27.6.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 224/140

P8_TA(2016)0464

Solidarnostni sklad Evropske unije: ocena

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2016 o Solidarnostnem skladu Evropske unije: ocena (2016/2045(INI))

(2018/C 224/22)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju členov 175 in 212(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 o Solidarnostnem skladu Evropske unije, izvajanju in uporabi (2),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 661/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (3),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije (COM(2013)0522) (4),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom „Solidarnostni sklad Evropske unije – Letno poročilo 2014“ (COM(2015)0502),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2002 o katastrofalnih poplavah v srednji Evropi (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2005 o naravnih nesrečah (požarih in poplavah) tisto poletje v Evropi (6),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Prihodnost Solidarnostnega sklada Evropske unije“ (COM(2011)0613),

—

ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 28. novembra 2013 o Solidarnostnem skladu Evropske unije (7),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (8),

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za nadzor proračuna (A8-0341/2016),

A.

ker je Solidarnostni sklad Evropske unije instrument, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 2012/2002 kot odgovor na katastrofalne poplave poleti 2002 v srednji Evropi, da bi se lahko EU s pomočjo tega dragocenega instrumenta odzvala na velike naravne in izredne regionalne nesreče v Uniji in državah, ki se pogajajo o pristopu, ter izrazila solidarnost s prizadetimi regijami in državami; ker je podpora namenjena le nujnim ukrepom in ukrepom za okrevanje, ki jih po naravnih nesrečah izvajajo vlade, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi, naravno okolje ali gospodarstvo v prizadeti regiji (čeprav je treba omeniti, da je Komisija leta 2005 predstavila predlog za dodatno razširitev prvotnega področja uporabe);

B.

ker je bil Solidarnostni sklad od svoje ustanovitve zelo koristen, sredstva iz njega pa so se uporabila v skupni višini 3,8 milijarde EU za 70 naravnih nesreč v 24 upravičenih državah članicah in državah pristopnicah za odziv na vrsto naravnih pojavov, kot so potresi, poplave, gozdni požari, neurja in v zadnjem času suše; ker je ta sklad eden od najbolj prepoznavnih simbolov solidarnosti v času stiske;

C.

ker je bil instrument leta 2014 v celoti revidiran, da bi: izboljšali in poenostavili postopke ter zagotovili hitrejši odziv v šestih tednih po vložitvi zahtevka; ponovno opredelili področje uporabe; določili jasna merila za regionalno nesrečo; ter okrepili preprečevanje nesreč in strategije za obvladovanje tveganj, s čimer bi izboljšali učinkovitost pomoči v skladu s številnimi pozivi Parlamenta ter lokalnih in regionalnih oblasti v zadnjih letih; ker je s predlagano uredbo omnibus (COM(2016)0605 – 2016/0282(COD)), ki jo je predlagala Komisija 14. septembra 2016, predviden nov pregled tega sklada, da bi izboljšali pripravljenost in učinkovitost financiranja izrednih operacij;

D.

ker Evropski parlament odločno podpira predlagane spremembe, večino katerih je vključil že v svoje predhodne resolucije;

E.

ker so bile vloge, prejete pred junijem 2014 (ko je začela veljati spremenjena uredba), obravnavane v okviru prvotne uredbe, poznejše vloge pa v skladu s spremenjeno uredbo;

F.

ker so naložbe v preprečevanje naravnih nesreč izjemno pomembne pri odzivanju na podnebne spremembe; ker je Unija za naložbe v preprečevanje naravnih nesreč in strategije za obvladovanje tveganj namenila precejšnja sredstva, zlasti iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

G.

ker je mogoče izjemoma, če v danem letu ni na voljo dovolj sredstev, uporabiti sredstva za naslednje leto, pri čemer se upošteva letna proračunska zgornja meja sklada za leto, v katerem se je naravna nesreča zgodila, in za naslednje leto;

1.

 opozarja, da sklad od svoje ustanovitve leta 2002 predstavlja pomemben vir financiranja za lokalne in regionalne vlade ter blaži posledice naravnih nesreč po vsej Evropi, od poplav do potresov in gozdnih požarov, s čimer izraža evropsko solidarnost s prizadetimi območji; poudarja, da je v očeh javnosti Solidarnostni sklad Evropske unije eden najbolj konkretnih in otipljivih izrazov podpore, ki jo Unija lahko nudi lokalnim skupnostim;

2.

 poudarja, da se je od ustanovitve sklada v Evropski uniji močno povečalo število naravnih nesreč, ki so postale tudi hujše in intenzivnejše, kar je posledica podnebnih sprememb; zato poudarja dodano vrednost stabilnega in prožnega instrumenta kot načina za izražanje solidarnosti ter zagotavljanja ustrezne in hitre pomoči ljudem, ki so jih prizadele hude naravne nesreče;

3.

 opozarja, da je sklad instrument, ki se ne financira iz proračuna Evropske unije, njegova maksimalna dodeljena sredstva pa znašajo 500 milijonov EUR (v cenah iz leta 2011), kljub vgrajeni prilagodljivosti (prenos N+1) pa lahko vsako leto ostane neporabljenih precej sredstev; pri tem je seznanjen z delno vključitvijo letnih dodeljenih sredstev v proračun na podlagi predlagane uredbe omnibus, da bi pospešili postopek uporabe sredstev ter se prej in učinkoviteje odzvali državljanom, prizadetim v nesreči;

4.

 poudarja, da uporaba letnih pragov dokazuje, da je letna raven odobritev po novem programskem obdobju večletnega finančnega okvira ustrezna;

5.

 poudarja pomen pregleda leta 2014, pri katerem je uspelo odpraviti blokado v Svetu, hkrati pa je pomenil zapozneli odgovor na ponavljajoče se zahteve Parlamenta za večjo odzivnost in učinkovitost pomoči, da bi zagotovili hiter in pregleden odziv in pomagali ljudem, ki so jih prizadele naravne nesreče; poleg tega pozdravlja nedavni predlog omnibus, ki uvaja nove določbe za poenostavitev in lažjo uporabo sredstev;

6.

 poudarja glavne sestavne dele reforme, kot so: uvedba predplačil, pri čemer je 10 % predvidenega finančnega prispevka na zahtevo na voljo kmalu potem, ko Komisija prejme vlogo za finančni prispevek iz sklada (prispevek je omejen na 30 milijonov EUR); upravičenost do kritja stroškov pri pripravi in izvedbi nujnih ukrepov in ukrepov za okrevanje (ena glavnih zahtev Evropskega parlamenta); podaljšanje roka, v katerem morajo upravičene države članice predložiti vlogo (12 tednov od nastanka prve škode) in pripraviti projekt (18 mesecev); uvedba šesttedenskega roka, v katerem mora Komisija odgovoriti na vlogo; nove določbe o preprečevanju naravnih nesreč ter izboljšanje postopkov za dobro finančno poslovodenje;

7.

 opozarja, da imajo upravičenci kljub uvedbi mehanizma predplačil pred standardnim postopkom še vedno težave zaradi dolgotrajnosti celotnega procesa od vloge do izplačila končnega prispevka; pri tem poudarja, da je treba vloge predložiti čim prej po nesreči ter da je treba še izboljšati fazo ocenjevanja, v nadaljnjih fazah pa pospešiti izvrševanje plačil; meni, da lahko na novo predlagane določbe omnibus o Solidarnostnem skladu EU prispevajo k hitrejši uporabi sredstev, da bi lahko odgovorili na dejanske potrebe na terenu; ravno tako poudarja, da morajo tudi države članice analizirati svoje upravne postopke, da bi pospešile uporabo pomoči za prizadeta območja in države; poleg tega pri možnih izboljšavah v prihodnji reformi predlaga uvedbo zahteve za obvezno posodobitev nacionalnih načrtov za obvladovanje nesreč ter zahtevo za posredovanje informacij o pripravi sporazumov o pogodbah ob izrednih razmerah;

8.

 poziva države članice, naj izboljšajo načine komuniciranja in sodelovanja z lokalnimi in regionalnimi organi pri ocenjevanju dopustne škode, za katero se zaprosi finančna podpora iz Solidarnostnega sklada EU, ter pri izvajanju projektov za odpravo posledic naravnih nesreč, s čimer zagotovijo učinkovitost pomoči Unije na terenu ter spodbujanje trajnostnih rešitev; poleg tega meni, da bi bilo treba o podpori iz Solidarnostnega sklada EU obveščati širšo javnost; poziva zadevne organe, naj izboljšajo komuniciranje ter zagotavljajo informacije o podpori iz Solidarnostnega sklada EU, ne da bi s tem ustvarili dodatno upravno breme;

9.

 poudarja, kako pomembno je, da države članice spoštujejo postopke oddaje javnega naročila pri odzivu na naravne nesreče, da bi opredelili in širili najboljše prakse in pridobljene izkušnje pri pogodbah ob izrednih razmerah;

10.

 pozdravlja, da je Komisija pojasnila pravila o pragu upravičenosti do sredstev za regionalne naravne nesreče, vendar opozarja, da je v končnem dogovoru med Parlamentom in Svetom ohranjen prag 1,5 % regionalnega BDP v skladu s predlogom Komisije, čeprav si je Parlament prizadeval za njegovo znižanje na 1 % BDP; ugotavlja, da se upošteva ranljivost najbolj oddaljenih regij, saj je prag znižan na 1 %;

11.

 priznava, da je pomoč iz sklada na voljo za škodo, ki je ni mogoče zavarovati, in ni namenjena poplačilu zasebnih izgub; poudarja, da so dolgoročni ukrepi, kot so trajnostna obnova ali dejavnosti gospodarskega razvoja in preprečevanja, upravičeni do financiranja iz drugih instrumentov Unije, zlasti evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

12.

 poziva države članice, naj optimizirajo uporabo obstoječega financiranja EU, zlasti iz petih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pri naložbah za preprečevanje naravnih nesreč, ter opozarja, kako pomembno je razviti sinergije med različnimi skladi in politikami Unije, da se v največji možni meri preprečijo posledice naravnih nesreč ter da se v primerih, ko se uporabijo sredstva iz Solidarnostnega sklada Evropske unije, zagotovita okrepitev in dolgoročni trajnostni razvoj projektov obnove; vztraja, da se v primeru uporabe sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije zadevna država članica formalno zaveže, da bo izvajala vse ukrepe, potrebne za preprečevanje nesreč ter trajnostno obnovo prizadetih območij; poziva, naj se v primeru sinergijskega delovanja čim bolj poenostavi postopek za kombinirano uporabo sredstev v upravnem pogledu;

13.

 zato poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za naložbe v blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, hkrati pa je treba pri podpori obnove in ponovnega pogozdovanja v okviru Solidarnostnega sklada Evropske unije upoštevati preventivne ukrepe; meni, da bi moralo preprečevanje postati horizontalna naloga, ter predlaga, naj se pri blažitvi posledic nesreč s sredstvi Solidarnostnega sklada EU uvedejo preventivni ukrepi na podlagi ekosistemskega pristopa; poleg tega poziva države članice, naj pripravijo strategije za preprečevanje in obvladovanje tveganj glede na to, da je danes veliko naravnih nesreč neposredna posledica človekove dejavnosti;

14.

 poudarja, da je pomembno pri dodeljevanju, upravljanju in izvajanju Solidarnostnega sklada Evropske unije zagotoviti čim večjo preglednost; meni, da je pomembno opredeliti, ali so bile subvencije Solidarnostnega sklada uporabljene v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, da bi se opredelile, razvijale in izmenjevale najboljše prakse in pridobljene izkušnje; zato poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo preglednost in zagotovijo, da bo javnost imela dostop do informacij skozi celoten proces uporabe, pomoči od oddaje vloge za pomoč do zaključka projekta; ravno tako poziva k pripravi posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o delovanju Solidarnostnega sklada Evropske unije, še zlasti, ker je zadnje poročilo, ki je na voljo, iz časa pred pregledom uredbe o Solidarnostnem skladu Evropske unije leta 2014;

15.

 ugotavlja, da je bilo leta 2014 prejetih trinajst novih vlog, in opozarja na posebne razmere v tem letu, ko je bilo šest vlog obravnavanih v skladu s staro uredbo, preostalih sedem pa skladno z določbami spremenjene uredbe;

16.

 opozarja, da sta bili leta 2014 dve vlogi zavrnjeni na podlagi stare uredbe o Solidarnostnem skladu EU, ker se naravni nesreči nista šteli za „hudi“ naravni nesreči, čeprav sta povzročili veliko škode z neposrednimi posledicami za ekonomski in socialni razvoj prizadetih območij, ter pozdravlja pojasnila na tem področju v spremenjeni uredbi o Solidarnostnem skladu EU; vendar predlaga, naj se pri naslednjih reformah upošteva možnost nove opredelitve regionalnih naravnih nesreč, da bi lahko eno vlogo skupaj predložilo več upravičenih držav, prizadetih v naravni nesreči na čezmejni ravni, pri čemer je vzrok nesreče isti in je do posledic prišlo sočasno, pri oceni vlog pa je treba upoštevati posredno škodo;

17.

 poziva Komisijo, naj pri naslednjih reformah upošteva možnost povišanja praga za predplačila z 10 na 15 % ter skrajšanje roka za obravnavo vloge s šestih tednov na štiri; ravno tako poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se prag upravičenosti za regionalne naravne nesreče določi pri 1 % regionalnega BDP ter da se pri ocenjevanju vlog upošteva raven socialno-ekonomskega razvoja prizadetih območij;

18.

 poudarja, da je treba razmisliti o morebitni uporabi novih kazalnikov, ki presegajo BDP, kot so indeks človekovega razvoja in indeks regionalnega družbenega napredka;

19.

 pozdravlja, da je Komisija sprejela sedem vlog za pomoč, prejetih po spremenjenih pravilih, tudi štiri vloge, odobrene konec leta 2014, pri katerih pa je bilo treba odobrena sredstva prenesti v leto 2015, kar je navedeno tudi v letnem poročilu Solidarnostnega sklada EU za leto 2015; pri tem opozarja, da je bilo leto 2015 prvo celotno leto izvajanja po spremenjenih pravilih ter da analize kažejo, da so s pravnimi pojasnili, uvedenimi z reformo, vloge uspešne, kar pa ni veljalo za stare določbe, na podlagi katerih sta bili približno dve tretjini zahtevkov za pomoč ob regionalnih nesrečah ocenjeni kot neupravičeni;

20.

 obžaluje dolgotrajnost postopkov za ocenjevanje poročil o izvajanju in zaključevanju projektov v skladu s staro uredbo ter pričakuje, da bodo ti postopki na podlagi spremenjene uredbe potekali bolj učinkovito in pregledno ter tako, da bodo zaščiteni finančni interesi Unije;

21.

 poleg tega poudarja, da sta na podlagi člena 11 spremenjene uredbe Komisija in Evropsko računsko sodišče pooblaščena za revizijo, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pa lahko opravlja preiskave, kadarkoli je to potrebno;

22.

 poziva Komisijo in Evropsko računsko sodišče, naj ocenita delovanje Solidarnostnega sklada EU pred koncem sedanjega obdobja večletnega finančnega obdobja;

23.

 naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter regionalnim organom.

(1)  UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

(2)  UL C 440, 30.12.2015, str. 13.

(3)  UL L 189, 27.6.2014, str. 143.

(4)  UL C 170, 5.6.2014, str. 45.

(5)  UL C 272 E, 13.11.2003, str. 471.

(6)  UL C 193 E, 17.8.2006, str. 322.

(7)  UL C 114, 15.4.2014, str. 48.

(8)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.