …

4.2.12.2.7.4.1.2    Zaznavanje neuspelih vžigov: …

4.2.12.2.7.4.1.3    Spremljanje lambde sonde: …

4.2.12.2.7.4.1.4    Drugi sestavni deli, ki jih spremlja sistem OBD: …

4.2.12.2.7.4.2    Motorje na kompresijski vžig: …

4.2.12.2.7.4.2.1    Spremljanje katalizatorja: …

4.2.12.2.7.4.2.2    Spremljanje filtra za delce: …

4.2.12.2.7.4.2.3    Spremljanje elektronskega sistema za dovod goriva: …

4.2.12.2.7.4.2.4    Spremljanje sistema za odstranjevanje NOx: …

4.2.12.2.7.4.2.5    Drugi sestavni deli, ki jih spremlja sistem OBD: …

4.2.12.2.7.5    Merila za vklop MI (stalno število voznih ciklov ali statistična metoda): …

4.2.12.2.7.6    Seznam vseh izhodnih kod in obrazcev, ki jih uporablja OBD (z ustreznimi pojasnili): …

4.2.12.2.7.7    Proizvajalec vozila zagotovi naslednje dodatne podatke, da se omogoči proizvodnja nadomestnih delov, združljivih s sistemom OBD, ter orodij za diagnostiko in preskusne opreme.

4.2.12.2.7.7.1    Opis tipa in števila ciklov predkondicioniranja, ki so bili uporabljeni za izvirno homologacijo vozila.

4.2.12.2.7.7.2    Opis tipa demonstracijskega cikla OBD, ki je bil izveden za izvirno homologacijo vozila za sestavni del, ki ga spremlja sistem OBD.

4.2.12.2.7.7.3    Izčrpen dokument, ki opisuje vse zaznane komponente s strategijo za odkrivanje napak in aktivacijo MI (stalno število voznih ciklov ali statistična metoda), vključno s seznamom ustreznih sekundarnih zaznanih parametrov za vsak sestavni del, ki ga spremlja sistem OBD. Seznam vseh izhodnih kod in obrazcev OBD (z ustreznimi pojasnili) za posamezne sestavne dele prenosa moči, ki vplivajo na emisije, in posameznih sestavnih delov, ki niso povezani z emisijami, če se nadzor sestavnega dela uporabi za določanje aktiviranja MI, vključno zlasti s podrobno razlago podatkov, navedenih v modulu $05 Test ID $21 do FRF in v modulu $06.

V primeru tipov vozila, ki uporabljajo komunikacijsko povezavo v skladu s standardom ISO 15765-4 „Cestna vozila – Diagnostika na omrežju CAN – del 4: zahteve za sisteme, povezane z emisijami“ morajo biti podrobno obrazloženi podatki, navedeni v modulu $06 Test ID $00 do FF, za vsak nadzorovani ID sistema OBD.

4.2.12.2.7.7.4    Informacije, ki se zahtevajo v točki 4.2.12.2.7.7. 3 se lahko navedejo v preglednici, kot je opisano v točkah 4.2.12.2.7.7.4.1 in 4.2.12.2.7.7.4.2.

4.2.12.2.7.7.4.1    Lahka gospodarska vozila

Sestavni del

Koda napake

Strategija spremljanja

Merila za odkrivanje napak

Merila za vključitev MI

Sekundarni parametri

Predkondicioniranje

Demonstracijski preskus

Katalizator

P0420

Signali lambda sonde 1 in 2

Razlika med signali lambda sonde 1 in 2 –

Tretji cikel

Vrtilna frekvenca/obremenitev motorja, način A/F, temperatura katalizatorja

Dva cikla tipa I

Tip I

4.2.12.2.7.7.4.2    Težka gospodarska vozila

Sestavni del

Koda napake

Strategija spremljanja

Merila za odkrivanje napak

Merila za vključitev MI

Sekundarni parametri

Predkondicioniranje

Demonstracijski preskus

Katalizator SCR

Pxxx

Signali senzorjev za NOx 1 in 2

Razlika med signali senzorjev 1 in 2 –

Tretji cikel

Vrtilna frekvenca/obremenitev motorja, temperatura katalizatorja, aktivnost reagenta

Trije preskusni cikli OBD (trije kratki cikli ESC)

Preskusni cikel OBD (kratek cikel ESC)

4.2.12.2.7.7.5    (samo Euro VI) Standard komunikacijskega protokola OBD: (7)

4.2.12.2.7.8    (samo Euro VI) Sklicevanje proizvajalca na informacije, povezane z OBD, ki se zahtevajo v členih 5(4)(d) in člen 9(4) Uredbe (EU) št. 582/2011, da bi se zagotovila skladnost z določbami o dostopu do informacij OBD vozila ter o popravilu in vzdrževanju vozila, ali

4.2.12.2.7.8.1    Namesto sklicevanja proizvajalca iz točke 3.2.12.2.7.7 sklicevanje iz priloge k opisnemu listu iz Dodatka 4 Priloge I k Uredbi (EU) št. 582/2011, ki vsebuje naslednjo preglednico, izpolnjeno v skladu z opisanim primerom:

Sestavni del – Koda napake – Strategija spremljanja – Merila za zaznavanje napak – Merila za aktiviranje MI – Sekundarni parametri – Prekondicioniranje – Demonstracijski preskus

Katalizator – P 0420 – Signala lambda sonde 1 in 2 – Razlika med signali lambda sonde 1 in 2 – tretji cikel – Vrtilna frekvenca motorja, obremenitev motorja, način A/F, temperatura katalizatorja – Dva cikla tipa 1 – Tip 1

4.2.12.2.7.9    (samo Euro VI) Sestavni deli OBD na vozilu

4.2.12.2.7.9.1    Uporabljena je druga možnost odobritve, kot je določeno v točki 2.4.1 Priloge X k Uredbi (EU) št. 582/2011: da/ne(1)

4.2.12.2.7.9.2    Seznam sestavnih delov OBD na vozilu

4.2.12.2.7.9.3    Pisni opis in/ali risba MI(9)

4.2.12.2.7.9.4    Pisni opis in/ali risba zunanjega komunikacijskega vmesnika OBD(9)

4.2.12.2.8    Drugi sistemi (opis in delovanje): …

4.2.12.2.8.1    (samo Euro VI) Sistemi za zagotovitev pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

4.2.12.2.8.2    Sistem za prisilo voznika

4.2.12.2.8.2.1    (samo Euro VI) Motor s stalnim deaktiviranjem prisile voznika, ki ga uporabljajo reševalne službe ali se uporabljajo za vozila iz točke (b) člen 2(3): da/ne(1)

4.2.12.2.8.2.2    Aktiviranje načina počasne vožnje

„Onemogoči po ponovnem zagonu“/„onemogoči po dovajanju goriva“/„onemogoči po parkiranju“(1) (7)

4.2.12.2.8.3    (samo Euro VI) Število družin motorjev OBD v družini motorja, obravnavani pri zagotavljanju pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx

4.2.12.2.8.3.1    (samo Euro VI) Seznam družin motorjev OBD v družini motorja, obravnavani pri zagotavljanju pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx (če je primerno)

4.2.12.2.8.3.2    (le Euro VI) Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev

4.2.12.2.8.4    (samo Euro VI) Najnižja koncentracija aktivne sestavine, prisotne v reagentu, ki ne aktivira opozorilnega sistema (CDmin): (vol. %)

4.2.12.2.8.5    (samo Euro VI) Če je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistemov za zagotavljanje pravilnega delovanja ukrepov za uravnavanje emisij NOx v vozilo

4.2.12.2.8.6    (samo Euro VI) Sestavni deli sistemov na vozilu, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx

4.2.12.2.8.6.1    Seznam sestavnih delov sistemov na vozilu, ki zagotavljajo pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx

4.2.12.2.8.6.2    Če je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema v vozilo, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx homologiranega motorja

4.2.12.2.8.6.3    Pisni opis in/ali risba opozorilnega signala(9)

4.2.12.2.8.6.4    Uporabljena je druga možnost homologacije, kot je opredeljena v točki 2.1 Priloge XIII k Uredbi (EU) št. 582/2011: da/ne(1)

4.2.12.2.8.6.5    Ogrevana ali neogrevana posoda z reagentom in sistem za doziranje reagenta (glej odstavek 2.4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 49)

4.2.12.2.9    Omejevalnik navora da/ne(1)

4.2.12.2.9.1    Opis aktivacije omejevalnika navora (samo težka gospodarska vozila): …

4.2.12.2.9.2    Opis krivulje omejitve navora pri polni obremenitvi (samo težka gospodarska vozila): …

4.2.13    Motnost dima 

4.2.13.1    Mesto simbola absorpcijskega koeficienta (samo pri motorjih na kompresijski vžig): …

4.2.13.2    Moč na šestih točkah merjenja (glej Pravilnik UN/ECE št. 24)

4.2.13.3    Moč motorja, izmerjena na preskusni napravi/na vozilu(1)

4.2.13.3.1    Deklarirane frekvence in moči

Točke merjenja

Vrtilna frekvenca motorja (najmanj-1)

Moč (kW)

1……

2……

3……

4……

5……

6……

4.2.14    Podrobnosti o vseh napravah, ki vplivajo na ekonomičnost porabe goriva (če niso opisane drugje): …

4.2.15    Sistem za dovajanje utekočinjenega naftnega plina (UNP): da/ne(1)

4.2.15.1    Homologacijska številka v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 34: …

4.2.15.2    Elektronska enota za upravljanje motorja s pogonom na UNP

4.2.15.2.1    Znamke: …

4.2.15.2.2    Tipi: …

4.2.15.2.3    Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: …

4.2.15.3    Dodatna dokumentacija

4.2.15.3.1    Opis varovanja katalizatorja pri preklopu z bencina na UNP ali obratno: …

4.2.15.3.2    Načrt sistema (električni priključki, vakuumski priključki, kompenzacijske cevi itd.): …

4.2.15.3.3    Risba simbola: …

4.2.16    Sistem za dovajanje zemeljskega plina (ZP): da/ne(1)

4.2.16.1    Homologacijska številka v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 34: …

4.2.16.2    Elektronska enota za upravljanje motorja s pogonom na zemeljski plin:

4.2.16.2.1    Znamke: …

4.2.16.2.2    Tipi: …

4.2.16.2.3    Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: …

4.2.16.3    Dodatna dokumentacija

4.2.16.3.1    Opis varovanja katalizatorja pri preklopu z bencina na ZP ali obratno: …

4.2.16.3.2    Načrt sistema (električni priključki, vakuumski priključki, kompenzacijske cevi itd.): …

4.2.16.3.3    Risba simbola: …

4.2.17    Specifični podatki za motorje na plinasto gorivo za težka gospodarska vozila (za drugačne sisteme navesti ekvivalentne informacije)

4.2.17.1    Gorivo: UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL(1)

4.2.17.2    Krmilniki tlaka oziroma uparjalniki/krmilniki tlaka(1)

4.2.17.2.1    Znamke: …

4.2.17.2.2    Tipi: …

4.2.17.2.3    Število stopenj zmanjševanja tlaka: …

4.2.17.2.4    Tlak v končni fazi

najmanj: ….. kPa — največ: …. kPa

4.2.17.2.5    Število glavnih nastavitvenih točk: …

4.2.17.2.6    Število nastavitvenih točk pri prostem teku: …

4.2.17.2.7    Homologacijska številka: …

4.2.17.3    Sistem za dovod goriva: mešalna enota/vbrizgavanje plina/vbrizgavanje tekočine/neposredno vbrizgavanje(1)

4.2.17.3.1    Uravnavanje moči zmesi: …

4.2.17.3.2    Opis sistema in/ali shema in risbe: …

4.2.17.3.3    Homologacijska številka: …

4.2.17.4    Mešalna enota

4.2.17.4.1    Številka: …

4.2.17.4.2    Znamke: …

4.2.17.4.3    Tipi: …

4.2.17.4.4    Lokacija: …

4.2.17.4.5    Možnosti nastavitve: …

4.2.17.4.6    Homologacijska številka: …

4.2.17.5    Vbrizgavanje v sesalni zbiralnik

4.2.17.5.1    Vbrizgavanje: enotočkovno/večtočkovno(1)

4.2.17.5.2    Vbrizgavanje: neprekinjeno/simultano/zaporedno(1)

4.2.17.5.3    Oprema za vbrizgavanje

4.2.17.5.3.1    Znamke: …

4.2.17.5.3.2    Tipi: …

4.2.17.5.3.3    Možnosti nastavitve: …

4.2.17.5.3.4    Homologacijska številka: …

4.2.17.5.4    Napajalna črpalka (če je primerno)

4.2.17.5.4.1    Znamke: …

4.2.17.5.4.2    Tipi: …

4.2.17.5.4.3    Homologacijska številka: …

4.2.17.5.5    Vbrizgalne šobe:

4.2.17.5.5.1    Znamke: …

4.2.17.5.5.2    Tipi: …

4.2.17.5.5.3    Homologacijska številka: …

4.2.17.6    Neposredno vbrizgavanje

4.2.17.6.1    Tlačilka za vbrizgavanje/krmilnik tlaka(1)

4.2.17.6.1.1    Znamke: …

4.2.17.6.1.2    Tipi: …

4.2.17.6.1.3    Krmiljenje začetka vbrizgavanja: …

4.2.17.6.1.4    Homologacijska številka: …

4.2.17.6.2    Vbrizgalne šobe:

4.2.17.6.2.1    Znamke: …

4.2.17.6.2.2    Tipi: …

4.2.17.6.2.3    Tlak odpiranja ali diagram odpiranja(2): …

4.2.17.6.2.4    Homologacijska številka: …

4.2.17.7    Elektronska krmilna enota (ECU)

4.2.17.7.1    Znamke: …

4.2.17.7.2    Tipi: …

4.2.17.7.3    Možnosti nastavitve: …

4.2.17.7.4    Številke kalibracije programske opreme: …

4.2.17.8    Oprema, značilna za motorje na zemeljski plin

4.2.17.8.1    Varianta 1 (samo pri homologaciji motorjev za več specifičnih sestav goriva)

4.2.17.8.1.0.1    (samo Euro VI) Funkcija za samodejno prilagajanje? Da/Ne(1)

4.2.17.8.1.0.2    (samo Euro VI) Kalibracija za specifično sestavo plina ZP-H/ZP-L/ZP-HL(1)

Pretvorba za specifično sestavo plina ZP-Ht/ZP-Lt/ZP-HLt(1)

4.2.17.8.1.1    Sestava goriva:

metan (CH4):

osnova: ……. % mol

najmanj …. % mol

največ ….. % mol

etan (C2H6):

osnova: ……. % mol

najmanj …. % mol

največ ….. % mol

propan (C3H8):

osnova: ……. % mol

najmanj …. % mol

največ ….. % mol

butan (C4H10):

osnova: ……. % mol

najmanj …. % mol

največ ….. % mol

C5/C5+:

osnova: ……. % mol

najmanj …. % mol

največ ….. % mol

kisik (O2):

osnova: ……. % mol

najmanj …. % mol

največ ….. % mol

inertni plin (N2, He, itd.):

osnova: ……. % mol

najmanj …. % mol

največ ….. % mol

4.2.17.8.1.2    Vbrizgalne šobe

4.2.17.8.1.2.1    Znamke: …

4.2.17.8.1.2.2    Tipi: …

4.2.17.8.1.3    Drugo (če je primerno): …

4.2.17.8.2.    Varianta 2 (samo pri homologaciji motorjev za več specifičnih sestav goriva)

4.2.17.9    Kadar je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo motorja na kombinirano gorivo v vozilo(x1)

4.2.18    Sistem za dovod vodika: da/ne(1)

4.2.18.1    Številka EU-homologacije v skladu z Uredbo (ES) št. 79/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 2 : …

4.2.18.2    Elektronska enota za upravljanje motorja za dovod vodika

4.2.18.2.1    Znamke: …

4.2.18.2.2    Tipi: …

4.2.18.2.3    Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: …

4.2.18.3    Dodatna dokumentacija

4.2.18.3.1    Opis zaščite katalizatorja pri preklopu z bencina na vodik ali obratno: …

4.2.18.3.2    Načrt sistema (električni priključki, vakuumski priključki, kompenzacijske cevi itd.): …

4.2.18.3.3    Risba simbola: …

4.2.19    Sistem za dovod H2ZP: da/ne(1)

4.2.19.1    Delež vodika v gorivu (največji delež, ki ga je določil proizvajalec): …

4.2.19.2    Številka EU-homologacije v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 110...

4.2.19.3    Elektronska enota za upravljanje motorja za dovod H2ZP

4.2.19.3.1    Znamke: …

4.2.19.3.2    Tipi: …

4.2.19.3.3    Možnosti nastavljanja v zvezi z emisijami: …

4.2.19.4    Dodatna dokumentacija

4.2.19.4.1    Opis zaščite katalizatorja pri preklopu z bencina na H2ZP ali obratno: …

4.2.19.4.2    Načrt sistema (električni priključki, vakuumski priključki, kompenzacijske cevi itd.): …

4.2.19.4.3    Risba simbola: …

4.3    Elektromotor

4.3.1    Tip (način navitja, vzbujanje): …

4.3.1.1    Največja urna moč: …… kW

4.3.1.1.1    Največja neto moč(n) … kW

(po navedbi proizvajalca)

4.3.1.1.2    Največja 30-minutna moč(n) … kW

(po navedbi proizvajalca)

4.3.1.2    Delovna napetost: …… V

4.3.2    Akumulator

4.3.2.1    Število celic: …

4.3.2.2    Masa: …… kg

4.3.2.3    Zmogljivost: … Ah (amper/ure)

4.3.2.4    Položaj: …

4.4    Motor ali kombinacija motorjev

3.4.1    Hibridno električno vozilo: da/ne(1)

4.4.2    Kategorija hibridnega električnega vozila: Napajanje iz zunanjega vira/napajanje iz notranjega vira: (1)

4.4.3    Stikalo za izbiro načina delovanja: da/ne(1)

4.4.3.1    Izbirni načini

4.4.3.1.1    Popolnoma električni: da/ne(1)

4.4.3.1.2    Izključno na gorivo: da/ne(1)

4.4.3.1.3    Hibridni načini: da/ne(1)

(če da, kratek opis): …

4.4.4    Opis naprave za shranjevanje energije: akumulator, kondenzator, vztrajnik/generator) 

4.4.4.1    Znamke: …

4.4.4.2    Tipi: …

4.4.4.3    Identifikacijska številka: …

4.4.4.4    Vrsta elektrokemičnega člena: …

4.4.4.5    Energija: … (za akumulator: napetost in zmogljivost Ah v 2 urah, za kondenzator: J,…)

4.4.4.6    Polnilnik: v vozilu/zunanji/brez(1)

4.4.5    Elektromotor (ločen opis vseh tipov elektromotorjev) 

4.4.5.1    Znamka: …

4.4.5.2    Tip: …

4.4.5.3    Osnovna uporaba: vlečni motor/generator(1)

4.4.5.3.1    Če se uporablja kot vlečni motor: z enim motorjem/z več motorji (število)(1): …

4.4.5.4    Največja moč: …… kW

4.4.5.5    Način delovanja:

4.4.5.5.5.1    enosmerni tok/izmenični tok/število faz: …

4.4.5.5.2    ločena indukcija/serija/sestavni del(1)

4.4.5.5.3    sinhrono/nesinhrono(1)

4.4.6    Krmilna enota 

4.4.6.1    Znamke: …

4.4.6.2    Tipi: …

4.4.6.3    Identifikacijska številka: …

4.4.7    Regulator moči 

4.4.7.1    Znamka: …

4.4.7.2    Tip: …

4.4.7.3    Identifikacijska številka: …

4.4.8    Električni doseg vozila... km (v skladu s Prilogo 9 k Pravilniku UN/ECE št. 101)

4.4.9    Priporočilo proizvajalca za predkondicioniranje:

4.5    Emisije CO2 /poraba goriva (o) (po podatkih proizvajalca)

4.5.1    Masa emisij CO2 

4.5.1.1    Masa emisij CO2 (mestna vožnja): …… g/km

4.5.1.2    Masa emisij CO2 (vožnja zunaj naselja): …… g/km

4.5.1.3    Masa emisij CO2 (kombinirana vožnja): …… g/km

4.5.2    Poraba goriva (zagotoviti podrobnosti za vsako preskušeno referenčno gorivo) 

4.5.2.1    Poraba goriva (mestna vožnja) ... l/100 km ali m3/100 km ali kg/100 km(1)

4.5.2.2    Poraba goriva (vožnja zunaj naselja) ... l/100 km ali m3/100 km ali kg/100 km(1)

4.5.2.3    Poraba goriva (kombinirana vožnja) ... l/100 km ali m3/100 km ali kg/100 km(1)

4.5.3    Poraba električne energije pri električnih vozilih

4.5.3.1    Poraba električne energije pri popolnoma električnih vozilih ... Wh/km

4.5.3.2    Poraba električne energije pri hibridnih električnih vozilih z zunanjim napajanjem

4.5.3.2.1    Poraba električne energije (pogoj A, kombinirana) …Wh/km

4.5.3.2.2    Poraba električne energije (pogoj B, kombinirana) … (Wh/km)

4.5.3.2.3    Poraba električne energije (ponderirana, kombinirana) … Wh/km

4.5.4    Emisije CO2 motorjev težkih gospodarskih vozil (samo Euro VI)

4.5.4.1    Preskus WHSC mase emisij CO2(x3): … g/kWh

4.5.4.2    Preskus WHSC mase emisij CO2 v dizelskem načinu(x2): … g/kWh

4.5.4.3    Preskus WHSC mase emisij CO2 v načinu na kombinirano gorivo(x1): … g/kWh

4.5.4.4    Preskus WHTC mase emisij CO2(x3) (8): … g/kWh

4.5.4.5    Preskus WHTC mase emisij CO2 v dizelskem načinu(x2) (8): … g/kWh

4.5.4.6    Preskus WHTC mase emisij CO2 v načinu na kombinirano gorivo(x1) (8): … g/kWh

4.5.5    Poraba goriva motorjev težkih gospodarskih vozil (samo Euro VI)

4.5.5.1    Preskus WHSC porabe goriva(x3): … g/kWh

4.5.5.2    Preskus WHSC porabe goriva v dizelskem načinu(x2): … g/kWh

4.5.5.3    Preskus WHSC porabe goriva v načinu na kombinirano gorivo(x1): … g/kWh

4.5.5.4    Preskus WHTC porabe goriva(8) (x3): … g/kWh

4.5.5.5    Preskus WHTC porabe goriva v dizelskem načinu(8) (x2): … g/kWh

4.5.5.6    Preskus WHTC porabe goriva v načinu na kombinirano gorivo(8) (x1): … g/kWh

4.5.6    Vozilo, v katero je vgrajena ekološka inovacija v smislu člena 12 Uredbe (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 3 za vozila kategorije M1 oziroma člena 12 Uredbe (EU) št. 510/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 4 za vozila kategorije N1: da/ne(1)

4.5.6.1    Tip/varianta/izvedenka osnovnega vozila, kot je navedeno v členu 5 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 725/2011 5 za vozila kategorije M1 oziroma v členu 5 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 427/2014 6 za vozila kategorije N1(če je primerno)[: …

4.5.6.2    Medsebojni vplivi med posameznimi ekološkimi inovacijami: da/ne(1)

4.5.6.3    Podatki o emisijah, povezanih z uporabo ekoloških inovacij (preglednica se ponovi za vsako preskušeno referenčno gorivo)(w1)

Sklep o odobritvi ekološke inovacije(w2)

Koda ekološke inovacije(w3)

1. Emisije CO2 pri osnovnem vozilu

(g/km)

2. Emisije CO2 pri vozilu z ekološkimi inovacijami

(g/km)

3. Emisije CO2 pri osnovnem vozilu v preskusnem ciklu tipa 1(w4)

4. Emisije CO2 pri vozilu z ekološkimi inovacijami v preskusnem ciklu tipa 1

(= 3.5.1.3)

5. Faktor uporabe (UF), tj. časovni delež uporabe tehnologije v normalnih pogojih delovanja

Prihranek emisij CO2

((1 – 2)
– (3 – 4)) * 5

xxxx/201x

Skupni prihranek emisij CO2 (g/km)(w5) 

(w) Ekološke inovacije.

(w2) Številka sklepa Komisije o odobritvi ekološke inovacije.

(w3) Dodeljena v sklepu Komisije o odobritvi ekološke inovacije.

(w4) Če se po dogovoru s homologacijskim organom namesto preskusnega cikla tipa 1 uporabi metodologija vzorčenja, se uporabi vrednost, pridobljena z metodologijo vzorčenja.

(w5) Skupni prihranek emisij CO2 za posamezno ekološko inovacijo.

4.6    Temperature, ki jih dovoljuje proizvajalec

4.6.1    Hladilni sistem 

4.6.1.1    Tekočinsko hlajenje

Najvišja temperatura na izhodu: …… K

4.6.1.2    Zračno hlajenje

4.6.1.2.1    Referenčna točka: …

4.6.1.2.2    Najvišja temperatura v referenčni točki: …… K

4.6.2    Najvišja izstopna temperatura na izhodu iz hladilnika polnilnega zraka: …… K

4.6.3    Najvišja temperatura izpušnih plinov v točki izpušnega sistema, ki je najbližja zunanji prirobnici izpušnega kolektorja ali turbinskega polnilnika: …… K

4.6.4    Temperatura goriva 

Najnižja: …… K — najvišja: …… K

Za dizelske motorje na vstopu v tlačilko za vbrizgavanje goriva, za motorje na plinasto gorivo na končni stopnji krmilnika tlaka

4.6.5    Temperatura maziva 

Najnižja: …. K — najvišja: …… K

4.6.6    Tlak goriva 

Najnižji: …… kPa — najvišji: …… kPa

Na končni stopnji krmilnika tlaka, samo za motorje, ki za gorivo uporabljajo ZP.

4.7    Absorbirana moč pri vrtilnih frekvencah motorja, specifičnih za preskus emisij

Oprema

Prosti tek

Nizka vrtilna frekvenca

Visoka vrtilna frekvenca

Vrtilna frekvenca A (Zaželena vrtilna frekvenca(2)

Vrtilna frekvenca B (n95h)

Pa

Dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja (se odšteje od izmerjene moči motorja) v skladu s Prilogo 4 Dodatka 6 k Pravilniku UN/ECE št. 49

Dodatna oprema, potrebna za delovanje motorja (se odšteje od izmerjene moči motorja).

Pb

Dodatna oprema/oprema, ki ni zahtevana v skladu s Prilogo 4 Dodatka 6 k Pravilniku UN/ECE št. 49

4.8    Mazalni sistem

4.8.1    Opis sistema 

4.8.1.1    Lega posode za mazivo …

4.8.1.2    Sistem dovoda maziva (s črpalko/z vbrizgavanjem v sesalni del/mešanje z gorivom itd.)(1)

4.8.2    Črpalka za mazivo 

4.8.2.1    Znamke: …

4.8.2.2    Tipi: …

4.8.3    Mešanica z gorivom 

4.8.3.1    Mešalno razmerje: …

4.8.4    Oljni hladilnik: da/ne(1)

4.8.4.1    Risbe: …… ali

4.8.4.1.1    Znamke: …

4.8.4.1.2    Tipi: …

5.    PRENOS MOČI(p)

5.1    Risba prenosa moči:

5.2    Tip (mehanski, hidravlični, električni itd.):

5.2.1    Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

5.3    Vztrajnostni moment vztrajnika motorja:

5.3.1    Dodatni vztrajnostni moment brez vključenih prestav: …

5.4    Sklopka

5.4.1    Tip: …

5.4.2    Največji prenos navora: …

5.5    Menjalnik

5.5.1    Tip (ročni/avtomatski/brezstopenjski (stalno spremenljivi prenos))(1)

5.5.2    Lega glede na motor: …

5.5.3    Način upravljanja: …



5.6    Prestavna razmerja

Prestava

Prestavno razmerje menjalnika (prestavno razmerje med motorjem in odgonsko gredjo menjalnika)

Prestavo razmerje pogona koles (prestavno razmerje med odgonsko gredjo menjalnika in pogonskim kolesom)

Skupno prestavno razmerje

Največja vrednost za brezstopenjski menjalnik (*)

1

2

3

Najmanjša vrednost za brezstopenjski menjalnik (*)

Vzvratna prestava

(*) Brezstopenjski menjalnik.

5.7    Največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (v km/h)(q):

5.8    Merilnik hitrosti

5.8.1    Način delovanja in opis pogonskega mehanizma: …

5.8.2    Konstanta instrumenta: …

5.8.3    Merilno odstopanje (v skladu z odstavkom 2.5.1 Pravilnika UN/ECE št. 39): …

5.8.4    Skupno prestavno razmerje (v skladu z odstavkom 2.2.2 Pravilnika UN/ECE št. 39) ali enakovredni podatki: …

5.8.5    Risba skale merilnika hitrosti ali drugega ustreznega načina prikaza: …

5.9    Tahograf: da/ne(1)

5.9.1    Homologacijska oznaka: …

5.10    Zapora diferenciala: da/ne/opcijsko(1)

5.11    Kazalnik menjanja prestav

5.11.1    Zvočni signal: da/ne(1). Če da, opis zvoka in raven hrupa pri ušesu voznika v dB (A). (Zvočni signal je mogoče kadar koli vključiti/izključiti)

5.11.2    Informacije v skladu s točko 4.6 Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 65/2012 7 (po navedbi proizvajalca)

5.11.3    Fotografije in/ali risbe instrumenta kazalnika menjanja prestav ter kratek opis sestavnih delov in delovanja sistema:

6.    OSI

6.1    Opis vsake osi: …

6.2    Znamka: …

6.3    Tip: …

6.4    Lega dvižnih osi: …

6.5    Lega obremenljivih osi: …

7.    OBESITEV KOLES

7.1    Risba obesitve koles: …

7.2    Tip in izvedba obesitve vsake osi ali skupine osi ali kolesa: …

7.2.1    Nastavitev višine: da/ne/opcijsko(1)

7.2.2    Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

7.2.3    Zračno vzmetenje pogonskih osi: da/ne(1)

7.2.3.1    Zračnemu vzmetenju enakovredna obesitev pogonske osi: da/ne(1)

7.2.3.2    Frekvenca in dušenje nihanja vzmetene mase: …

7.2.4    Zračno vzmetenje nepogonskih osi: da/ne(1)

7.2.4.1    Zračnemu vzmetenju enakovredna obesitev nepogonske osi: da/ne(1)

7.2.4.2    Frekvenca in dušenje nihanja vzmetene mase: …

7.3    Značilnosti vzmetnih delov obesitve koles (izvedba, značilnosti materialov in mere): …

7.4    Stabilizatorji: da/ne/opcijsko(1)

7.5    Amortizerji: da/ne/opcijsko(1)

7.6    Pnevmatike in platišča

7.6.1    Kombinacije pnevmatika/platišče: 

(a)za pnevmatike navesti mere, indeks nosilnosti, simbol hitrostnega razreda, kotalni upor v skladu z ISO 28580 (če je primerno)(r);

(a)za platišča navesti velikost in globino naleganja.

7.6.1.1    Osi

7.6.1.1.1    Os št. 1 …

7.6.1.1.2    Os št. 2 …

itd.

7.6.1.2    Rezervno kolo, če obstaja: …

7.6.2    Zgornja in spodnja meja dinamičnega polmera kolesa: 

7.6.2.1    Os št. 1 …

7.6.2.2    Os št. 2 …

7.6.2.3    Os št. 3 …

7.6.2.4    Os št. 4 …

itd.

7.6.3    Tlaki v pnevmatikah, ki jih priporoča proizvajalec: …… kPa

7.6.4    Kombinacija veriga/pnevmatika/platišče za prednjo in/ali zadnjo os, primerna za določen tip vozila po priporočilih proizvajalca:

7.6.5    Kratek opis zasilnega rezervnega kolesa, če obstaja:

8.    KRMILJENJE

8.1    Shematski prikaz krmiljenih osi, ki prikazuje krmilno geometrijo:

8.2    Krmilni mehanizem in njegovo upravljanje

8.2.1    Tip mehanizma (navesti podatke za prednja in zadnja kolesa, če je primerno): …

8.2.2    Povezava s kolesi (vključno s sredstvi, ki niso mehanska; navesti podatke za prednja in zadnja kolesa, če je primerno): …

8.2.2.1    Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

8.2.3    Vrsta pomoči pri krmiljenju, če obstaja: …

8.2.3.1    Način in shema delovanja, znamke in tipi: …

8.2.4    Shematski prikaz celotnega krmilnega mehanizma, iz katerega je razvidna lega posamičnih naprav, ki vplivajo na odzivanje na krmiljenje: …

8.2.5    Shematski prikaz upravljalnih elementov krmilnega mehanizma: …

8.2.6    Območje in način nastavitve upravljalnega elementa krmilnega mehanizma, če pride v poštev: …

8.3    Največji odklon krmiljenih koles

8.3.1    V desno: … stopinj; število obratov volana (ali drugi ustrezni podatki): …

8.3.2    V levo: … stopinj; število obratov volana (ali drugi ustrezni podatki): …

9.    ZAVORE

(Opisane morajo biti naslednje podrobnosti, in, če je primerno, tudi podatki za njihovo identifikacijo)

9.1    Tip in značilnosti zavornega sistema, kot je določeno v odstavku 2.6 Pravilnika UN/ECE št. 13-H, vključno s podatki in risbami bobnastih in kolutnih zavor, cevi, znamko in tipom zavornih čeljusti/ploščic in/ali oblog, delovne površine zaviranja, polmerov bobnov, čeljusti ali zavornih diskov, mase bobnov, naprav za nastavljanje, drugih za zavorni sistem pomembnih delov osi in obesitve: …

9.2    Shema delovanja, opis in/ali risba naslednjih zavornih naprav, opisanih v odstavku 2.3 Pravilnika UN/ECE št. 13-H, vključno s podatki in risbami prenosnih in upravljalnih naprav:

9.2.1    Delovna zavora: …

9.2.2    Pomožni zavorni sistem: …

9.2.3    Parkirni zavorni sistem: …

9.2.4    Dodatni zavorni sistem, če obstaja: …

9.2.5    Varnostna zavorna naprava (pri odtrganju priklopnika): …

9.3    Upravljanje in prenosne naprave zavornega sistema priklopnika na vozilih za vleko priklopnikov: …

9.4    Vozilo je opremljeno za vleko priklopnika z električno/pnevmatsko/hidravlično(1) delovno zavoro: da/ne(1)

9.5    Protiblokirni zavorni sistem: da/ne/opcijsko(1)

9.5.1    Za vozila, opremljena s sistemom proti blokiranju koles, opis delovanja sistema (vključno z elektronskimi deli), električna blok shema, načrt hidravličnih ali pnevmatskih vodov: …

9.6    Preračun in krivulje v skladu s Prilogo 5 k Pravilniku UN/ECE št. 13-H: …

9.7    Opis in/ali risba napajanja z energijo (tudi za servo zavore): …

9.7.1    Pri pnevmatskih zavornih sistemih delovni tlak p2 v tlačnih posodah: …

9.7.2    Pri podtlačnih zavornih sistemih začetna raven energije v vakuumskih posodah: …

9.8    Preračun zavornega sistema: določitev razmerja med vsoto zavornih sil na obodu koles in silo na pedalu zavore: …

9.9    Kratek opis zavorne opreme v skladu z odstavkom 12 Priloge 2 k Pravilniku UN/ECE št. 13): …

9.10    Pri zahtevi za oprostitev preskusov tipa I in/ali tipa II ali tipa III navesti številko poročila v skladu z Dodatkom 2 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 13): …

9.11    Podatki o tipu trajnostne zavore: …

10.    KAROSERIJA

10.1    Vrsta karoserije z uporabo kod, opredeljenih v delu C Priloge II: …

10.2    Uporabljeni materiali in metode izdelave: …

10.3    Vrata za potnike, ključavnice in tečaji

10.3.1    Razmestitev vrat in njihovo število: …

10.3.1.1    Mere, smer in največji kot odpiranja vrat: …

10.3.2    Risba ključavnic in tečajev ter njihovega položaja v vratih: …

10.3.3    Tehnični opis ključavnic in tečajev: …

10.3.4    Podroben opis, vključno z merami, vstopov, stopnic in potrebnih ročajev ali oprijemnega drogovja (če je primerno): …

10.4    Vidno polje

10.4.1    Dovolj podrobni podatki za primarne referenčne točke, tako da jih je mogoče prepoznati in preverjati njihovo medsebojno lego in tudi lego proti točki R: …

10.4.2    Risbe in/ali fotografije, ki kažejo položaj delov karoserije v prednjem 180-stopinjskem vidnem polju: …

10.5    Vetrobransko steklo in druga stekla

10.5.1    Vetrobransko steklo

10.5.1.1    Uporabljeni materiali: …

10.5.1.2    Način vgradnje: …

10.5.1.3    Kot naklona: …

10.5.1.4    Homologacijska številka: …

10.5.1.5    Dodatna oprema vetrobranskega stekla, njena namestitev ter kratek opis morebitnih električnih/elektronskih delov: …

10.5.2    Druga stekla 

10.5.2.1    Uporabljeni materiali: …

10.5.2.2    Homologacijska številka: …

10.5.2.3    Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo) mehanizma za dviganje stekel: …

10.5.3    Zasteklitev pomične strehe 

10.5.3.1    Uporabljeni materiali: …

10.5.3.2    Homologacijska številka: …

10.5.4    Druge zastekljene površine

10.5.4.1    Uporabljeni materiali: …

10.5.4.2    Homologacijska številka: …

10.6    Brisalci vetrobranskega stekla 

10.6.1    Podrobni tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami): …

10.7    Naprava za pranje vetrobranskega stekla

10.7.1    Podrobni tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami) ali homologacijska številka, če je naprava homologirana kot samostojna tehnična enota: …

10.8    Odleditev in sušenje stekla

10.8.1    Podrobni tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami): …

10.8.2    Največja poraba elektrike: … kW

10.9    Naprave za posredno gledanje

10.9.1    Vzvratna ogledala (podatki za vsako ogledalo):

10.9.1.1    Znamka: …

10.9.1.2    Homologacijska oznaka: …

10.9.1.3    Varianta: …

10.9.1.4    Risbe za identifikacijo ogledala, ki kažejo položaj ogledala glede na konstrukcijo vozila: …

10.9.1.5    Podrobni podatki o pritrditvi ogledala, vključno z delom vozila, na katerega je pritrjeno: …

10.9.1.6    Dodatna oprema, ki lahko vpliva na vzvratno vidno polje: …

10.9.1.7    Kratek opis elektronskih sestavnih delov (če obstajajo) sistema za nastavljanje: …

10.9.2    Naprave za neposredno gledanje, razen ogledal: …

10.9.2.1    Tip in značilnosti (npr. celotni opis naprave): …

10.9.2.1.1    V primeru naprave kamera-monitor, razdalja detekcije (mm), kontrast, svetlobni razpon, korekcija odseva, učinkovitost prikaza (črno-bela/barvna), frekvenca ponovitve slik, svetlobni domet monitorja: …

10.9.2.1.2    Risbe, ki so dovolj podrobne, da omogočijo prikaz celotne naprave, in navodila za vgradnjo; na risbah mora biti označeno mesto oznake EU-homologacije.

10.10    Notranja oprema

10.10.1    Zaščita potnikov v vozilu 

10.10.1.1    Pregledni načrt ali fotografija mest priloženih risb prerezov ali pogledov: …

10.10.1.2    Fotografija ali risba referenčnega območja, vključno z izvzetim območjem iz odstavka 2.3.1 Pravilnika UN/ECE št. 21: …

10.10.1.3    Fotografije, risbe in/ali eksplozijska risba notranje opreme, ki kaže dele v prostoru za potnike in uporabljeni material (z izjemo notranjih vzvratnih ogledal), razporeditev upravljalnih elementov, streho in pomično streho, naslone sedežev, sedeže in zadnje dele sedežev: …

10.10.2    Namestitev in označevanje upravljalnih elementov, kontrolnih svetilk in kazalnikov 

10.10.2.1    Fotografije in/ali risbe namestitve simbolov in upravljalnih elementov, kontrolnih svetilk in kazalnikov: …

10.10.2.2    Fotografije in/ali risbe označevanja upravljalnih elementov, kontrolnih svetilk in kazalnikov ter po potrebi tudi delov vozil iz preglednice 1 Pravilnika UN/ECE št. 121: …

10.10.2.3    Zbirna preglednica

Vozilo je opremljeno z naslednjimi upravljalnimi elementi, kontrolnimi svetilkami in kazalniki skladno s preglednico 1 Pravilnika UN/ECE št. 121

Upravljalni elementi, kontrolne svetilke ter kazalniki, ki morajo biti označeni, kadar so vgrajeni, in simboli, s katerimi se označijo

Simbol št.:

Naprava

Upravljalni element/kazalnik vgrajen(*)

Označeno s simbolom(*)

Kje(**)

Kontrolna svetilka vgrajena(*)

Označena s simbolom(*)

Kje(**)

1

Glavno stikalo žarometov

2

Žarometi za kratki svetlobni pramen

3

Žarometi za dolgi svetlobni pramen

4

Pozicijske svetilke

5

Žarometi za meglo

6

Zadnja svetilka za meglo

7

Naprava za nastavitev naklona žarometov

8

Parkirne svetilke

9

Smerne svetilke

10

Varnostne utripalke

11

Brisalci vetrobranskega stekla

12

Naprava za pranje vetrobranskega stekla

13

Pranje in brisanje vetrobranskega stekla

14

Naprava za čiščenje žarometov

15

Odleditev in sušenje vetrobranskega stekla

16

Odleditev in sušenje zadnjega stekla

17

Ventilator prezračevanja

18

Predgrevanje dizelskega motorja

19

Naprava za hladni zagon

20

Napaka v zavornem sistemu

21

Nivo goriva

22

Kontrola polnjenja akumulatorja

23

Temperatura hladilne tekočine motorja

(*)    x = da

   — = ne ali ne kot samostojna enota

   o = opcijsko.

(**)    d = neposredno na upravljalnem elementu, kazalnem instrumentu ali kontrolni svetilki

   c = v neposredni bližini.

Upravljalni elementi, kontrolne svetilke ter kazalniki, ki so lahko označeni, kadar so vgrajeni, in simboli, s katerimi se označijo

Simbol št.:

Naprava

Upravljalni element/kazalnik vgrajen(*)

Označeno s simbolom(*)

Kje(**)

Kontrolna svetilka vgrajena(*)

Označena s simbolom(*)

Kje(**)

1

Parkirna zavora

2

Brisalnik zadnjega stekla

3

Naprava za pranje zadnjega stekla

4

Brisalnik in naprava za pranje zadnjega stekla

5

Intervalno brisanje vetrobranskega stekla

6

Zvočna opozorilna naprava (hupa)

7

Prednji pokrov vozila

8

Zadnji pokrov vozila (prtljažnik)

9

Varnostni pasovi

10

Tlak olja v motorju

11

Neosvinčeni bencin

(*)    x = da

   — = ne ali ne kot samostojna enota

   o = opcijsko.

(**)    d = neposredno na upravljalnem elementu, kazalnem instrumentu ali kontrolni svetilki

   c = v neposredni bližini.

10.10.3    Sedeži

10.10.3.1    Število sedežnih mest(s): …

10.10.3.1.1    Lega in namestitev: …

10.10.3.2    Sedeži, namenjeni uporabi samo pri mirujočem vozilu: …

10.10.3.3    Masa: …

10.10.3.4    Lastnosti: Za sedeže, ki niso bili homologirani kot sestavni deli, opis in risbe

10.10.3.4.1    sedežev in njihovih pritrdišč: …

10.10.3.4.2    sistema za nastavljanje: …

10.10.3.4.3    sistemov za premikanje in blokiranje: …

10.10.3.4.4.    pritrdišč varnostnih pasov (če so vgrajena v konstrukcijo sedeža): …

10.10.3.4.5    delov vozila, uporabljenih kot pritrdišča: …

10.10.3.5    Koordinate ali risba točke R(t):

10.10.3.5.1    Voznikov sedež: …

10.10.3.5.2    Vsa druga sedežna mesta: …

10.10.3.6    Konstrukcijsko določen naklon trupa

10.10.3.6.1    Voznikov sedež: …

10.10.3.6.2    Vsa druga sedežna mesta: …

10.10.3.7    Območje nastavitve sedežev

10.10.3.7.1.    Voznikov sedež: …

10.10.3.7.2    Vsa druga sedežna mesta: …

10.10.4    Nasloni za glavo 

10.10.4.1    Vrste naslonov za glavo: vgrajeni/snemljivi/ločeni(1)

10.10.4.2    Homologacijska številka, če je na voljo: …

10.10.4.3    Za naslone za glavo, ki še niso bili homologirani

10.10.4.3.1.    Podroben opis naslonov za glavo, zlasti glede na vrsto materiala ali materialov za oblazinjenje, in, če je primerno, lega in lastnosti opor in pritrdišč za tip sedeža, za katerega se zahteva homologacija: …

10.10.4.3.2    Pri „ločenem“ naslonu za glavo

10.10.4.3.2.1    Podroben opis dela konstrukcije, kjer bo pritrjen naslon za glavo: …

10.10.4.3.2.2    Merske risbe bistvenih delov konstrukcije in naslona za glavo: …

10.10.5    Sistem ogrevanja prostora za potnike 

10.10.5.1    Kratek opis tipa vozila glede na sistem ogrevanja, če je uporabljena toplota hladilne tekočine pogonskega motorja: …

10.10.5.2    Podroben opis tipa vozila glede na sistem ogrevanja, če je za izvor toplote uporabljen hladilni zrak ali izpušni plini pogonskega motorja, pri čemer mora opis vsebovati:

10.10.5.2.1.    načrt sistema za gretje, ki kaže njegov položaj v vozilu: …

10.10.5.2.2    risbo izmenjevalnika toplote za grelne sisteme, ki uporabljajo kot vir toplote izpušne pline, ali delov, kjer se toplota izmenjuje (za grelne sisteme, ki kot vir toplote uporabljajo hladilni zrak iz pogonskega motorja): …

10.10.5.2.3    risbo izmenjevalnika toplote v prerezu ali delov, kjer se izmenjuje toplota, z navedbo debelin sten, uporabljenih materialov in značilnosti površin: …

10.10.5.2.4    podatke o konstrukciji in tehnične podatke za druge pomembnejše sestavne dele sistema ogrevanja, npr. za ventilator grelnika: …

10.10.5.3    Kratek opis tipa vozila glede na sistem ogrevanja, ki deluje po principu zgorevanja, ter avtomatsko upravljanje: …

10.10.5.3.1    Pregledna risba zgorevalnega grelnika, sistema dovoda zraka, izpušnega sistema, posode za gorivo, sistema za dovod goriva (vključno z ventili) in električnih povezav, ki kaže, kje na vozilu se nahajajo.

10.10.5.4    Največja poraba elektrike: …… kW

10.10.6    Sestavni deli, ki pri trčenju vplivajo na delovanje krmilnega mehanizma 

10.10.6.1    Podroben opis, ki vsebuje fotografije in/ali risbe, tipa vozila glede na konstrukcijo, mere, obliko in material tistega dela vozila, ki se nahaja pred krmilnim mehanizmom, vključno s sestavnimi deli, ki sodelujejo pri absorbiranju energije pri udarcu v krmilni mehanizem: …

10.10.6.2    Fotografije in/ali risbe drugih delov vozila, ki niso opisani v točki 10.10.6.1 in po mnenju proizvajalca v soglasju s tehnično službo prispevajo k obnašanju krmilnega mehanizma pri trku: …

10.10.7    Gorljivost materialov, ki se uporabljajo za notranjo opremo določenih kategorij motornih vozil 

10.10.7.1    Materiali za notranjo oblogo strehe

10.10.7.1.1    Homologacijska številka sestavnega dela, če je na voljo: …

10.10.7.1.2    Za materiale, ki niso bili homologirani

10.10.7.1.2.1    Osnovni materiali/oznaka: ……/……

10.10.7.1.2.2    Sestavljeni/enojni(1) material, število slojev(1): …

10.10.7.1.2.3    Vrsta obloge(1): …

10.10.7.1.2.4.    Največja/najmanjša debelina: ……/…… mm

10.10.7.2    Materiali za zadnje in bočne stene

10.10.7.2.1    Homologacijska številka sestavnega dela, če je na voljo: …

10.10.7.2.2    Za materiale, ki niso bili homologirani

10.10.7.2.2.1    Osnovni materiali/oznaka: ……/……

10.10.7.2.2.2    Sestavljeni/enojni(1) material, število slojev(1): …

10.10.7.2.2.3    Vrsta obloge(1): …

10.10.7.2.2.4.    Največja/najmanjša debelina: ……/…… mm

10.10.7.3    Materiali za oblogo poda

10.10.7.3.1    Homologacijska številka sestavnega dela, če je na voljo: …

10.10.7.3.2    Za materiale, ki niso bili homologirani

10.10.7.3.2.1    Osnovni materiali/oznaka: ……/……

10.10.7.3.2.2    Sestavljeni/enojni(1) material, število slojev(1): …

10.10.7.3.2.3    Vrsta obloge(1): …

10.10.7.3.2.4    Največja/najmanjša debelina: ……/…… mm

10.10.7.4    Materiali za oblazinjenje sedežev

10.10.7.4.1    Homologacijska številka sestavnega dela, če je na voljo: …

10.10.7.4.2    Za materiale, ki niso bili homologirani

10.10.7.4.2.1    Osnovni materiali/oznaka: ……/……

10.10.7.4.2.2    Sestavljeni/enojni(1) material, število slojev(1): …

10.10.7.4.2.3    Vrsta obloge(1): …

10.10.7.4.2.4    Največja/najmanjša debelina: ……/…… mm

10.10.7.5    Materiali za cevi za ogrevanje in prezračevanje

10.10.7.5.1    Homologacijska številka sestavnega dela, če je na voljo: …

10.10.7.5.2    Za materiale, ki niso bili homologirani

10.10.7.5.2.1    Osnovni materiali/oznaka: ……/.…..

10.10.7.5.2.2    Sestavljeni/enojni(1) material, število slojev(1): …

10.10.7.5.2.3    Vrsta obloge(1): …

10.10.7.5.2.4    Največja/najmanjša debelina: ……/…… mm

10.10.7.6    Materiali za prtljažne police

10.10.7.6.1    Homologacijska številka sestavnega dela, če je na voljo: …

10.10.7.6.2    Za materiale, ki niso bili homologirani:

10.10.7.6.2.1    Osnovni materiali/oznaka: ……/……

10.10.7.6.2.2    Sestavljeni/enojni(1) material, število slojev(1): …

10.10.7.6.2.3    Vrsta obloge(1): …

10.10.7.6.2.4.    Največja/najmanjša debelina: ……/…… mm

10.10.7.7    Materiali za druge namene

10.10.7.7.1    Namen uporabe: …

10.10.7.7.2    Homologacijska številka sestavnega dela, če je na voljo: …

10.10.7.7.3    Za materiale, ki niso bili homologirani

10.10.7.7.3.1    Osnovni materiali/oznaka: ……/……

10.10.7.7.3.2    Sestavljeni/enojni(1) material, število slojev(1): …

10.10.7.7.3.3    Vrsta obloge(1): …

10.10.7.7.3.4    Največja/najmanjša debelina: …./…. mm

10.10.7.8    Sestavni deli, ki so bili homologirani kot samostojne naprave (sedeži, pregradne stene, prtljažne police itd.)

10.10.7.8.1    Homologacijska številka sestavnega dela: …

10.10.7.8.2    Za samostojne naprave: sedež, pregradna stena, prtljažne police itd.(1)

10.10.8    Plin, uporabljen kot hladilno sredstvo v klimatski napravi:

10.10.8.1    Klimatska naprava je konstruirana tako, da vsebuje fluorirane toplogredne pline z globalnim potencialom segrevanja nad 150: da/ne(1)

10.10.8.2    Če je odgovor da, izpolnite naslednje točke

10.10.8.2.1    Risba in kratek opis klimatske naprave, vključno z referenčno številko ali številko dela in materialom, iz katerih so izdelani sestavni deli, pri katerih lahko pride do uhajanja:

10.10.8.2.2    Uhajanje iz klimatske naprave

10.10.8.2.4    Referenčna številka ali številka dela ter material delov naprave ter podatki o preskusu (npr. poročilo o preskusu št., št. homologacije itd.): …

10.10.8.3    Skupno uhajanje iz celotne naprave v g/leto: …

10.11    Zunanji štrleči deli

10.11.1    Splošna razmestitev (risba ali fotografija), ki označuje položaj priloženih prerezov in pogledov:

10.11.2    Risbe in/ali fotografije, na primer in kjer je ustrezno, stebričkov vrat in oken, rež za vstop zraka, rešetk hladilnika, brisalcev vetrobranskega stekla, kanalov za odtok vode, ročajev, drsnih letev, loput, tečajev vrat in ključavnic, kljuk, ušes, okrasnih letev, značk, emblemov in poglobitev ter vseh zunanjih štrlečih delov in delov zunanje površine, ki se lahko štejejo za ključne (npr. svetlobna oprema). Če deli, našteti v prejšnjem stavku, niso ključni, so lahko namesto risb v dokumentaciji priložene fotografije, ki so po potrebi dopolnjene s podatki o merah in/ali besedilom:

10.11.3    Risbe delov zunanjih površin v skladu z odstavkom 6.9.1 Pravilnika UN/ECE št. 17: …

10.11.4    Risba odbijačev: …

10.11.5    Risba talne črte vozila: …

10.12    Varnostni pasovi in/ali drugi sistemi za zadrževanje potnikov

10.12.1    Število in mesto varnostnih pasov ter sistemov za zadrževanje potnikov in sedežev, na katerih se lahko uporabijo:

(L = leva stran, D = desna stran, S = sredina)

Popolna oznaka EU-homologacije

Varianta, če je primerno

Naprava za nastavitev varnostnega pasu po višini (navesti da/ne/opcijsko)

L

S

D

L

S

D

(*)    Preglednica se po potrebi lahko razširi pri vozilih z več kot dvema vrstama sedežev ali če so po širini vozila več kot trije sedeži.

10.12.2    Vrsta in mesto dodatnih sistemov za zadrževanje potnikov (navesti da/ne/opcijsko)

(L = leva stran, D = desna stran, S = sredina)

Prednja zračna blazina

Bočna zračna blazina

Zategovalnik varnostnega pasu

L

S

D

L

S

D

(*)    Preglednica se po potrebi lahko razširi pri vozilih z več kot dvema vrstama sedežev ali če so po širini vozila več kot trije sedeži.

10.12.3    Število in lega pritrdišč varnostnih pasov in potrdilo o skladnosti s Pravilnikom UN/ECE št. 14 (tj. homologacijska številka ali poročilo o preskusu): …

10.12.4    Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

10.13    Pritrdišča varnostnih pasov

10.13.1    Fotografije in/ali risbe karoserije, ki kažejo mesto in mere dejanskih in efektivnih pritrditev, vključno s točkami R: …

10.13.2    Risbe pritrdišč pasov in delov karoserije vozila na mestih, kjer so nameščena (z oznako materiala): …

10.13.3    Podatki o tipih(u) varnostnih pasov, ki se lahko vgradijo na pritrdišča v vozilu:



Položaj pritrdišča

Konstrukcija vozila

Konstrukcija sedeža

Prva vrsta sedežev

spodnja pritrdišča

zgornja pritrdišča

spodnja pritrdišča

zgornja pritrdišča

spodnja pritrdišča

zgornja pritrdišča

Druga vrsta sedežev(*)

spodnja pritrdišča

zgornja pritrdišča

spodnja pritrdišča

zgornja pritrdišča

spodnja pritrdišča

zgornja pritrdišča

(*)    Preglednica se po potrebi lahko razširi pri vozilih z več kot dvema vrstama sedežev ali če so po širini vozila več kot trije sedeži.

10.13.4    Opis posebnega tipa varnostnega pasu, ki ima pritrdišče na naslonu sedeža ali ki vključuje napravo za prevzemanje energije: …

10.14    Prostor za vgradnjo zadnjih registrskih tablic (po potrebi navesti mere te površine in priložiti risbe, če je primerno)

10.14.1    Višina nad cestiščem, zgornji rob: …

10.14.2    Višina nad cestiščem, spodnji rob: …

10.14.3    Razdalja srednjice od vzdolžne srednje ravnine vozila: …

10.14.4    Razdalja od levega roba vozila: …

10.14.5    Mere (dolžina x širina): …

10.14.6    Naklon površine proti navpičnici: …

10.14.7    Kot vidnosti v vodoravni ravnini …

10.15    Zaščita pred podletom od zadaj

10.15.0    Prisotnost: da/ne/nepopolna(1)

10.15.1    Risba delov vozila, pomembnih za zaščito pred podletom od zadaj, tj. risba vozila in/ali šasije z lego in vgradnjo skrajne zadnje osi, risba vgradnje in/ali pritrditve zaščite pred podletom od zadaj. Kadar za zaščito pred podletom ni uporabljena posebna naprava, mora biti iz risbe jasno razvidno upoštevanje predpisanih mer: …

10.15.2    Če zaščito pred podletom od zadaj predstavlja posebna naprava, je potreben popoln opis in/ali risba te naprave (vključno z deli za vgradnjo in pritrditev), ali če je homologirana kot samostojna tehnična enota, homologacijska številka: …

10.16    Okrovi koles

10.16.1    Kratek opis vozila glede na okrove koles: …

10.16.2    Podrobne risbe okrovov koles in njihovega položaja na vozilu, iz katerih so razvidne mere, prikazane na sliki 1 Priloge II k Uredbi Komisije (EU) št. 1009/2010 8 , ob upoštevanju kombinacije pnevmatika/platišče, ki štrli najbolj navzven: …

10.17    Predpisane tablice

10.17.1    Fotografije in/ali risbe mest pritrditve predpisanih tablic, oznak in identifikacijske številke vozila: …

10.17.2    Fotografije in/ali risbe predpisane tablice in oznak (izpolnjen primer z merami): …

10.17.3    Fotografije in/ali risbe identifikacijske številke vozila (izpolnjen primer z merami): …

10.17.4    Izjava proizvajalca o skladnosti z zahtevami iz točke 2 dela B Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 19/2011 9  

10.17.4.1    Obrazložitev pomena znakov deskriptorja vozila v identifikacijski številki vozila, kot je navedeno v točki 2.1(b) dela B Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 19/2011, in, če je primerno, označbe vozila v identifikacijski številki vozila, kot je navedeno v točki 2.1(c) dela B Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 19/2011, ki se uporablja za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 5.3 standarda ISO 3779–2009: …

10.17.4.2    Navedba znakov deskriptorja vozila v identifikacijski številki vozila, če se ti znaki uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 5.4 standarda ISO 3779–2009: …

10.18    Radijske motnje/elektromagnetna združljivost

10.18.1    Opis in risbe/fotografije oblik in uporabljenih materialov tistih delov karoserije, ki tvorijo motorni prostor, in tistega dela prostora za potnike, ki mu je najbližji: …

10.18.2    Risbe ali fotografije lege kovinskih delov, pritrjenih v prostoru za motor (npr. deli za gretje, rezervno kolo, zračni filter, krmilni mehanizem itd.): …

10.18.3    Preglednica in risbe naprav za odpravo radijskih motenj …

10.18.4    Podatki o nazivnih vrednostih uporov enosmernega toka, za uporovne vžigalne kable pa njihova nazivna upornost na meter: …

10.19    Bočna zaščita

10.19.0    Prisotnost: da/ne/nepopolna(1)

10.19.1    Risba delov vozila, bistvenih za bočno zaščito, tj. risba vozila in/ali šasije z lego in obesitvijo osi, risba vgradnje in/ali pritrditve naprav za bočno zaščito. Če je bočna zaščita dosežena brez naprav za bočno zaščito, mora biti iz risbe jasno razvidno, da so bile upoštevane predpisane mere: …

10.19.2    Za naprave za bočno zaščito popoln opis in/ali risba teh naprav (vključno z vgradnjo in pritrditvami) ali njihove homologacijske številke sestavnega dela: …

10.20    Sistem za preprečevanje škropljenja izpod koles

10.20.0    Prisotnost: da/ne/nepopoln(1)

10.20.1    Kratek opis vozila glede na sistem za zaščito pred škropljenjem izpod koles in njegove sestavne dele: …

10.20.2    Podrobne risbe sistema za zaščito pred škropljenjem izpod koles in položaja tega sistema na vozilu, iz katerih so razvidne mere, prikazane na slikah v Prilogi VI k Uredbi (EU) št. 109/2011 10 , in ki upoštevajo kombinacije pnevmatika/platišče, ki štrli najbolj navzven: …

10.20.3    Homologacijske številke naprav za zaščito pred škropljenjem izpod koles, če obstajajo: …

10.21    Odpornost pri bočnem trku:

10.21.1    Podroben opis, vključno s fotografijami in/ali risbami, vozila glede na konstrukcijo, mere, oblike in uporabljene materiale pri bočnih stenah potniškega prostora (zunanjega in notranjega), vključno s podatki o zaščitnem sistemu, če je primerno: …

10.22    Zaščita pred podletom od spredaj

10.22.0    Prisotnost: da/ne/nepopolna(1)

10.22.1    Risba delov vozila, pomembnih za zaščito pred podletom od spredaj, tj. risba vozila in/ali šasije z lego, vgradnjo in/ali pritrditvijo zaščite pred podletom od spredaj. Kadar za zaščito pred podletom ni uporabljena posebna naprava, mora biti iz risbe jasno razvidno upoštevanje predpisanih mer: …

10.22.2    Če zaščito pred podletom od spredaj predstavlja posebna naprava, je potreben popoln opis in/ali risba te naprave (vključno z deli za vgradnjo in pritrditev), ali če je homologirana kot samostojna tehnična enota, homologacijska številka: …

10.23    Zaščita pešcev

10.23.1    Treba je navesti podroben opis, s priloženimi fotografijami in/ali risbami, prednjih delov vozila (notranjih in zunanjih), njihove konstrukcije, mer, referenčnih oblik ter uporabljenih materialov, vključno s podrobnostmi vseh vgrajenih aktivnih sistemov zaščite.

10.24    Prednji zaščitni sistemi

10.24.1    Splošna razporeditev (slike in fotografije), ki ponazarja položaj in pritrditev prednjih zaščitnih sistemov:

10.24.2    Slike in/ali fotografije, če je to potrebno, rešetk odprtin za dovod zraka, rešetke hladilnika, okrasnih letev, oznak, simbolov in vdolbin ter drugih zunanjih robov in delov zunanje površine (npr. svetlobne naprave), ki bi bile lahko ključne. Če deli, navedeni v prvem stavku, niso kritični, so lahko namesto risb v dokumentaciji priložene fotografije, ki so po potrebi dopolnjene z dimenzijskimi podrobnostmi in/ali besedilom:

10.24.3    Natančni podatki o potrebnem priboru za vgradnjo in podrobna navodila za montažo, vključno z zahtevami glede navora pritrjevanja:

10.24.4    Risba odbijačev:

10.24.5    Risba talne linije na sprednjem delu vozila:

11.    SVETLOBNE IN SVETLOBNO-SIGNALNE NAPRAVE

11.1    Preglednica vseh naprav: število, znamka, model, homologacijska oznaka, največja svetilnost žarometov za dolgi svetlobni pramen, barva, kontrolna svetilka: …

11.2    Risba lege svetil in svetlobno-signalnih naprav …

11.3    Za vsako svetilko in odsevnik, navedena v Pravilniku UN/ECE št. 48, je treba navesti naslednje informacije (pisno in/ali s shemo):

11.3.1    risbo, ki prikazuje področje svetleče površine: …

11.3.2    metodo, uporabljeno za določanje vidne svetleče površine v skladu z odstavkom 2.10 Pravilnika UN/ECE št. 48: …

11.3.3    referenčno os in referenčno središče: …

11.3.4    način delovanja pogrezljivih žarometov: …

11.3.5    morebiten poseben način vgradnje in kabelske povezave: …

11.4    Žarometi za kratki svetlobni pramen: osnovna nastavitev v skladu z odstavkom 6.2.6.1 Pravilnika UN/ECE št. 48:

11.4.1    Osnovna nastavitev (vrednost): …

11.4.2    Mesto oznake osnovne nastavitve: …

11.4.3

Opis/risba(1) in vrsta naprave za nastavitev naklona žarometov (npr. samodejno, ročno stopenjsko, ročno brezstopenjsko):

11.4.4

Kontrolna naprava:

11.4.5

Referenčne oznake:

11.4.6

Oznake za različne pogoje obremenitve:

11.5    Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov razen svetilk (če obstajajo): …

12.    POVEZAVE MED VLEČNIMI IN PRIKLOPNIMI VOZILI TER POLPRIKLOPNIKI

12.1    Razred in tip naprav za spenjanje, ki so že ali ki bodo vgrajene: …

12.2    Vrednosti D, U, S in V vgrajenih naprav za spenjanje ali najmanjše vrednosti D, U, S in V naprav za spenjanje, ki bodo vgrajene: … daN

12.3    Navodila za pritrditev naprave za spenjanje na vozilo in fotografije ali risbe mest pritrditve na vozilo po podatkih proizvajalca; dodatne informacije, če je uporaba tega tipa vlečne naprave omejena na določene variante ali izvedenke določenega tipa vozil: …

12.4    Podatki o pritrditvi posebnih podstavkov ali montažnih plošč: …

12.5    Homologacijska številka: …

13.    RAZNO

13.1    Zvočne opozorilne naprave

13.1.1    Mesto, način pritrditve, postavitev in usmeritev naprav z merami: …

13.1.2    Število naprav: …

13.1.3    Homologacijska številka: …

13.1.4    Shema električnega/pnevmatskega(1) tokokroga: …

13.1.5    Nazivna napetost ali tlak: …

13.1.6    Risba priprave za vgradnjo na vozilo: …

13.2    Naprave za preprečevanje nedovoljene uporabe vozila

13.2.1    Zaščitna naprava

13.2.1.1    Podroben opis tipa vozila glede na namestitev in izvedbo upravljalnega elementa zaščitne naprave ali dela vozila, na katerega zaščitna naprava deluje: …

13.2.1.2    Risbe zaščitne naprave in njene namestitve v vozilu: …

13.2.1.3    Tehnični opis naprave: …

13.2.1.4    Podatki o uporabljenih kombinacijah zaklepanja: …

13.2.1.5    Naprava za imobilizacijo vozila

13.2.1.5.1    Homologacijska številka, če je na voljo: …

13.2.1.5.2    Za naprave za imobilizacijo vozila, ki še niso homologirane

13.2.1.5.2.1    Podroben tehnični opis naprave za imobilizacijo vozila in ukrepov za preprečevanje njene nenamerne oziroma naključne vključitve: …

13.2.1.5.2.2    Sistemi, na katere deluje naprava za imobilizacijo vozila: …

13.2.1.5.2.3    Število uporabnih izmenljivih kod, če je primerno: …

13.2.2    Alarmni sistem (če obstaja)

13.2.2.1    Homologacijska številka, če je na voljo: …

13.2.2.2    Za alarmne sisteme, ki še niso homologirani

13.2.2.2.1    Podroben opis alarmnega sistema in delov vozila, ki so povezani z vgrajenim alarmnim sistemom: …

13.2.2.2.2    Seznam glavnih sestavnih delov alarmnega sistema: …

13.2.3    Kratek opis električnih/elektronskih sestavnih delov (če obstajajo): …

13.3    Naprave za vleko

13.3.1    Spredaj: kljuka/uho/drugo(1)

13.3.2    Zadaj: kljuka/uho/drugo/brez(1)

13.3.3    Risba ali fotografija šasije/mesta na karoseriji vozila, ki prikazuje mesto, konstrukcijo in vgradnjo naprav za vleko: …

13.4    Podatki o kateri koli napravi, ki ne spada k motorju in ki ima vpliv na porabo goriva (če ni zajeta v drugih točkah): …

13.5    Podatki o kateri koli napravi, ki ne spada k motorju in je namenjena za zmanjševanje hrupa (če ni zajeta v drugih točkah): …

13.6    Naprave za omejevanje hitrosti

13.6.1    Proizvajalci: …

13.6.2    Tipi: …

13.6.3    Homologacijska številka, če je na voljo: …

13.6.4    Hitrost ali območje hitrosti za nastavitev omejitve hitrosti: … km/h

13.7    Preglednica vgradnje in uporabe RF oddajnikov v vozilih, če je primerno: …

Frekvenca (Hz)

Najvišja izhodna moč (W)

Položaj antene na vozilu, posebni pogoji za namestitev in/ali uporabo

Vložnik za homologacijo mora, če je primerno, priložiti tudi:

Dodatek 1 

Seznam znamk in tipov vseh električnih in/ali elektronskih sestavnih delov, ki jih zadeva Pravilnik UN/ECE št. 10.

Dodatek 2 

Shemo ali risba splošne namestitve električnih in/ali elektronskih sestavnih delov, ki jih zadeva Pravilnik UN/ECE št. 10, in splošna namestitev kabelskega snopa.

Dodatek 3 

Opis vozila, izbranega za predstavnika tipa

Oblike karoserije:

Volan na levi ali na desni strani(1)

Medosna razdalja:

Dodatek 4 

Ustrezna poročila o preskušanju, ki jih predloži proizvajalec ali priznana/pooblaščena tehnična služba zaradi sestavljanja potrdila o homologaciji

13.7.1    vozilo, opremljeno z radarsko opremo kratkega dosega 24 GHz: da/ne(1)

14.    POSEBNE DOLOČBE ZA AVTOBUSE

14.1    Razred vozila: razred I/razred II/razred III/razred A/razred B(1)

14.1.1    Homologacijska številka karoserije, homologirane kot samostojna tehnična enota: …

14.1.2    Tipi šasije, na katere se lahko vgradi homologirana karoserija (proizvajalci in tipi nedodelanega vozila): …

14.2    Površina za potnike (m²)

14.2.1    Skupaj (S0): …

14.2.2    Zgornji nivo (S0a)(1): …

14.2.3    Spodnji nivo (S0b)(1): …

14.2.4    Za stoječe potnike (S1): …

14.3    Število potnikov (sedečih in stoječih)

14.3.1    Skupaj (N): …

14.3.2    Zgornji nivo (Na)(1): …

14.3.3    Spodnji nivo (Nb)(1): …

14.4    Število sedečih potnikov

14.4.1    Skupaj (A): …

14.4.2    Zgornji nivo (Aa)(1): …

14.4.3    Spodnji nivo (Ab)(1): …

14.4.4    Število prostorov za invalidske vozičke za vozila kategorij M2 in M3: …

14.5    Število delovnih vrat:

14.6    Število zasilnih izhodov (vrata, okna, lopute za zasilni izhod, notranje stopnišče in polstopnišče): …

14.6.1    Skupaj: …

14.6.2    Zgornji nivo(1): …

14.6.3    Spodnji nivo(1): …

14.7    Prostornina prostora za prtljago (m³):

14.8    Površina za prevoz prtljage na strehi (m²):

14.9    Tehnične naprave za olajšanje dostopa v vozila (npr. klančina, dvižna ploščad, sistem za znižanje višine vozila), če so vgrajene: …

14.10    Trdnost nadgradnje

14.10.1    Homologacijska številka, če je na voljo: …

14.10.2    Za nadgradnje, ki še niso bile homologirane

14.10.2.1    podroben opis nadgradnje tipa vozila, vključno z merami, postavitvijo in uporabljenimi materiali, ter njene pritrditve na okvir šasije: …

14.10.2.2    Risbe vozila in tistih delov notranje opreme, ki vplivajo na trdnost ogrodja nadgradnje ali na prostor za preživetje: …

14.10.2.3    Lega težišča vozila, pripravljenega za vožnjo, v vzdolžni, prečni in navpični smeri: …

14.10.2.4    Največja razdalja med srednjicama zunanjih potniških sedežev: …

14.11    Odstavki pravilnikov UN/ECE št. 66 in št. 107, ki jih mora ta tehnična enota dokazano izpolnjevati:

14.12    Risbe z merami, ki prikazujejo notranjo opremo glede sedežnih mest, površine za stoječe potnike, uporabnike invalidskih vozičkov, prostora za prtljago, vključno z morebitnimi prtljažniki in prtljažniki za smuči

15.    POSEBNE DOLOČBE ZA VOZILA ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA

15.1    Električna oprema skladno z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta 11

15.1.1    Zaščita prevodnikov pred pregrevanjem: …

15.1.2    Tip odklopnika: …

15.1.3    Tip in delovanje glavnega stikala akumulatorja: …

15.1.4    Opis in namestitev varnostne pregrade za tahograf: …

15.1.5    Opis električnih inštalacij, ki so stalno pod napetostjo. Navesti je treba uporabljeni standard EN: …

15.1.6    Izdelava in zaščita električne napeljave, nameščene za kabino voznika: …

15.2    Preprečevanje tveganj požara

15.2.1    Tip težko vnetljivega materiala v kabini voznika: …

15.2.2    Tip toplotnega ščita na zadnji strani kabine voznika (če je primerno): …

15.2.3    Namestitev in toplotna zaščita motorja: …

15.2.4    Namestitev in toplotna zaščita izpušnega sistema: …

15.2.5    Tip in konstrukcija toplotne zaščite trajnostnega zavornega sistema: …

15.2.6    Tip, konstrukcija in mesto grelnikov, ki delujejo na principu zgorevanja: …

15.3    Posebne zahteve za morebitno karoserijo v skladu z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta

15.3.1    Opis ukrepov zaradi skladnosti z zahtevami za vozila tipov EX/II in EX/III: …

15.3.2    Pri vozilih tipa EX/III odpornost proti toploti od zunaj: …

16.    PONOVNA UPORABNOST, MOŽNOST RECIKLIRANJA IN PREDELAVE

16.1    Različica, v katero spada referenčno vozilo: …

16.2    Masa referenčnega vozila s karoserijo ali masa šasije s kabino, brez karoserije in/ali naprave za spenjanje, če proizvajalec ne namesti karoserije in/ali naprave za spenjanje (vključno s tekočinami, orodji, rezervnim kolesom, če je to nameščeno) brez voznika: …

16.3    Masa materialov referenčnega vozila: …

16.3.1    Masa materiala, ki se upošteva pri predhodni obdelavi(v): …

16.3.2    Masa materiala, ki se upošteva pri razstavljanju(v): …

16.3.3    Masa materiala, ki se upošteva v fazi obdelave nekovinskih ostankov, primernih za recikliranje(v): …

16.3.4    Masa materiala, ki se upošteva v fazi obdelave nekovinskih ostankov, primernih za energetsko predelavo(v): …

16.3.5    Materiali(v): …

16.3.6    Skupna masa materialov, ki se lahko ponovno uporabijo in/ali reciklirajo: …

16.3.7    Skupna masa materialov, ki se lahko ponovno uporabijo in/ali reciklirajo: …

16.4    Stopnje

16.4.1    Stopnja možnosti recikliranja „Rcyc“(%): …

16.4.2    Stopnja možnosti predelave „Rcov“ (%): …

17.    DOSTOP DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZIL

17.1    Naslov glavne spletne strani za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil: …

17.1.1    Datum, od katerega so na voljo informacije o popravilu in vzdrževanju vozil (najpozneje 6 mesecev od datuma homologacije): …

17.2    Pogoji dostopa do spletne strani: …

17.3    Oblika informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, dostopna prek spletne strani: …

Pojasnila

(1)    Neustrezno črtati (v nekaterih primerih ni treba ničesar črtati, ker pride v poštev več kot ena navedba).

(2)    Navesti dovoljeno odstopanje.

(3)    Vpišite največje in najmanjše vrednosti za vsako varianto.

(4)    Samo za opredelitev terenskih vozil.

(5)    Vozila lahko uporabljajo bencin in plinasto gorivo, vendar se, če je bencinski sistem vgrajen samo za uporabo v sili ali samo za zagon motorja in če posoda za gorivo lahko vsebuje največ 15 litrov bencina, pri preskusih štejejo za vozila, ki jih poganja samo plinasto gorivo.

(6)    Navesti dodatno opremo, ki vpliva na mere vozila.

(7)    Zabeleži se v primeru ene družine motorjev OBD, in če še ni vključeno v dokumentacijskih paketih iz točke 3.2.12.2.7.0.4.

(8)    Vrednost za kombinirani WHTC, vključno z vročim in hladnim delom v skladu s Prilogo VIII k Uredbi (EU) št. 582/2011.

(9)    Zabeleži se, če ni vključeno v dokumentaciji iz točke 4.2.12.2.7.1.5.

(a)    Sestavnega dela, ki je bil homologiran, ni treba opisati, če se navede sklic na tako homologacijo. Prav tako ni treba opisovati sestavnega dela, če je njegova zgradba jasno razvidna iz priloženih diagramov ali risb. Za vsako točko, za katero je treba priložiti risbo ali diagram, je treba navesti številke ustreznih priloženih dokumentov.

(b)    Če podatki za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali tipe samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, je treba te znake v dokumentaciji nadomestiti s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(c)    Klasifikacija v skladu z opredelitvami iz dela A Priloge II.

(d)    Označba v skladu z EN 10027-1: 2005. Če to ni mogoče, je treba navesti naslednje informacije:

– opis materiala;

– napetost tečenja;

– skrajno natezno obremenitev;

– raztezek (v %);

– trdoto po Brinellu.

(f)    Kadar obstaja izvedba z navadno kabino in izvedba s spalno kabino, je treba navesti podatke o masah in merah za obe izvedbi.

( g )    Standard ISO 612: 1978 – Cestna vozila – mere motornih in vlečenih vozil – pogoji in opredelitve.

(g1)    Motorno vozilo in priklopnik z vrtljivim ojesom: definicija št. 6.4.1.

Polpriklopnik in priklopnik s centralno osjo: definicija št. 6.4.2.

Opomba:

Pri priklopnikih s centralno osjo se os spojke obravnava kot prednja os.

(g2)    Definicija št. 6.19.2.

(g3)    Definicija št. 6.20.

(g4)    Definicija št. 6.5.

(g5)    Definicija št. 6.1 in za vozila, ki niso kategorije M1: člen 2(22) Uredbe Komisije (EU) št. 1230/2012

(g6)    Definicija št. 6.17.

(g7)    Definicija št. 6.2 in za vozila, ki niso kategorije M1: člen 2(23) Uredbe (EU) št. 1230/2012.

(g8)    Definicija št. 6.3 in za vozila, ki niso kategorije M1: člen 2(24) Uredbe (EU) št. 1230/2012.

(g9)    Definicija št. 6.6.

(g10)    Definicija št. 6.10.

(g11)    Definicija št. 6.7.

(g12)    Definicija št. 6.11.

(g13)    Definicija št. 6.18.1.

(g14)    Definicija št. 6.9.

(h)    Masa voznika je ocenjena na 75 kg.

Sistemi, ki vsebujejo tekočine (razen tistih za odpadno vodo, ki morajo ostati prazni), morajo biti napolnjeni do 100 % prostornine, ki jo je navedel proizvajalec.

Informacij iz točk 3.6(b) in 3.6.1(b) ni treba navesti za vozila kategorij N2, N3, M2, M3, O3 in O4.

(i)    Za priklopnike ali polpriklopnike ter za vozila, povezana s priklopnikom ali polpriklopnikom, ki pritiska na vlečno napravo ali na sedlo z znatno navpično silo, mora biti ta sila, deljena z gravitacijskim pospeškom, vključena v največjo tehnično dovoljeno maso.

(j)    „Previs vlečne sklopke“ je vodoravna razdalja med vlečno sklopko za priklopnike s centralno osjo in središčnico zadnjih osi.

(k)    Pri vozilih, ki lahko delujejo bodisi na bencin, dizelsko gorivo itd. ali tudi v kombinaciji z drugim gorivom, je treba podatke ponoviti.

V primeru nekonvencionalnih motorjev in sistemov proizvajalec zagotovi podatke, ki ustrezajo tukaj navedenim.

(l)    Vrednost se zaokroži na najbližjo desetinko milimetra.

(m)    Vrednost se izračuna (π = 3,1416) in zaokroži na najbližji polni cm³.

(n)    Določeno v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 715/2007 ali Uredbe (ES) št. 595/2009, kot je ustrezno.

(o)    Določeno v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta 12 .

(p)    Zahtevane podrobnosti morajo biti navedene za vsako od predvidenih variant.

(q)    Kar zadeva priklopnike, najvišjo dovoljeno hitrost določi proizvajalec.

(r)    Za pnevmatike razreda Z, namenjene za vgradnjo na vozila, katerih največja hitrost presega 300 km/h, je treba navesti enakovredne podatke.

(s)    Število sedežnih mest, ki jih je treba navesti, je število sedežnih mest, ko je vozilo v gibanju. V primeru modularne razporeditve se lahko določi območje.

(t)    „Točka R“ ali „referenčna točka sedeža“ pomeni točko, ki jo določi proizvajalec vozila za vsako sedežno mesto glede na tridimenzionalni referenčni sistem, opisan v Prilogi III k Pravilniku UN/ECE št. 125.

(u)    Za simbole in znake, ki jih je treba uporabiti, glej odstavek 5.3 Pravilnika UN/ECE št. 16. Pri varnostnih pasovih tipa „S“ opredeliti značilnosti tipov.

(v)    Ti izrazi so opredeljeni v standardu ISO 22628: 2002 – Cestna vozila – možnost recikliranja in predelave – metoda izračuna.

(x)    Motorji na kombinirano gorivo.

(x1)    Za motor ali vozilo na kombinirano gorivo.

(x2)    Za motorje na kombinirano gorivo tipa 1B, tipa 2B in tipa 3B.

(x3)    Razen za motorje ali vozila na kombinirano gorivo. 



DEL II

Naslednja matrika kaže kombinacije vpisov iz dela I za vsako izvedenko in varianto tipa vozila

Št. dela

Vse

Izvedenka 1

Izvedenka 2

Izvedenka 3

Izvedenka n

Pojasnila

(a)    Za vsako varianto tipa je treba izdelati posebno matriko.

(b)    Vpisi, za katere ni omejitev pri kombinacijah v okviru ene variante, morajo biti podani v stolpcu, naslovljenem „Vse“.

(c)    Informacije, določene v matriki so lahko predstavljene v drugačni obliki ali združene z informacijami, zagotovljenimi v skladu z delom I.

(d)    Vsaka varianta in vsaka izvedenka morata biti označeni s kodo, ki jo sestavlja kombinacija črk in številk in ki mora biti prav tako zapisana v izjavi o skladnosti (Priloga IX) za posamezno vozilo.

(e)    Variante, ki spadajo v del III Priloge IV, so označene s kodo, ki jo sestavlja kombinacija črk in številk. 



PRILOGA II

SPLOŠNE OPREDELITVE POJMOV, MERILA ZA RAZVRŠČANJE VOZIL, TIP VOZILA IN TIPI KAROSERIJ

UVODNI DEL

Opredelitve in splošne določbe 

1.    Opredelitve pojmov

1.1

Sedežno mesto“ pomeni katero koli mesto, na katerem lahko sedi ena oseba, ki je vsaj tako velika kot:

(a) preskusna lutka, ki po merah ustreza 50 % odraslih moških v primeru voznika;

(b) preskusna lutka, ki po merah ustreza 5 % odraslih žensk v vseh ostalih primerih.

1.2

Sedež“ pomeni popolno strukturo skupaj z opremo, ki je ali ni del karoserije vozila, namenjeno za sedenje ene osebe.

Vključuje tako posamezen sedež kot sedežno klop ter zložljive in odstranljive sedeže.

1.3

Blago“ pomeni zlasti katere koli premične stvari.

Vključuje proizvode v razsutem stanju, končne izdelke, tekočine, žive živali, poljščine, nedeljivi tovor.

1.4

Največja masa“ pomeni „največjo tehnično dovoljeno maso obremenjenega vozila“, kot je opredeljena v točki 2.8 Priloge I.

2.    Splošne določbe

2.1    Število sedežnih mest

2.1.1

Zahteve glede števila sedežnih mest veljajo za sedeže, ki so predvideni za uporabo med vožnjo vozila.

2.1.2

Ne veljajo za sedeže, ki so predvideni za uporabo med mirovanjem vozila in ki so za uporabnike jasno označeni bodisi s piktogramom ali znakom z ustreznim besedilom.

2.1.3

Za določanje števila sedežnih mest se uporabljajo naslednje zahteve:

(a)    vsak posamezen sedež šteje za eno sedežno mesto;

(b)    v primeru sedežne klopi vsak prostor širine najmanj 400 mm, merjene na nivoju blazine sedeža, šteje za eno sedežno mesto.

Te zahteve proizvajalcu ne preprečujejo uporabe splošnih določb iz točke 1.1;

(c)    vendar pa prostor iz točke (b) ne šteje za eno sedežno mesto, če:

(i)    lastnosti sedežne klopi spodnjemu delu preskusne lutke preprečujejo sedenje v naravnem položaju, na primer: pritrjena sredinska konzola, nepodložena površina ali notranja oprema, ki prekinja nazivno sedežno površino;

(ii)    oblika poda neposredno pred domnevnim sedežnim mestom (na primer sredinski tunel) preprečuje naravni položaj nog preskusne lutke.

2.1.4

Pri vozilih, ki spadajo na področje pravilnikov UN/ECE št. 66 in št. 107, je treba mero iz točke 2.1.3(b) uskladiti z minimalnim prostorom, zahtevanim za eno osebo pri različnih razredih vozil.

2.1.5

Če so v vozilu pritrdišča za odstranljiv sedež, je treba odstranljiv sedež upoštevati pri določanju števila sedežnih mest.

2.1.6

Prostor, namenjen invalidskemu vozičku z uporabnikom, se šteje za eno sedežno mesto.

2.1.6.1

Ta določba ne vpliva na zahteve iz odstavkov 3.6.1 in 3.7 Priloge 8 Pravilnika UN/ECE št. 107.

2.2    Največja masa

2.2.1

Pri sedlastih vlačilcih največja masa, ki se upošteva pri razvrstitvi vozila, vključuje največjo maso polpriklopnika, ki jo nosi sedlasta sklopka.

2.2.2

Pri motornem vozilu, ki lahko vleče priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom, mora največja masa, ki se upošteva za razvrstitev motornega vozila, vključevati največjo maso, ki se prek vlečne sklopke prenese na vlečno vozilo.

2.2.3

Pri polpriklopniku, priklopniku s centralno osjo in priklopniku s togim ojesom mora največja masa, ki se upošteva za razvrstitev vozila, ustrezati največji masi, ki se prenese na tla prek koles osi ali skupine osi, ko je polpriklopnik oz. priklopnik spet z vlečnim vozilom.

2.2.4

Pri podporni osi mora največja masa, ki se upošteva za razvrstitev vozila, vključevati največjo maso polpriklopnika, ki jo nosi sedlasta sklopka.

2.3    Posebna oprema

2.3.1

Vozila s pritrjeno opremo, kot so stroji ali naprave, štejejo za vozila iz kategorije N ali O.

2.4    Enote

2.4.1

Če ni navedeno drugače, morajo vse merske enote in z njimi povezani simboli izpolnjevati določbe Direktive Sveta 80/181/EGS 13 .

3.    Razvrstitev vozil v kategorije

3.1

Proizvajalec je odgovoren za razvrstitev tipa vozila v določeno kategorijo.

V ta namen morajo biti izpolnjena vsa ustrezna merila iz te priloge.

3.2

Zaradi dokazovanja, da je treba tip vozila razvrstiti v posebno skupino kot vozilo za posebne namene („koda SG“), lahko homologacijski organ od proizvajalca zahteva ustrezne dodatne informacije.



DEL A

Merila za kategorizacijo vozil 

1.    Kategorije vozil

Za namene EU in nacionalne homologacije ter EU in nacionalne posamične odobritve vozila se vozila razvrstijo v skladu s klasifikacijo iz člena 4.

Homologacija se lahko podeli le za kategorije iz člena 4(1).

2.    Podkategorije vozil

2.1    Terenska vozila

Terensko vozilo“ pomeni vozilo, ki spada v kategorijo M ali N in ima posebne tehnične lastnosti, ki mu omogočajo vožnjo zunaj običajnih cest.

Za navedene kategorije vozil se doda črka „G“ kot pripona k črki in številki, ki označujeta kategorijo vozila.

Merila za razvrstitev vozil v podkategorijo terenskih vozil se določijo v oddelku 4 dela A.

2.2    Vozila za posebne namene (SPV)

2.2.1

Za nedodelana vozila, namenjena razvrstitvi v podkategorijo vozil za posebne namene, se doda črka „S“ kot pripona k črki in številki, ki označujeta kategorijo vozila.

Različni tipi vozil za posebne namene so opredeljeni in navedeni v oddelku 5.

2.3    Terenska vozila za posebne namene

2.3.1

Terensko vozilo za posebne namene“ pomeni vozilo, ki spada v kategorijo M ali N in ima posebne tehnične lastnosti iz točk 2.1 in 2.2.

Za navedene kategorije vozil se doda črka „G“ kot pripona k črki in številki, ki označujeta kategorijo vozila.

Za nedodelana vozila, namenjena razvrstitvi v podkategorijo vozil za posebne namene, se doda črka „S“ kot druga pripona.

3.    Merila za uvrstitev vozil v kategorijo N

3.1

V kategorijo N se tipi vozil uvrščajo na podlagi tehničnih lastnosti vozila iz točk 3.2 do 3.6.

3.2

Prostori, kjer so vsa sedežna mesta, morajo biti načeloma popolnoma ločeni od nakladalne površine.

3.3

Z odstopanjem od zahteve iz točke 3.2 se lahko osebe in blago prevažajo v istem prostoru, če je nakladalna površina opremljena z napravami za zavarovanje, ki so zasnovane tako, da zaščitijo osebe, ki se prevažajo, pred premikanjem tovora med vožnjo, vključno z močnim zaviranjem in zavijanjem.

3.4

Naprave za zavarovanje ali naprave za pritrditev, namenjene za zavarovanje tovora v skladu s točko 3.3, in pregradni sistemi, namenjeni za vozila z največjo skupno maso do 7,5 tone, morajo biti zasnovani v skladu z določbami oddelkov 3 in 4 standarda ISO 27956:2009 „Cestna vozila – Pritrditev tovora v dostavnih vozilih – Zahteve in preskusne metode“.

3.4.1

Zahteve iz točke 3.4 se lahko preverijo z izjavo o skladnosti, ki jo predloži proizvajalec.

3.4.2

Kot alternativa zahtevam iz točke 3.4 lahko proizvajalec dokaže homologacijskemu organu, da vgrajene naprave za zavarovanje izkazujejo enako raven zaščite, kot jo določa navedeni standard.

3.5

Število sedežnih mest brez vozniškega ne sme presegati:

(a) 6 pri vozilih kategorije N1;

(b) 8 pri vozilih kategorije N2 ali N3.

3.6

3.6.1

Za take namene se v vseh konfiguracijah, zlasti kadar so zasedena vsa sedežna mesta, veljajo naslednje enačbe:

(a)    če je N = 0:

P – M ≥ 100 kg

(b)    če je 0 < N ≤ 2:

P – (M + N × 68) ≥ 150 kg;

(c)    če je N > 2:

P – (M + N × 68) ≥ N × 68;

kjer imajo črke naslednji pomen:

„P“ je največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

„M“ je masa vozila, pripravljenega za vožnjo;

„N“ je število sedežnih mest, razen vozniškega.

3.6.2

Masa opreme, ki je pritrjena na vozilo zaradi namestitve blaga (npr. cisterna za gorivo, karoserija itd.), ravnanja z blagom (npr. žerjav, dvigalo itn.) in pritrditve blaga (npr. naprave za pritrditev tovora) se vključi v M.

3.6.3

Masa opreme, ki se ne uporablja za namene iz točke 3.6.2 (npr. kompresor, vitel, električni generator, oprema za prenos slike in zvoka itn.) se zaradi uporabe formule iz točke 3.6.1 ne vključi v M.

3.7

Zahteve iz točk 3.2 do 3.6 morajo biti izpolnjene za vse variante in izvedenke tipa vozila.

3.8

Merila za razvrstitev vozil v kategorijo N1.

3.8.1

Vozilo se razvrsti v kategorijo N1, če so izpolnjena vsa veljavna merila.

Če eno ali več pravil ni izpolnjenih, se vozilo razvrsti v kategorijo M1.

3.8.2

Poleg splošnih meril iz točk 3.2 do 3.6 morajo biti za razvrstitev vozil, pri katerih sta vozniška kabina in tovor v isti enoti (npr. karoserija tipa ‚BB‘), izpolnjeni tudi pogoji iz točk 3.8.2.1 do 3.8.2.3.5.

3.8.2.1

Dejstvo, da je med sedežno vrsto in prostorom za tovor v celoti ali delno nameščena stena ali pregrada, ne izključuje obveznosti izpolnjevanja zahtevanih meril.

3.8.2.2

Merila so naslednja:

(a)    blago je mogoče nakladati pri zadnjih vratih ali stranskih vratih, ki so načrtovana in izdelana v ta namen;

(b)    pri zadnjih vratih mora odprtina za nakladanje izpolnjevati naslednja merila:

(i)    če je vozilo opremljeno samo z eno vrsto sedežev ali samo z vozniškim sedežem, mora biti najmanjša višina odprtine za nakladanje vsaj 600 mm;

(ii)    če je vozilo opremljeno z dvema vrstama sedežev ali več, mora biti najmanjša višina odprtine za nakladanje vsaj 800 mm, površina odprtine pa mora biti vsaj 12 800 cm2;

(c)    prostor za tovor mora izpolnjevati naslednje zahteve:

„prostor za tovor“ pomeni del vozila, ki je za vrstami sedežev ali za vozniškim sedežem, če je vozilo opremljeno samo z enim vozniškim sedežem;

(i)    nakladalna površina prostora za tovor mora biti v splošnem ravna;

(ii)    kadar je vozilo opremljeno z eno vrsto sedežev ali enim sedežem, mora najmanjša dolžina prostora za tovor znašati vsaj 40 % medosne razdalje;

(iii)    kadar je vozilo opremljeno z dvema ali več vrstami sedežev, mora najmanjša dolžina prostora za tovor znašati vsaj 30 % medosne razdalje.

Pri vozilih, pri katerih je mogoče sedeže v zadnji sedežni vrsti na enostaven način odstraniti iz vozila brez uporabe posebnega orodja, mora biti zahteva glede dolžine prostora za tovor izpolnjena, ko so v vozilu nameščeni vsi sedeži;

(iv)    zahteve glede dolžine prostora za tovor morajo biti izpolnjene, ko so sedeži v prvi vrsti ali zadnji vrsti v običajnem pokončnem položaju za prevoz potnikov.

3.8.2.3

Posebni pogoji za merjenje

3.8.2.3.1.

Opredelitve pojmov

(a)    Višina odprtine za nakladanje“ pomeni navpično razdaljo med dvema vodoravnima ravninama, od katerih se ena dotika najvišje točke najnižjega dela odprtine vrat, druga pa najnižje točke zgornjega dela odprtine vrat;

(b)    površina odprtine za nakladanje“ pomeni največjo površino pravokotne projekcije na navpično ravnino, pravokotno na središčnico vozila, največje dovoljene odprtine, če so zadnja vrata na široko odprta;

(c)    medosna razdalja“ za namene uporabe formul iz točk 3.8.2.2 in 3.8.3.1 pomeni razdaljo med:

(i)    središčnico sprednje osi in središčnico druge osi pri vozilu z dvema osema ali

(ii)    središčnico sprednje osi in središčnico virtualne osi, ki je pri vozilu s tremi osmi enako oddaljena od druge in tretje osi.

3.8.2.3.2

Nastavitev sedežev

(a)    Sedeži se nastavijo v skrajno zadnjo lego.

(b)    Če je naslonjalo sedeža nastavljivo, mora biti nastavljeno tako, da se lahko namesti tridimenzionalna naprava za določanje točke H pri naklonu trupa 25 stopinj.

(c)    če naslonjalo sedeža ni nastavljivo, se nastavi v lego, kot jo je določil proizvajalec vozila;

(d)    Če je višina sedeža nastavljiva, se nastavi v najnižjo lego.

3.8.2.3.3

Stanje vozila

(a)    Vozilo mora biti v obremenjenem stanju, ki ustreza največji dovoljeni masi.

(b)    Kolesa vozila morajo biti usmerjena naravnost naprej.

3.8.2.3.4

Zahteve iz točke 3.8.2.3.2 se ne uporabljajo, če je vozilo opremljeno s steno ali pregrado.

3.8.2.3.5

Merjenje dolžine prostora za tovor

(a)    Če vozilo ni opremljeno s steno ali pregrado, se dolžina meri od navpične ravnine, ki se dotika skrajne zadnje točke zgornjega dela naslonjala sedeža, do zadnje notranje stranice ali zadnjih vrat v zaprtem položaju.

(b)    Če je vozilo opremljeno s pregrado ali steno, se dolžina meri od navpične ravnine, ki se dotika skrajne zadnje točke pregrade ali stene, do zadnje notranje stranice ali zadnjih vrat v zaprtem položaju.

(c)    Zahteve glede dolžine morajo biti izpolnjene vsaj ob vodoravni premici v vzdolžni navpični ravnini, ki poteka skozi središčnico vozila na nivoju dna prostora za tovor.

3.8.3

Poleg splošnih meril iz točk 3.2 do 3.6 morajo biti za razvrstitev vozil, pri katerih vozniška kabina in tovor nista v eni enoti (npr. karoserija tipa ‚BE‘), izpolnjeni tudi pogoji iz točk 3.8.3.1 do 3.8.3.4.

3.8.3.1

Če je vozilo opremljeno z zaprtim tipom karoserije, velja:

(a)    blago je mogoče nakladati pri zadnjih vratih ali stranici ali kako drugače;

(b)    najmanjša višina odprtine za nakladanje mora biti vsaj 800 mm, površina odprtine pa mora biti vsaj 12 800 cm²;

(c)    najmanjša dolžina prostora za tovor mora znašati vsaj 40 % medosne razdalje.

3.8.3.2

Če je vozilo opremljeno s prostorom za tovor odprtega tipa, se uporabljajo le določbe iz točk 3.8.3.1(a) in (c).

3.8.3.3

Za uporabo določb iz točke 3.8.3 se uporabljajo opredelitve iz točke 3.8.2.3.1. 

3.8.3.4

Zahteve glede dolžine prostora za tovor morajo biti izpolnjene vsaj ob vodoravni premici v vzdolžni navpični ravnini, ki poteka skozi središčnico vozila na nivoju dna prostora za tovor.

4.    Merila za uvrstitev vozil v podkategorijo terenskih vozil

4.1

Vozila M1 ali N1 se razvrstijo v podkategorijo terenskih vozil, če hkrati izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)    vozilo ima najmanj eno sprednjo os in najmanj eno zadnjo os, ki sta konstruirani tako, da sta gnani sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi izklopi;

(b)    vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali najmanj en mehanizem s podobnim učinkom;

(c)    vozilo mora samo (brez priklopnika) premagati vsaj 25-odstotni vzpon;

(d)    vozilo mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(i)    prednji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj,

(ii)    zadnji pristopni kot mora biti najmanj 20 stopinj,

(iii)    kot rampe mora biti najmanj 20 stopinj,

(iv)    razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 180 mm;

(v)    razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 180 mm;

(vi)    razdalja od tal med osema mora biti najmanj 200 mm.

4.2

Vozila kategorije M2, N2 ali M3, katerih največja masa ne presega 12 ton, štejejo za terenska vozila, če izpolnjujejo pogoj iz točke (a) ali oba pogoja iz točk (b) in (c):

(a)    vse osi so konstruirane tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene ali več osi izklopi;

(b)    (i)    vozilo ima najmanj eno sprednjo os in najmanj eno zadnjo os, ki sta konstruirani tako, da sta gnani sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi izklopi;

   (ii)    vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali je opremljeno z najmanj enim mehanizmom s podobnim učinkom;

   (iii)    vozilo mora samo (brez priklopnika) premagati 25-odstotni vzpon;

(c)    vozilo mora izpolnjevati najmanj pet od šestih spodaj navedenih zahtev, če skupna masa vozila ne presega 7,5 tone, in vsaj štiri zahteve, če skupna masa vozila presega 7,5 tone:

(i)    prednji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj,

(ii)    zadnji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj,

(iii)    kot rampe mora biti najmanj 25 stopinj,

(iv)    razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 250 mm;

(v)    razdalja od tal med osema mora biti najmanj 300 mm;

(vi)    razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 250 mm.

4.3

Vozila kategorije M3 ali N3, katerih največja masa presega 12 ton, štejejo za terenska vozila, če izpolnjujejo pogoj iz točke (a) ali oba pogoja iz točk (b) in (c):

(a)    vse osi so konstruirane tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene ali več osi izklopi;

(b)    (i)    vsaj polovica osi (ali dve osi od treh pri vozilih s tremi osmi ter tri osi pri vozilih s petimi osmi) je konstruiranih tako, da so gnane sočasno, ne glede na to, ali se lahko pogon ene od osi izklopi;

(ii)    vozilo ima najmanj eno zaporo diferenciala ali mehanizem s podobnim učinkom;

(iii)    vozilo mora samo (brez priklopnika) premagati 25-odstotni vzpon;

(c)    vozilo mora izpolnjevati vsaj štiri od naslednjih šestih zahtev:

(i)    prednji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj,

(ii)    zadnji pristopni kot mora biti najmanj 25 stopinj,

(iii)    kot rampe mora biti najmanj 25 stopinj,

(iv)    razdalja od tal pod prednjo osjo mora biti najmanj 250 mm;

(v)    razdalja od tal med osema mora biti najmanj 300 mm;

(vi)    razdalja od tal pod zadnjo osjo mora biti najmanj 250 mm.

4.4

Postopek za preverjanje izpolnjevanja geometričnih določb iz tega oddelka se določi v Dodatku 1.



5.    Vozila za posebne namene

Ime

Koda

Opredelitev

5.1

Bivalno vozilo

SA

Vozilo kategorije M z bivalnim prostorom, ki vključuje vsaj naslednjo opremo:

(a)    sedeže in mizo;

(b)    ležišča, ki se lahko sestavijo iz sedežev;

(c)    opremo za kuhanje;

(d)    opremo za hrambo.

Ta oprema mora biti togo pritrjena v bivalnem prostoru.

Vendar pa je miza lahko izvedena tako, da jo je mogoče na enostaven način odstraniti.

5.2

Neprebojna vozila

SB

Vozilo, namenjeno zaščiti potnikov ali blaga z oklepno zaščito pred izstrelki.

5.3

Reševalno vozilo

SC

Motorno vozilo kategorije M za prevoz bolnih ali poškodovanih oseb, ki je posebej opremljeno za ta namen.

5.4

Pogrebno vozilo

SD

Vozilo kategorije M za prevoz umrlih oseb, ki je posebej opremljeno za ta namen.

5.5

Vozilo, dostopno z invalidskim vozičkom

SH

Vozilo kategorije M1, posebej konstruirano ali predelano tako, da lahko med vožnjo v njem sedi ena ali več oseb v invalidskih vozičkih..

5.6

Bivalna prikolica

SE

Vozilo kategorije O, kot je opredeljeno v definiciji 3.2.1.3 standarda ISO 3833:1977.

5.7

Mobilni žerjav

SF

Vozilo kategorije N3, ki ni predvideno za prevoz blaga, opremljeno z dvigalom, katerega dvižni moment je enak ali večji od 400 kNm.

5.8

Posebna skupina

SG

Vozilo za posebne namene, ki ne spada v nobeno od opredelitev iz tega oddelka.

5.9

Podporna os

SJ

Vozilo kategorije O, opremljeno s sedlasto sklopko za vleko polpriklopnika, ki slednjega spremeni v priklopnik.

5.10

Priklopniki za prevoz izrednega tovora

SK

Vozilo kategorije O4, namenjeno za prevoz nedeljivega tovora, za katerega zaradi velikih mer velja omejitev hitrosti in prometa.

Med priklopnike za prevoz izrednega tovora spadajo tudi hidravlični modularni priklopniki, ne glede na število modulov.

5.11

Motorno vozilo za prevoz izrednega tovora

SL

Cestni vlačilec ali sedlasti vlačilec kategorije N3, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

5.12

Vozilo za prevoz različne opreme

SM

Terensko vozilo kategorije N (kot je opredeljeno v točki 2.3), zasnovano in izdelano za vleko, potiskanje, prevažanje in uporabo določene zamenljive opreme;

Če je vozilo opremljeno s pomožno ploščadjo za tovor, njegova največja dolžina ne preseže:

6.    Opombe

6.1

Homologacija se ne dodeli:

(a) podporni osi, kot je določeno v oddelku 5 dela A;

(b) priklopnikom s togim ojesom, kot je določeno v oddelku 4 dela C;

(c) priklopnikom, ki med vožnjo po cesti omogočajo prevoz potnikov.

6.2

Točka 6.1 ne posega v določbe člena 40 o nacionalni homologaciji majhne serije vozil.


DEL B

Merila za tipe, variante in izvedenke vozil 

1.    Kategorija M1 

1.1    Tip vozila

1.1.1

„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)    naziv podjetja proizvajalca;

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove homologacije;

(b)    konstrukcijo in vgradnjo bistvenih delov karoserije pri samonosni karoseriji.

Enako velja za vozila, katerih karoserija je privijačena ali zavarjena na ločen okvir.

1.1.2

Z odstopanjem od zahtev iz točke 1.1.1(b), če proizvajalec uporabi talni del karoserije in bistvene sestavne elemente, ki tvorijo del karoserije neposredno pred vetrobranskim steklom, za izdelavo različnih vrst karoserij (na primer limuzina ali kupe), se za ta vozila lahko šteje, da pripadajo istemu tipu. Proizvajalec zagotovi ustrezna dokazila.

1.1.3

Tip sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

1.2    Varianta

1.2.1

„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:

(a)    število stranskih vrat ali tip karoserije, kot je določeno v oddelku 2 dela C, če proizvajalec uporablja merilo iz točke 1.1.2;

(b)    pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:

(i)    tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);

(ii)    način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);

(iii)    število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L4, V6 ali drugo);

(c)    število osi;

(d)    število pogonskih osi in njihova medsebojna povezava;

(e)    število krmiljenih osi;

(f)    faza izdelave (npr. dokončano/nedodelano).

(g)    pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

1.3    Izvedenka

1.3.1

„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)    največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)    delovna prostornina motorja pri motorjih z notranjim zgorevanjem;

(c)    največja moč motorja ali največja stalna nazivna moč (elektromotor);

(d)    vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);

(e)    največje število sedežnih mest;

(f)    raven hrupa pri vožnji;

(g)    raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro 5, Euro 6 ali drugo);

(h)    kombinirane ali ponderirane, kombinirane emisije CO2;

(i)    poraba električne energije (ponderirana, kombinirana);

(j)    kombinirana ali ponderirana, kombinirana poraba goriva;

(k)    uporaba inovativnih tehnologij, kot so opredeljene v členu 12 Uredbe (ES) št. 443/2009.

2.    Kategoriji M2 in M3 

2.1    Tip vozila

2.1.1

„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)    naziv podjetja proizvajalca;

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove homologacije;

(b)    kategorijo;

(c)    naslednje lastnosti izdelave in konstrukcije:

(i)    konstrukcijo in izvedbo bistvenih sestavnih delov šasije;

(ii)    konstrukcijo in izvedbo bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo karoserijo pri samonosnih karoserijah;

(d)    število nivojev (enonivojski, dvonivojski);

(e)    število delov (togi/zgibni);

(f)    število osi;

(g)    način napajanja z energijo (na vozilu ali zunaj vozila).

2.1.2

Tip sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.



2.2    Varianta

2.2.1

„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje konstrukcijske lastnosti:

(a)    tip karoserije, kot je opredeljeno v oddelku 3 dela C;

(b)    (b) razred ali kombinacija razredov vozil, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.1 Pravilnika UN/ECE št. 107 (samo pri dokončanih in dodelanih vozilih);

(c)    stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);

(d)    pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:

(i)    tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);

(ii)    način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);

(iii)    število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L6, V8 ali drugo).

(e)    pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

2.3    Izvedenka

2.3.1

„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)    največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)    sposobnost vozila, da vleče priklopnik ali ne;

(c)    delovna prostornina motorja pri motorjih z notranjim zgorevanjem;

(d)    največja moč motorja ali najvišja stalna nazivna moč (elektromotor);

(e)    vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);

(f)    raven hrupa pri vožnji;

(g)    raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro IV, Euro V ali drugo).

3.    Kategorija N1 

3.1    Tip vozila

3.1.1

„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)    naziv podjetja proizvajalca;

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove homologacije;

(b)    konstrukcijo in vgradnjo bistvenih delov karoserije pri samonosni karoseriji;

(c)    konstrukcijo in izvedbo bistvenih sestavnih delov šasije pri nesamonosnih karoserijah.

3.1.2

Če proizvajalec uporabi talni del karoserije in bistvene sestavne elemente, ki tvorijo sprednji del karoserije, ki je neposredno pred vetrobranskim steklom, za izdelavo različnih vrst karoserij (na primer furgon in šasija s kabino, različne medosne razdalje in različne višine strehe), se za ta vozila lahko z odstopanjem od zahtev iz točke 3.1.1(b) šteje, da pripadajo istemu tipu. Proizvajalec zagotovi ustrezna dokazila.

3.1.3

Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

3.2    Varianta

3.2.1

„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:

(a)    število stranskih vrat ali tip karoserije, kot je določeno v oddelku 4 dela C (za dokončana in dodelana vozila), če proizvajalec uporablja merilo iz točke 3.1.2;

(b)    stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);

(c)    pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:

(i)    tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);

(ii)    način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);

(iii)    število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L6, V8 ali drugo);

(d)    število osi;

(e)    število pogonskih osi in njihova medsebojna povezava;

(f)    število krmiljenih osi;

(g)    pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

3.3    Izvedenka

3.3.1

„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)    največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)    delovna prostornina motorja pri motorjih z notranjim zgorevanjem;

(c)    največja moč motorja ali največja stalna nazivna moč (elektromotor);

(d)    vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);

(e)    največje število sedežnih mest;

(f)    raven hrupa pri vožnji;

(g)    raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro 5, Euro 6 ali drugo);

(h)    kombinirane ali ponderirane emisije CO2;

(i)    poraba električne energije (ponderirana, kombinirana);

(j)    kombinirana ali ponderirana poraba goriva.

4.    Kategoriji N2 in N3

4.1    Tip vozila

4.1.1

„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)    naziv podjetja proizvajalca;

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove homologacije;

(b)    kategorijo;

(c)    konstrukcijo in izvedbo bistvenih sestavnih delov šasije, ki so skupni eni liniji proizvoda;

(d)    število osi;

4.1.2

Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

4.2    Varianta

4.2.1

„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:

(a)    konstrukcijska zasnova karoserije ali tip karoserije, kot je določeno v oddelku 4 dela C in Dodatku 2 (le za dokončana in dodelana vozila);

(b)    stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);

(c)    pogonski agregat glede na naslednje konstrukcijske lastnosti:

(i)    tip napajanja z energijo (motor z notranjim zgorevanjem, elektromotor ali drugo);

(ii)    način delovanja (prisilni vžig, kompresijski vžig ali drugo);

(iii)    število in namestitev valjev pri motorju z notranjim zgorevanjem (L6, V8 ali drugo);

(d)    število pogonskih osi in njihova medsebojna povezava;

(e)    število krmiljenih osi;

(f)    pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

4.3    Izvedenka

4.3.1

„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)    največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)    sposobno, da vleče naslednje priklopnike ali ne:

(i)    nezaviran priklopnik;

(ii)    priklopnik z naletnimi zavorami, kot je določeno v odstavku 2.12 Pravilnika UN/ECE št. 13;

(iii)    priklopnik s povezanim ali polpovezanim zavornim sistemom, kot je določeno v odstavkih 2.9 in 2.10 Pravilnika UN/ECE št. 13;

(iv)    priklopnik kategorije O4, ki omogoča največjo maso skupine vozil, ki ne presega 44 ton;

(v)    priklopnik kategorije O4, ki omogoča največjo maso skupine vozil, ki presega 44 ton;

(c)    delovna prostornina motorja;

(d)    največja moč motorja;

(e)    vrsta goriva (bencin, dizelsko gorivo, utekočinjeni naftni plin, dvojno gorivo ali drugo);

(f)    raven hrupa pri vožnji;

(g)    raven emisij izpušnih plinov (na primer Euro IV, Euro V ali drugo).

5.    Kategoriji O1 in O2 

5.1    Tip vozila

5.1.1

„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)    naziv podjetja proizvajalca;

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove homologacije;

(b)    kategorijo;

(c)    koncept, kot je opredeljeno v oddelku 5 dela C;

(d)    naslednje lastnosti izdelave in konstrukcije:

(i)    konstrukcijo in izvedbo bistvenih sestavnih delov šasije;

(ii)    konstrukcijo in izvedbo bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo karoserijo pri samonosnih karoserijah;

(e)    število osi.

5.1.2

Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

5.2    Varianta

5.2.1

„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti:

(a)    vrsta karoserije iz Dodatka 2 (za dokončana in dodelana vozila);

(b)    stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);

(c)    tip zavornega sistema (npr. nezavirano/z naletno zavoro/z običajno zavoro);

(d)    pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

5.3    Izvedenka

5.3.1

„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)    največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)    koncept vzmetenja (zračno, jekleno ali gumijasto vzmetenje, torzijska vzmet ali drugo);

(c)    koncept ojesa (trikotno, cevasto ali drugo).

6.    Kategoriji O3 in O4 

6.1    Tip vozila

6.1.1

„Tip vozila“ zajema vozila, ki imajo skupne naslednje lastnosti:

(a)    naziv podjetja proizvajalca;

Pri spremembi pravne oblike lastništva podjetja se ne zahteva podelitev nove homologacije;

(b)    kategorijo;

(c)    koncept priklopnika v zvezi z opredelitvami iz oddelka 5 dela C;

(d)    naslednje lastnosti izdelave in konstrukcije:

(i)    konstrukcijo in izvedbo bistvenih sestavnih delov šasije;

(ii)    konstrukcijo in izvedbo bistvenih sestavnih delov, ki tvorijo karoserijo pri priklopnikih s samonosno karoserijo;

(e)    število osi.

6.1.2

Tip vozila sestavljata vsaj ena varianta in ena izvedenka.

6.2    Variante

6.2.1

„Varianta“ v okviru tipa vozila združuje vozila, ki so jim skupne naslednje konstrukcijske lastnosti in lastnosti izdelave:

(a)    vrsta karoserije iz Dodatka 2 (za dokončana in dodelana vozila);

(b)    stopnja dodelave (npr. dokončano/nedodelano/dodelano);

(c)    koncept vzmetenja (jekleno, zračno ali hidravlično vzmetenje);

(d)    naslednje tehnične lastnosti:

(i)    sposobnost šasije, da je iztegljiva ali ne;

(ii)    višina poda (običajen, nizkonakladalni, srednje nizkonakladalni itn.).

(e)    pri vozilih, izdelanih v več stopnjah, proizvajalca in tip vozila predhodne stopnje.

6.3    Izvedenke

6.3.1

„Izvedenka“ v okviru variante združuje vozila, ki so jim skupne vse naslednje lastnosti:

(a)    največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila;

(b)    razčlenitev ali kombinacija razčlenitev iz točk 3.2 in 3.3 Priloge I k Direktivi Sveta 96/53/ES 14 , v katero spada medosna razdalja med dvema zaporednima osema, ki tvorita skupino;

(c)    opredelitev osi;

(i)    dvižne osi (število in lega);

(ii)    obremenljive osi (število in lega);

(iii)    krmiljene osi (število in lega).

7.    Skupne zahteve za vse kategorije vozil

7.1

Če vozilo zaradi največje mase ali števila sedežnih mest ali obojega spada v več kategorij, se lahko proizvajalec odloči, da bo za opredelitev variant in izvedenk uporabil merila ene ali druge kategorije vozil.

7.1.1

Primeri:

(a)    vozilo „A“ je glede na največjo maso lahko homologirano kot N1 (3,5 tone) in N2 (4,2 tone). V tem primeru se lahko parametri, ki veljajo za kategorijo N1, uporabljajo tudi za vozila, ki spadajo v kategorijo N2 (ali obratno);

(b)    vozilo „B“ je glede na število sedežnih mest (7+1 ali 10+1)lahko homologirano kot M1 in M2. Parametri, ki veljajo za kategorijo M1, se lahko uporabljajo tudi za vozila, ki spadajo v kategorijo M2 (ali obratno).

7.2

Vozilo kategorije N se lahko homologira v skladu z določbami za kategorijo M1 ali M2, odvisno od primera, če je vozilo med naslednjo stopnjo večstopenjskega postopka homologacije namenjeno preoblikovanju v vozilo te kategorije.

7.2.1

Ta možnost je dovoljena le za nedodelana vozila.

Taka vozila se označijo s posebno kodo za posamezno varianto, ki jo določi proizvajalec osnovnega vozila.

7.3

Oznaka tipa, variante in izvedenke

7.3.1

Proizvajalec vsakemu tipu, varianti in izvedenki dodeli alfanumerično kodo, ki je sestavljena iz latinskih črk in/ali arabskih številk.

Uporaba oklepajev in vezajev je dovoljena, če ne nadomeščajo črke ali številke.

7.3.2

Celotna koda se označi tako: tip-varianta-izvedenka ali „TVI“.

7.3.3

Koda TVI jasno in nedvoumno opredeljuje enkratno kombinacijo tehničnih lastnosti v zvezi z merili iz dela B te priloge.

7.3.4

Isti proizvajalec lahko uporabi isto kodo za opredelitev tipa vozila, ki spada v dve ali več kategorij.

7.3.5

Isti proizvajalec za opredelitev tipa vozila ne sme uporabiti iste kode pri več kot eni homologaciji v isti kategoriji vozil.

7.4

Število znakov kode TVI

7.4.1

Število znakov ne sme presegati:

(a)    15 znakov za kodo tipa vozila;

(b)    25 znakov za kodo variante;

(c)    35 znakov za kodo izvedenke.

7.4.2

Celotna alfanumerična koda TVI ne sme presegati 75 znakov.

7.4.3

Če se koda TVI uporablja kot celota, mora biti med tipom, varianto in izvedenko presledek.

Primer take kode TVI: 159AF[…presledek]0054[…presledek]977K(BE).


DEL C

Opredelitve tipov karoserije

1.    Splošno

1.1

Tip karoserije iz oddelka 9 Priloge I in dela 1 Priloge III ter kode karoserije iz točke 38 Priloge IX se označijo s kodami.

Seznam kod se uporablja predvsem za dokončana in dodelana vozila.

1.2

Za vozila kategorije M je tip karoserije sestavljen iz dveh črk, kot je opredeljeno v oddelkih 2 in 3.

1.3

Za vozila kategorij N in O je tip karoserije sestavljen iz dveh črk, kot je opredeljeno v oddelkih 4 in 5.

1.4

Če je treba (zlasti za tipe karoserije iz točk 4.1 in 4.6 ter točk 5.1 do 5.4), se dopolnijo z dvema števkama.

1.4.1

Seznam števk se določi v Dodatku 2 k tej prilogi.

1.5

Za vozila za posebne namene se tip karoserije, ki se uporabi, navezuje na kategorijo vozila.

2.    Vozila kategorije M1 

Sklic

Koda

Ime

Opredelitev

2.1

AA

Limuzina

Vozilo, opredeljeno v standardu ISO 3833:1977, točka 3.1.1.1, opremljeno z najmanj štirimi bočnimi okni.

2.2

AB

Vozilo z dvižnimi vrati zadaj

Limuzina iz točke 2.1 z dvižnimi vrati zadaj na vozilu.

2.3

AC

Karavan

Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.4 standarda ISO 3833:1977.

2.4

AD

Kupe

Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.5 standarda ISO 3833:1977.

2.5

AE

Kabriolet

Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.6 standarda ISO 3833:1977.

Vendar se za kabriolet ne zahteva, da ima vrata.

2.6

AF

Večnamensko vozilo

Vozilo, razen vozil AA do AE in AG, namenjeno za prevoz potnikov in njihove prtljage ali občasno blaga v enem samem prostoru.

2.7

AG

Osebni pick-up

Vozilo, kot je opredeljeno v točki 3.1.1.4.1 standarda ISO 3833:1977.

Prostor za prtljago mora biti popolnoma ločen od potniškega prostora.

Poleg tega se za referenčno točko voznikovega sedežnega mesta ne zahteva, da mora biti vsaj
750 mm nad površino, na kateri je vozilo.

3.    Vozila kategorije M2 ali M3 

Sklic

Koda

Ime

Opredelitev

3.1

CA

Enonivojsko vozilo

Vozilo, v katerem so prostori, predvideni za potnike, urejeni v enem nivoju ali tako, da ne predstavljajo dveh nivojev, ki ležita drug nad drugim.

3.2

CB

Dvonivojsko vozilo

Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.6 Pravilnika UN/ECE št. 107.

3.3

CC

Enonivojsko zgibno vozilo

Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.3 Pravilnika UN/ECE št. 107, z enim nivojem.

3.4

CD

Dvonivojsko zgibno vozilo

Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.3.1 Pravilnika UN/ECE št. 107.

3.5

CE

Nizkopodno enonivojsko vozilo

Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.4 Pravilnika UN/ECE št. 107, z enim nivojem.

3.6

CF

Nizkopodno dvonivojsko vozilo

Vozilo, kot je opredeljeno v odstavku 2.1.4 Pravilnika UN/ECE št. 107, z dvema nivojema.

3.7

CG

Zgibno nizkopodno enonivojsko vozilo

Vozilo, ki združuje tehnične lastnosti iz točk 3.3 in 3.5 te preglednice.

3.8

CH

Zgibno nizkopodno dvonivojsko vozilo

Vozilo, ki združuje tehnične lastnosti iz točk 3.4 in 3.6 te preglednice.

3.9

CI

Enonivojsko vozilo z odprtim zgornjim delom

Vozilo z delno streho ali brez nje.

3.10

CJ

Dvonivojsko vozilo z odprtim zgornjim delom

Vozilo, ki je brez strehe nad celotnim zgornjim nivojem ali delom zgornjega nivoja.

3.11

CX

Avtobusna šasija

Nedodelano vozilo, ki ima le vzdolžne nosilce šasije ali cevno konstrukcijo, pogonski sistem in osi, ki je namenjeno za dodelavo s karoserijo, prilagojeno potrebam prevoznika.


4.    Motorna vozila kategorije N1, N2 ali N3 

Sklic

Koda

Ime

Opredelitev

4.1

BA

Tovorno vozilo s kesonom

Vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno ali predvsem za prevoz blaga.

Prav tako lahko vleče priklopnik.

4.2

BB

Furgon

Tovorno vozilo s kesonom, ki ima prostor za voznika in prostor za tovor v eni enoti.

4.3

BC

Sedlasti vlačilec

Vlečno vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno ali predvsem za vleko polpriklopnikov.

4.4

BD

Cestni vlačilec

Vlečno vozilo, ki je zasnovano in izdelano izključno za vleko priklopnikov razen polpriklopnikov.

4.5

BE

Tovorni pick-up

Vozilo z največjo maso 3 500 kg, v katerem sedežna mesta in prostor za tovor niso v istem prostoru.

4.6

BX

Šasija s kabino

Nedodelano vozilo, ki ima le kabino (popolno ali delno), vzdolžno ojačitev za šasijo, pogonski sistem in osi, ki je namenjeno za dodelavo s karoserijo, prilagojeno potrebam prevoznika.

5.    Vozila kategorije O

Sklic

Koda

Ime

Opredelitev

5.1

DA

Polpriklopnik

Priklopnik, ki je zasnovan in izdelan za priklop na sedlasti vlačilec ali na podporno os in ki v navpični smeri znatno obremenjuje vlečno vozilo ali podporno os.

Vlečno sklopko za skupino vozil sestavljata kraljevi čep in sedlo.

5.2

DB

Priklopnik z vrtljivim ojesom

Priklopnik z vsaj dvema osema, od katerih je vsaj ena krmiljena:

(a) opremljen z ojesom, ki se lahko premika v navpični smeri (glede na priklopnik) in

(b) prenaša manj kot 100 daN statične navpične obremenitve na vlečno vozilo.

5.3

DC

Priklopnik s centralno osjo

Priklopnik s togim ojesom, pri katerem so osi nameščene blizu težišča vozila (kadar je enakomerno obremenjeno), tako da se na vlečno vozilo prenaša le majhna statična obremenitev, ki ne presega 10 % tiste, ki ustreza največji masi priklopnika, ali obremenitve 1000 daN (kar je manjše).

5.4

DE

Priklopnik s togim ojesom

Priklopnik z eno osjo ali skupino osi, opremljen s togim ojesom, ki zaradi konstrukcije na vlečno vozilo prenaša statično obremenitev največ 4 000 daN in ki ne ustreza opredelitvi priklopnika s centralno osjo.

Vlečne sklopke za skupino vozil ne sestavljata kraljevi čep in sedlo.



Dodatek 1

Postopek za preverjanje, ali se vozilo lahko uvrsti med terenska vozila

1.    Splošno

1.1

Za namene razvrstitve vozil kot terenskih vozil se uporablja postopek, opisan v tem dodatku.

2.    Preskusni pogoji za geometrične meritve

2.1

Vozila kategorije M1 ali N1 so v neobremenjenem položaju, s preskusno lutko, ki ustreza meram 50 % moške populacije, nameščeno na voznikov sedež, in opremljena s hladilno tekočino, mazivom, gorivom, orodjem in rezervnim kolesom (če je bilo dobavljeno z vozilom kot del originalne opreme).

Preskusna lutka se lahko nadomesti s podobno napravo z isto maso.

2.2

Vozila, razen vozil iz točke 2.1, se obremenijo do največje tehnično dovoljene mase.

Porazdelitev te mase na osi mora predstavljati najmanj ugoden primer glede na skladnost z zadevnimi merili.

2.3

Tehnična služba pregleda vozilo, ki je predstavnik tipa, glede pogojev iz točke 2.1 ali 2.2. Kolesa vozila morajo biti obrnjena naravnost naprej.

Tla, na katerih se izvajajo meritve, morajo biti čim bolj vodoravna in ravna (največji naklon 0,5 %).

3.    Merjenje prednjega in zadnjega pristopnega kota ter kota rampe

3.1

Prednji pristopni kot se meri v skladu z odstavkom 6.10 standarda ISO 612:1978.

3.2

Zadnji pristopni kot se meri v skladu z odstavkom 6.11 standarda ISO 612:1978.

3.3

Kot rampe se meri v skladu z odstavkom 6.9 standarda
ISO 612:1978.

3.4

Pri merjenju zadnjega pristopnega kota so lahko naprave za zaščito pred podletom od zadaj, ki imajo nastavljivo višino, nameščene v zgornji položaj.

3.5

Predpis iz točke 3.4 se ne razume kot obveznost, da bi moralo biti že originalno vozilo opremljeno z zaščito pred podletom od zadaj. Vendar pa mora proizvajalec osnovnega vozila obvestiti proizvajalca na naslednji stopnji, da mora vozilo, ki se opremi z zaščito pred podletom od zadaj, izpolnjevati zahteve glede zadnjega pristopnega kota.

4.    Meritve oddaljenosti od tal

4.1    Razdalja od tal med osema

4.1.1    Razdalja od tal med osema“ pomeni najkrajšo razdaljo med ravnino tal in najnižjo trdno točko vozila.

Za uporabo te opredelitve se upošteva razdalja med zadnjo osjo sprednje skupine osi in prvo osjo zadnje skupine osi.

4.1.2    Noben togi del vozila ne sme štrleti v osenčeno območje na risbi.

4.2    Razdalja od tal pod osjo

4.2.1    „Razdalja od tal pod osjo“ pomeni razdaljo med najvišjo točko loka kroga, ki poteka skozi središče kolesne sledi koles na isti osi (pri dvojnih kolesih je to notranje kolo) in se dotika najnižje trdne točke na vozilu med kolesi.

4.2.2    Če je primerno, se opravijo meritve razdalje od tal na vsaki od osi v skupini osi.

5.    Sposobnost premagovanja vzpona

5.1

„Sposobnost premagovanja vzpona“ pomeni sposobnost vozila, da premaga vzpon.

5.2

Sposobnost premagovanja vzpona nedodelanega in dokončanega vozila kategorij M2, M3, N2 in N3 se preveri s preskusom.

5.3

Tehnična služba opravi preskus na vozilu, ki je predstavnik tipa vozila, ki ga je treba preskusiti.

5.4

Na zahtevo proizvajalca in pod pogoji iz Priloge XVI se lahko sposobnost tipa vozila za premagovanje vzpona prikaže z virtualnim preskušanjem.

6.    Preskusni pogoji in odločujoče merilo

6.1

Uporabljajo se pogoji, določeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1230/2012.

6.2

Vozilo mora premagati naklon pri stalni hitrosti brez vzdolžnega ali bočnega zdrsa kolesa.

Dodatek 2

Števke, ki se uporabijo za dopolnitev kod, ki se uporabljajo za različne vrste karoserij

01    Plato

02    Odprt keson

03    Zaprta karoserija

04    Klimatizirana karoserija z izoliranimi stenami in opremo za vzdrževanje notranje temperature

05    Klimatizirana karoserija z izoliranimi stenami, vendar brez opreme za vzdrževanje notranje temperature;

06    S platnenimi stranicami

07    Zamenljiva karoserija

08    Vozilo za prevoz zabojnikov

09    Vozila, opremljena z dvižno kljuko

10    Prekucnik

11    Cisterna

12    Cisterna za prevoz nevarnega blaga

13    Vozilo za prevoz živali

14    Vozilo za prevoz vozil

15    Mešalnik betona

16    Črpalka za beton

17    Vozilo za prevoz hlodovine

18    Vozilo za zbiranje smeti

19    Vozilo za pometanje in čiščenje cest, čiščenje odtokov

20    Kompresor

21    Vozilo za prevoz čolnov

22    Vozilo za prevoz jadralnih letal

23    Za namene maloprodaje ali oglaševanja

24    Za vleko poškodovanih vozil

25    Vozilo z lestvijo

26    Vozilo z dvigalom (razen mobilnega žerjava iz oddelka 5 dela A Priloge II)

27    Dvižna ploščad

28    Vozilo z vrtalno napravo

29    Nizkonakladalni priklopnik

30    Za prevoz stekla

31    Gasilsko vozilo

99    Karoserija, ki ni vključena v ta seznam.


PRILOGA III

OPISNI LIST ZA EU-HOMOLOGACIJO VOZIL

DEL I

Naslednji podatki se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati seznam priloženih dokumentov.

Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format.

Če so priložene fotografije, morajo biti dovolj podrobne.

A.    Kategoriji M in N

1.    SPLOŠNO

1.1    Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

1.2    Tip: …

1.2.1    Trgovska imena (če obstajajo): …

1.2.2    Za večstopenjsko homologirana vozila homologacijske informacije o osnovnem vozilu/vozilu na predhodni stopnji (navesti informacije za vsako stopnjo; za to se lahko uporabi matrika):

Tip: …………………………………………………………………………

Variante: …………………………………………………………………..

Izvedenke: …………………………………………………………………...

Homologacijska številka, vključno s številko razširitve: ………………………

1.3    Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu(b): …

1.3.1    Mesto navedene oznake: …

1.4    Kategorija vozila(c): …

1.4.1    Klasifikacija po nevarnem blagu, za prevoz je vozilo namenjeno: …

1.5    Naziv podjetja in naslov proizvajalca: …

1.5.1    Za večstopenjsko homologirana vozila naziv podjetja in naslov proizvajalca osnovnega vozila/vozila na predhodnih stopnjah………

1.8    Imena in naslovi proizvodnih tovarn: …

1.9    Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja): …

2.    SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU

2.1    Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …

2.3    Število osi in koles: …

2.3.1    Število in lega osi z dvojnimi kolesi: …

2.3.2    Število in lega krmiljenih osi: …

2.3.3    Pogonske osi (število, lega, medsebojna povezava): …

2.4    Šasija (če obstaja) (splošna risba): …

2.6    Lega in način vgradnje motorja: …

2.8    Lega volana: levo/desno(1)

2.8.1    Vozilo je izdelano za vožnjo po desni/levi(1) strani cestišča.

2.9    Opredeliti, ali je vlečno vozilo namenjeno za vleko polpriklopnikov ali drugih priklopnih vozil in ali je priklopno vozilo polpriklopnik, priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom: …

2.10    Opredeliti, ali je vozilo posebej namenjeno za prevoz blaga pri določeni temperaturi: …

3.    MASE IN MERE(f) (g) (7)

(v kg in mm) (navesti risbo, če je primerno)

3.1    Medosne razdalje (polno obremenjeno vozilo)(g1):

3.1.1    Dvoosno vozilo:

3.1.2    Vozila s tremi ali več osmi 

3.1.2.1    Osna razdalja med zaporednimi osmi, ki poteka od prednje do zadnje osi: …

3.1.2.2    Celotna osna razdalja: …

3.3.1    Kolotek vsake krmiljene osi(g4): …

3.3.2    Kolotek vseh drugih osi(g4): …

3.4    Mere vozila (skupne) 

3.4.1    Za šasijo brez karoserije 

3.4.1.1    Dolžina(g5): …

3.4.1.1.1    Največja dovoljena dolžina: …

3.4.1.1.2    Najmanjša dovoljena dolžina: …

3.4.1.2    Širina(g7): …

3.4.1.2.1    Največja dovoljena širina: …

3.4.1.2.2    Najmanjša dovoljena širina: …

3.4.1.3    Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo)(g8) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

3.4.2    Za šasijo s karoserijo 

3.4.2.1    Dolžina(g5): …

3.4.2.1.1    Dolžina nakladalne površine: …

3.4.2.2    Širina(g7): …

3.4.2.2.1    Debelina sten (pri vozilih za prevoz blaga pri določeni temperaturi): …

3.4.2.3    Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo)(g8) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

3.5

Najmanjša masa na krmiljenih oseh za nedodelana vozila:

3.6

Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo(h)

(a)    največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b)    masa vsake izvedenke (če obstaja več kot ena izvedenka znotraj variante, je treba zagotoviti matriko): …

3.6.1

Porazdelitev te mase na osi in, pri polpriklopnikih, priklopnikih s togim ojesom ali priklopnikih s centralno osjo, obremenitev na spojni točki:

(a) največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b) masa vsake izvedenke (če obstaja več kot ena izvedenka znotraj variante, je treba zagotoviti matriko):... …

3.6.2

Masa dodatne opreme (kot je opredeljena v členu 2(5) Uredbe (EU) št. 1230/2012: …

3.7

Najmanjša masa dodelanega vozila po podatkih proizvajalca, pri nedodelanem vozilu: …

3.8

Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila po podatkih proizvajalca(i) (3): …

3.8.1

Porazdelitev te mase na osi in, pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo, obremenitev na spojni točki(3): …

3.9    Največja tehnično dovoljena masa na vsako os:

3.10    Tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi:

3.11    Največja tehnično dovoljena masa vlečnega vozila

za:

3.11.1    Priklopnik z vrtljivim ojesom: …

3.11.2    Polpriklopnik: …

3.11.3    Priklopnik s centralno osjo: …

3.11.4    Priklopnik s togim ojesom: …

3.11.5    Največja tehnično dovoljena masa obremenjene skupine vozil(3): …

3.11.6    Največja masa nezaviranega priklopnika: …

3.12    Največja tehnično dovoljena masa na točki spenjanja: 

3.12.1    vlečnega vozila: …

3.12.2    Polpriklopnika, priklopnika s centralno osjo ali priklopnika s togim ojesom: …

3.16    Največje dovoljene mase pri registraciji/med uporabo (neobvezno)

3.16.1    Največja dovoljena masa obremenjenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

3.16.2    Največja dovoljena masa na vsako os pri registraciji/med uporabo in, za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo, predvidena obremenitev v točki spenjanja po podatkih proizvajalca, če je nižja od največje tehnično dovoljene mase v točki spenjanja: …

3.16.3    Največja dovoljena masa na vsako skupino osi pri registraciji/med uporabo: …

3.16.4    Največja dovoljena masa vlečenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

3.16.5    Največja dovoljena masa skupine vozil pri registraciji/med uporabo: …

3.17    Vozila v postopku večstopenjske homologacije (samo za nedodelana ali dodelana vozila kategorije N1, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 715/2007): da/ne(1)

3.17.1    Masa osnovnega vozila, pripravljenega za vožnjo: ……………...………………kg.

3.17.2    Privzeta dodana masa (DAM), izračunana v skladu z oddelkom 5 Priloge XII k Uredbi (ES) št. 692/2008: ……………kg.

4.    POGONSKI AGREGAT(k)

4.1    Proizvajalec motorja:

4.1.1    Proizvajalčeva oznaka motorja (kot je označena na motorju): …

4.1.2    Homologacijska številka (če je primerno), vključno z oznako goriva: …

(samo težka gospodarska vozila)

4.2    Motor z notranjim zgorevanjem

4.2.1.1    Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig/kombinirano gorivo(1)

štiritaktni/dvotaktni/rotacijski(1)

4.2.1.1.1    Tip motorja, ki uporablja kombinirano gorivo: Tip 1A/Tip 1B/Tip 2A/Tip 2B/Tip 3B(1) (x1)

4.2.1.1.2    Razmerje energije iz plina v vročem delu preskusnega cikla WHTC: … %

4.2.1.2    Število in razpored valjev: …

4.2.1.3    Delovna prostornina motorja(m): …… cm3 

4.2.1.6    Običajna vrtilna frekvenca prostega teka(2): …… min-1 

4.2.1.6.1    Visoka vrtilna frekvenca prostega teka(2): …… min-1

4.2.1.6.2    Prosti tek na dizelsko gorivo: da/ne(1) (x1)

4.2.1.8    Največja neto moč(n): …… kW pri: …… min-1 (po navedbi proizvajalca)

4.2.1.11    (samo Euro VI) Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket, ki se zahteva v členih 5, 7 in 9 Uredba (EU) št. 582/2011, kar omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx.

4.2.2.1    Lahka gospodarska vozila: Dizel/bencin/UNP/ZP ali biometan/etanol (E 85)/biodizel/vodik(1) (6)

4.2.2.2    Težka gospodarska vozila dizel/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/etanol (E85)/UNP/UNP20(1) (6)

4.2.2.2.1    (samo Euro VI) Goriva, ki jih lahko uporablja motor in jih navede proizvajalec v skladu s točko 1.1.3 Priloge I k Uredbi (EU) št. 582/2011 (če je primerno)

4.2.2.4    Vozila glede na tip goriva: enogorivno, dvogorivno, vozilo s prilagodljivim tipom goriva(1)

4.2.2.5    Največja količina biogoriva, sprejemljiva v gorivu (po navedbi proizvajalca): …… prostorninski %

4.2.3    Posode za gorivo 

4.2.3.1    Delovne posode za gorivo

4.2.3.1.1    Število in prostornina vsake posode: …

4.2.3.2    Posode za rezervno gorivo

4.2.3.2.1    Število in prostornina vsake posode: …

4.2.4    Dovod goriva 

4.2.4.1    Z uplinjačem: da/ne(1)

4.2.4.2    Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje s kompresijskim vžigom ali na kombinirano gorivo): da/ne(1)

4.2.4.2.2    Način delovanja: direktni vbrizg/predkomora/vrtinčna komora(1)

4.2.4.3    Z vbrizgavanjem goriva (samo za motorje na prisilni vžig): da/ne(1)

4.2.7    Hladilni sistem: tekočina/zrak(1)

4.2.8    Sesalni sistem 

4.2.8.1    Nadtlačni polnilnik: da/ne(1)

4.2.8.2    Hladilnik polnilnega zraka: da/ne(1)

4.2.8.3.3    (samo Euro VI) Dejanski podtlak v sesalnem sistemu pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila: … kPa

4.2.9    Izpušni sistem 

4.2.9.2.1    (samo Euro VI) Opis in/ali risba sestavnih delov izpušnega sistema, ki niso del sistema motorja

4.2.9.3.1    (samo Euro VI) Dejanski protitlak izpušnih plinov pri nazivni vrtilni frekvenci motorja in polni obremenitvi vozila (samo pri motorjih na kompresijski vžig): … kPa

4.2.9.4    Tip, znak dušilnikov zvoka: …

Če obstajajo, ukrepi za zmanjšanje zunanjega hrupa v motornem prostoru in na motorju: …

4.2.9.5    Lega izpušne odprtine: …

4.2.9.7.1    (samo Euro VI) Sprejemljiva prostornina izpušnega sistema: … dm3 

4.2.12    Ukrepi proti onesnaževanju zraka 

4.2.12.1.1    (samo Euro VI) Naprava za recikliranje plinov iz okrova ročične gredi: da/ne(2)

Če da, opis in risbe:

Če ne, se zahteva skladnost s Prilogo V k Uredbi (EU) št. 582/2011.

4.2.12.2    Dodatne naprave za uravnavanje onesnaževanja (če so nameščene in če niso zajete pod drugim naslovom)

4.2.12.2.1    Katalizator: da/ne(1)

4.2.12.2.1.11    Sistemi regeneracije/metoda sistemov za naknadno obdelavo izpušnih plinov, opis: …

4.2.12.2.1.11.6    Gorljivi reagenti: da/ne(1)

4.2.12.2.1.11.7    Vrsta in koncentracija reagenta, potrebnega za katalitično reakcijo: …

4.2.12.2.2    Lambda sonda: da/ne(1)

4.2.12.2.3    Vpihavanje zraka da/ne(1)

4.2.12.2.4    Vračanje izpušnih plinov v valj: da/ne(1)

4.2.12.2.5    Sistem za uravnavanje emisij zaradi izhlapevanja: da/ne(1)

4.2.12.2.6    Filter za delce: da/ne(1)

4.2.12.2.6.9    Drugi sistemi: da/ne(1)

4.2.12.2.6.9.1    Opis in delovanje

4.2.12.2.7    Vgrajen sistem za diagnostiko v vozilu (OBD): da/ne(1)

4.2.12.2.7.0.1    (samo Euro VI) Število družin motorjev OBD v družini motorjev

4.2.12.2.7.0.2    (samo Euro VI) Seznam družin motorjev OBD (če je primerno)

4.2.12.2.7.0.3    (samo Euro VI) Številka družine motorjev OBD, v katero spada osnovni motor/član družine motorjev:

4.2.12.2.7.0.4    (samo Euro VI) Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo OBD, ki se zahteva v členih 5(4)(c) in 9(4) Uredbe (EU) št. 582/2011 ter je določena v Prilogi X k tej uredbi za namen homologacije sistema OBD

4.2.12.2.7.0.5    (samo Euro VI) Če je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijo za vgradnjo sistema motorja, opremljenega z OBD, v vozilo

4.2.12.2.7.0.6    (samo Euro VI) Če je primerno, sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket v zvezi z vgradnjo sistema OBD homologiranega motorja v vozilo

4.2.12.2.7.6.5    (samo Euro VI) standard komunikacijskega protokola OBD: (7)

4.2.12.2.7.7    (samo Euro VI) Sklicevanje proizvajalca na informacije, povezane z OBD, ki se zahtevajo v členih 5(4)(d) in 9(4) Uredbe (EU) št. 582/2011, da bi se zagotovila skladnost z določbami o dostopu do informacij OBD vozila ter o popravilu in vzdrževanju vozila, ali