21.10.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 389/35

Poročevalec:

Antonio LONGO

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) štiri leta po začetku veljavnosti uredbe o evropski državljanski pobudi ponovno poudarja osrednjo vlogo državljanov v evropskem projektu in zmožnost tega instrumenta, da pripomore k odpravi demokratičnega deficita s podporo aktivnega državljanstva in participativne demokracije.

1.2

Odbor podpira stališča Evropskega parlamenta, Odbora regij in evropske varuhinje človekovih pravic ter meni, da evropska državljanska pobuda zaradi uredbe, za katero se zahteva revizija, ni dosegla svojega polnega potenciala.

1.3

EESO je namreč ugotovil, da obstajajo resne tehnične, pravne in upravne težave ter da je Evropska komisija očitno preobremenjena zaradi vseh svojih pristojnosti, kar ovira njeno popolno uvajanje, izvajanje in spremljanje uspešnih pobud.

1.4

V okviru revizije uredbe Odbor predlaga naslednje ukrepe:

1.4.1

Omogočiti državljanskim odborom, da začnejo zbirati izjave o podpori na datum po lastni izbiri.

1.4.2

Zakonsko priznati državljanske odbore, s čimer bi se omejila kazenska odgovornost organizatorjev za prevaro in resno kršitev po zgledu Direktive 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja.

1.4.3

Ustvariti fizično in spletno „enotno kontaktno točko“, kjer bodo državljani lahko dobili informacije in usmeritve glede predstavitve pobud.

1.4.4

Preučiti predloge, usmerjene v zmanjšanje najnižje starosti za podporo evropski državljanski pobudi in sodelovanju v njej, ki sta jih podala Parlament in Odbor regij.

1.4.5

Rešiti očitno notranje nasprotje interesov Komisije z ločitvijo vlog „institucionalnega vodnika“ in „sodnika“. S tega vidika je EESO ponovno poudaril svojo pripravljenost za nadaljevanje sodelovanja v tekočih pobudah in je lahko logičen kandidat za vlogo pospeševalca in institucionalnega vodnika.

1.4.6

Zagotoviti ustrezno spremljanje uspešnih pobud in Komisijo zaprositi za pripravo zakonodajnega predloga v 12 mesecih po koncu kampanje ali ustrezni obrazložiti odločitve, da ne bo predložila nobenega predloga. Če Komisija ne bo predložila nobenega predloga, Odbor poziva, naj Evropski parlament izvede pritisk nanjo na podlagi člena 225 PDEU.

1.5

EESO poudarja, da pri nekaterih vprašanjih ni potrebe po reviziji uredbe in bi jih bilo treba nemudoma obravnavati, da ne bi odvrnili možnih pobudnikov. Da bi bil ta instrument učinkovitejši in bolj uporabniku prijazen, Odbor poziva k izvajanju naslednjih pobud:

1.5.1

Komisija mora zaradi večje preglednosti registracije sprejeti jasne in enostavne postopke, zagotoviti podrobne odgovore in možne rešitve za pobude, ki so bile ocenjene kot nedopustne, ter omogočiti odborom, da jih lahko preoblikujejo in ponovno predložijo.

1.5.2

Komisija mora nadaljevati pogajanja z državami članicami za poenostavitev, zmanjšanje in poenotenje sistema nacionalnih predpisov, določenih za zbiranje podatkov. Predlaga se zlasti, da bi se omejile zahteve po predložitvi osebnih dokumentov in da bi se vsem državljanom dovolil podpis pobud v državi prebivališča.

1.5.3

Omogočiti trajno uporabo brezplačne programske opreme za spletno zbiranje izjav o podpori (OCS) (1), ki bi poenostavila zbiranje in katalogizacijo izjav o podpori ter njihovo preverjanje pri nacionalnih organih. Zaželeno je tudi, da bi ta instrument postal dostopen invalidom.

1.6

Odbor s splošnejšega vidika širjenja in utrditve evropske državljanske pobude priporoča:

1.6.1

Okrepitev obveščanja in ozaveščanja državljanov o instrumentu evropske državljanske pobude z ad hoc kampanjami, s katerimi bi državljanski odbori podpisnike lahko obvestili o doseženih rezultatih, in zlasti z večjim prizadevanjem Komisije v zvezi z objavljanjem informacij o spremljanju uspešnih pobud.

1.6.2

Zagotoviti večjezičnost in raziskati nove načine povezovanja med spletnim zbiranjem podpisov ter družbenimi in digitalnimi mediji za doseganje vse širše javnosti.

1.6.3

Načeloma omogočiti vsakemu državljanu EU, da lahko postane predlagatelj evropske državljanske pobude, in zagotoviti možnost za pokritje nujnih stroškov kampanje, če je bila evropska državljanska pobuda uradno registrirana.

1.7

EESO predlaga vzpostavitev institucionalnega foruma o udeležbi evropskih državljanov, ki bi postal stalni prostor za razpravo pri Odboru po vzoru Evropskega foruma za migracije, pri čemer poudarja pot, ki je že bila začeta z dnevom evropske državljanske pobude. Ta tema bi bila lahko predmet konkretnega in podrobnejšega predloga, ki bi ga Odbor podal v ad hoc mnenju na lastno pobudo.

2.1

Pravica do evropske državljanske pobude je bila kot inovativen instrument nadnacionalne participativne demokracije uvedena z Lizbonsko pogodbo (2). Ta omogoča milijonu evropskih državljanov iz vsaj sedmih držav članic, da Evropsko komisijo pozovejo, naj predlaga zakonodajno besedilo o vprašanjih v okviru pristojnosti EU. S tem se želi državljane aktivno vključiti v postopke odločanja na ravni EU in jim zagotoviti posredno obliko pravice do zakonodajne pobude.

2.2

Pravila in postopki, ki urejajo evropsko državljansko pobudo, so navedeni v uredbi EU z dne 16. februarja 2011, ki je v veljavi od 1. aprila 2012 (3).

2.3

Evropsko državljansko pobudo lahko organizirajo in/ali podpišejo vsi evropski državljani, ki so dovolj stari, da lahko volijo na volitvah v Evropski parlament (4). Pobud ne morejo upravljati organizacije, ki pa jih lahko spodbujajo ali podpirajo, če to storijo popolnoma pregledno.

2.4

Postopek, ki je določen za evropsko državljansko pobudo, je mogoče povzeti v treh fazah:

2.4.1

Začetna faza predvideva ustanovitev „državljanskega odbora“ (5), formalno registracijo pobude (6), ki je odvisna od ocene dopustnosti Komisije (7), in certificiranje sistema za spletno zbiranje podpisov (8).

2.4.2

V fazi zbiranja je treba v obdobju največ 12 mesecev zbrati 1 milijon „izjav o podpori“ (podpisov) v vsaj 7 državah EU (9). Ta rezultat morajo potrditi pristojni nacionalni organi (10).

2.4.3

V fazi predstavitve Komisija po srečanju z organizatorji in javni predstavitvi v Evropskem parlamentu prouči pobudo. Komisija ima na voljo tri mesece, da se odzove z ad hoc sporočilom in se odloči, ali bo sprejela predlog in začela zakonodajni postopek.

3.1

Do danes je katero od evropskih državljanskih pobud podpisalo več kot 6 milijonov evropskih državljanov. Čeprav je bilo predloženih 56 pobud, jih je Komisija registrirala le 36, od katerih so samo 3 zbrale najmanj 1 milijon podpisov (11). Nobena uspešna pobuda ni porodila novega zakonodajnega predloga, čeprav je Evropska komisija v nekaterih primerih upoštevala javno mnenje o posameznih vidikih.

3.2

Resne tehnične, pravne in upravne težave, s katerimi se srečujejo organizatorji, in skromen zakonodajni vpliv uspešnih pobud so načeli temelj instrumenta evropske državljanske pobude. Ta pojav se kaže v močnem zmanjšanju registriranih pobud, in sicer s 16 v letu 2012 na 5 v letu 2015 (12), in števila zbranih izjav o podpori, in sicer z več kot 5 milijonov v letu 2012 na nekaj tisoč v letu 2015 (13).

3.3

V teh štirih letih so številni organizatorji in predstavniki organizirane civilne družbe (14) poročali o pomanjkljivostih in togosti instrumenta, ki naj bi bil jasen, enostaven in uporabniku prijazen. Ta trend je bil potrjen na javni predstavitvi mnenj, ki jo je EESO organiziral 22. februarja 2016.

3.4

Februarja 2015, tri leta po začetku veljavnosti uredbe, je Evropski parlament predložil študijo (15) o stanju izvajanja uredbe, s katero je izrazil upanje za njeno revizijo. Zaključke te študije je Evropski parlament oktobra 2015 povzel v resoluciji (16), s katero je to zahtevo z jasnimi in natančnimi predlogi formalno predložil Komisiji.

3.5

Evropska varuhinja človekovih pravic je po preiskavi, s katero je preverila učinkovitost postopka, ki ureja evropsko državljansko pobudo ter vlogo in odgovornosti Komisije, marca 2015 pripravila 11 smernic za izboljšanje pobude (17).

3.6

Odbor regij je oktobra 2015 sprejel mnenje, v katerem je prav tako podprl hitro in smiselno revizijo uredbe (18).

3.7

Komisija se je na številne zahteve za spremembo uredbe odzvala tako, da je aprila 2015 v skladu z uredbo objavila poročilo (19) o rezultatih, doseženih do tedaj, februarja 2016 pa še podatke o spremljanju (20) glede na predloge, ki jih je predložil Parlament. V obeh primerih je Komisija – kljub različnim težavam, s katerimi se srečujejo predlagatelji evropske državljanske pobude, in dopuščanju možnosti za izboljšave pri izvajanju veljavnega zakonodajnega okvira – večkrat zavrnila vsako možnost skorajšnje revizije sedanje uredbe.

3.8

Med evropskimi institucijami, organizatorji in predstavniki organizirane civilne družbe na splošno velja mnenje, da evropska državljanska pobuda kljub nekaterim zbranim pozitivnim rezultatom še zdaleč ni izkoristila svojega polnega potenciala v smislu podajanja političnih predlogov in aktivne udeležbe državljanov.

3.9

Institucije in deležniki soglasno ugotavljajo naslednje glavne težave:

3.9.1

Slabo znanje in ozaveščenost državljanov ter državnih institucij o instrumentu evropske državljanske pobude (21).

3.9.2

Državljanski odbori se pri registraciji in zbiranju izjav o podpori spoprijemajo s številnimi tehničnimi, pravnimi in upravnimi ovirami, ki bi lahko ogrozile izid same pobude.

3.9.3

Državljani, ki so želeli podpisati pobudo, so imeli številne težave, povezane s posameznimi nacionalnimi zakoni o obdelavi podatkov.

3.9.4

Komisija maloštevilnih uspešnih pobud ni upoštevala pri pripravi novih zakonodajnih predlogov, temveč samo pri zakonodajnih pobudah, ki so neposredno vezane nanje.

3.10

Glavne težave, s katerimi so se spoprijemali državljanski odbori, so bile natančneje naslednje:

3.10.1

Pomanjkanje zakonskega priznavanja državljanskega odbora. Ta vidik negativno vpliva na pomembne praktične vidike evropske državljanske pobude, kot so zbiranje finančnih prispevkov ali zgolj odprtje tekočega računa. Odvračilni učinek ima tudi dejstvo, da so pobudniki osebno odgovorni „za morebitno škodo, ki jo povzročijo med organizacijo (22)“ evropske državljanske pobude.

3.10.2

Pretirano toga uporaba meril o dopustnosti evropske državljanske pobude. Za približno 40 % vseh pobud je Evropska komisija v prvi fazi postopka, tj. pri „registraciji“ pobude, menila, da so nedopustne (23). Po mnenju Evropskega parlamenta je treba proučiti notranje nasprotje interesov Komisije, ki je na eni strani dolžna obvestiti organizatorje in oceniti dopustnost pobude, na drugi strani pa je pobuda naslovljena nanjo (24).

3.10.3

Prekrivanje dejavnosti na časovnici evropske državljanske pobude. Čas, ki je potreben za certificiranje sistemov za elektronsko zbiranje v vsaki državi članici, krajša že tako kratko dvanajstmesečno obdobje za zbiranje izjav o podpori.

3.10.4

Pomanjkanje ustrezne podpore Komisije, zlasti v začetni fazi in fazi upravljanja pobude. Posebno pozornost je treba posvetiti storitvam gostovanja in OCS, ki jo Komisija omogoča brezplačno, ter težavam organizatorjev pri pripravi in razširjanju dokumentacije v več jezikih.

3.10.5

Upravljanje evropske državljanske pobude je drag postopek. To dokazuje dejstvo, da so imele tri uspešne pobude tehnično, organizacijsko in finančno podporo velikih organizacij civilne družbe. Da bi preprečili izkrivljanje temeljnega načela evropske državljanske pobude, so številni organizatorji poudarili, da je treba na ravni EU pridobiti več podpore za začetek kampanje.

3.10.6

Pretirana togost pri zbiranju in upravljanju osebnih podatkov. V nekaterih državah članicah s tem povezana pravila še dodatno odvračajo od organizacije in podpore novih pobud. Poleg tega v nekaterih državah zakonodaja o zbiranju podatkov določa, da se upoštevajo samo zbrani podpisi državljanov, ki prebivajo na državnem ozemlju, s čimer je za pravico do sodelovanja prikrajšanih 11 milijonov ljudi (25).

3.10.7

Slabo vključevanje pobudnikov v dejavnosti spremljanja. Glede na skromno nadaljevanje uspešnih pobud sestanki in predstavitve ne zadostujejo za spodbuditev konkretnega zakonodajnega ukrepanja Komisije.

3.11

Zaradi postopka, ki bi lahko privedel do spremembe evropske državljanske pobude, je leto 2016 odločilno. To mnenje na lastno pobudo je prispevek EESO k temu postopku, upoštevajoč velik neizkoriščen potencial tako pomembnega in inovativnega instrumenta za evropske postopke odločanja in za resnično evropsko državljanstvo.

4.1

EESO kot most med evropskimi institucijami in organizirano civilno družbo v razpravi o evropski državljanski pobudi sodeluje že od začetka. To dokazujejo dosedanja mnenja (26) in ustanovitev ad hoc skupine, ki nenehno sledi razvoju in izvajanju te pravice (27).

4.2

Odbor je poleg tega aktivno vključen v proces evropske državljanske pobude (28) z dvojno vlogo spodbujevalca pobud in institucionalnega vodnika. Med pobudami in pristojnostmi EESO je treba omeniti:

4.2.1

Dan evropske državljanske pobude, ki je organiziran vsako leto, da se z vsemi vpletenimi akterji ocenita izvajanje in učinkovitost evropske državljanske pobude. Poleg tega tak dogodek spodbuja izmenjavo dobrih praks ter mrežno povezovanje med pobudniki in drugimi deležniki.

4.2.2

Vzpostavitev točke za pomoč uporabnikom evropske državljanske pobude, ki med drugim omogoča prevod opisov pobud, ki jih je potrdila Komisija, v uradne jezike EU.

4.2.3

Dajanje na razpolago prostorov Odbora za podporo obveščanju o kampanjah.

4.2.4

Oblikovanje praktičnega vodnika, ki je zdaj objavljen v tretji izdaji, za ozaveščanje o evropski državljanski pobudi in njeno spodbujanje (29). Odbor poleg tega evropski državljanski pobudi namenja ključno vlogo v še eni publikaciji z naslovom Evropski potni list za aktivno državljanstvo  (30), katere namen je obveščati evropske državljane o vseh njihovih pravicah in spodbujati nadnacionalno participativno demokracijo.

4.2.5

Vzpostavitev javnega arhiva akademske in znanstvene dokumentacije o evropski državljanski pobudi, odprtega za vse državljane in z brezplačnim vpogledom, v letu 2016.

4.2.6

Predstavitev vseh registriranih pobud, ki imajo največ uspeha in niso v nasprotju z uradno politiko Odbora, izraženo v njegovih mnenjih, na plenarnem zasedanju oziroma na seji strokovne skupine. Na ta način jim EESO nudi ustrezno prepoznavnost, hkrati pa ohranja nevtralno stališče.

4.2.7

EESO s svojimi predstavniki sodeluje na predstavitvah v Evropskem parlamentu, na katerih se obravnavajo uspešne pobude, ter prispeva k postopku njihove analize in podrobnejše proučitve v Komisiji.

5.1

EESO ponovno odločno poudarja svojo podporo evropski državljanski pobudi. Štiri leta po začetku veljavnosti uredbe o evropski državljanski pobudi so podatki glede sodelovanja spodbudni, vendar hkrati ostaja ogromno neizkoriščenega potenciala. Odbor meni, da lahko pravilno in popolno izvajanje evropske državljanske pobude pomaga premostiti vse večji prepad med državljani in Evropsko unijo.

5.2

EESO se strinja z že izraženimi mnenji Evropskega parlamenta, Odbora regij in evropske varuhinje človekovih pravic, v skladu s katerimi je delno in omejeno izvajanje evropske državljanske pobude posledica različnih dejavnikov. Očitne so zlasti tehnične, pravne in upravne omejitve, obstaja pa tudi jasen institucionalni kratek stik zaradi prevelike količine pristojnosti in odgovornosti, ki jih ima Evropska komisija.

5.3

EESO meni tudi, da je Komisija uspešno rešila nekatere od teh težav, na primer zagotavljanje brezplačnega sistema OCS, medtem ko drugih žal ni mogoče obravnavati brez revizije uredbe.

5.4

Odbor zato poziva Komisijo k dvotirnemu pristopu: sprejetju takojšnjih ukrepov za reševanje in/ali poenostavitev najpreprostejših ter najočitnejših tehničnih in upravnih težav ter čim prejšnji predložitvi predloga za spremembo zadevne uredbe, ki bo odpravil bolj zapletena institucionalna, pravna in organizacijska vprašanja.

6.1

EESO za poenostavitev in povečanje učinkovitosti instrumenta evropske državljanske pobude predlaga naslednje predloge za spremembo uredbe:

6.1.1

Omogočiti državljanskim odborom, da začnejo zbirati izjave o podpori na datum po lastni izbiri. To je bistvenega pomena za zagotovitev dejanskih 12 mesecev za zbiranje podpisov.

6.1.2

Zakonsko priznati državljanske odbore in jim po potrebi dati poseben status, s čimer bi se omejila kazenska odgovornost organizatorjev za prevaro in resno kršitev po zgledu Direktive 2008/99/ES o kazenskopravnem varstvu okolja.

6.1.3

Ustvariti fizično in spletno „enotno kontaktno točko“, kjer bodo državljani lahko dobili informacije in usmeritve glede predstavitve pobud. Ključnega pomena je državljanskim odborom zagotoviti ustrezno tehnično in pravno pomoč, da bi jim olajšali predstavitev pobud in povečali delež tistih, ki so dopustne.

6.1.4

Preučiti predloge, usmerjene v znižanje najnižje starosti za podporo evropski državljanski pobudi in sodelovanje v njej, ki sta jih podala Parlament in Odbor regij, ter mladim dati priložnost za aktivno sodelovanje v procesu oblikovanja Evropske unije.

6.1.5

Ločiti vlogi „institucionalnega vodnika“ in „sodnika“, ki sta trenutno v pristojnosti Komisije. To je ključnega pomena za rešitev očitnega notranjega nasprotja interesov Komisije in za popolno in učinkovito izvajanje instrumenta evropske državljanske pobude.

6.1.5.1

EESO je zato ponovno poudaril svojo pripravljenost za nadaljevanje sodelovanja v tekočih pobudah in je lahko logičen kandidat za vlogo pospeševalca in institucionalnega vodnika.

6.1.6

Zagotoviti ustrezno spremljanje uspešnih pobud. Ob spoštovanju njene pravice do pobude poziva Evropsko komisijo k pripravi zakonodajnega predloga v 12 mesecih po koncu kampanje ali ustrezni obrazložitvi odločitve, da ne bo predložila nobenega predloga. Če Komisija ne bo predložila nobenega predloga, Odbor poziva, naj Evropski parlament izvede pritisk nanjo na podlagi člena 225 PDEU. Komisija mora vzpostaviti tudi tesnejše odnose s predlagatelji teh pobud, ki bi presegali zgolj predstavitve v Evropskem parlamentu, s čimer bi zagotovila, da bo predlog v skladu s pričakovanji tistih, ki so ga podprli.

6.2

Odbor poleg tega poudarja, da bi Evropska komisija morala:

6.2.1

Oblikovati preglednejši in učinkovitejši postopek registracije. Zlasti Komisija bi morala prevzeti bolj proaktivno vlogo pri zagotavljanju podrobnih odgovorov in možnih rešitev, če je bila pobuda ocenjena kot nedopustna, in tako omogočiti odborom, da jo lahko preoblikujejo, da bo v skladu z merili, ki jih določa veljavna zakonodaja.

6.2.2

Nadaljevati pogajanja z državami članicami za poenostavitev, zmanjšanje in poenotenje sistema nacionalnih predpisov, določenih za zbiranje podatkov, ki so potrebni za podpis izjave o podpori. Predlaga se zlasti, da bi se čim bolj omejile zahteve po predložitvi osebnih dokumentov in da bi se vsem državljanom dovolil podpis pobud v državi prebivališča (31).

6.2.3

Omogočiti trajno uporabo brezplačne programske opreme za spletno zbiranje izjav o podpori (OCS), ki bi poenostavila zbiranje in katalogizacijo izjav o podpori ter njihovo preverjanje pri nacionalnih organih. Zaželeno je tudi, da bi ta instrument postal dostopen invalidom.

6.3

Zlasti se priporoča:

6.3.1

Okrepitev postopkov obveščanja in ozaveščanja o evropski državljanski pobudi. To je treba storiti zlasti z ad hoc kampanjami, ki jih spodbujajo Komisija in države članice. Poleg tega se za ta namen predlaga, da se državljanskim odborom odobri obveščanje zainteresiranih podpornikov o poteku in rezultatih kampanje (s predhodnim dovoljenjem). Podobno velja za Komisijo, ki mora bolje promovirati nadaljevanje uspešnih pobud in o tem obveščati zlasti državljanske odbore.

6.3.2

Zagotoviti večjezičnost, ki je nepogrešljiva zahteva za doseganje visoke stopnje sodelovanja, ter raziskati nove načine povezovanja med zbiranjem podpisov v elektronski obliki ter družbenimi in digitalnimi mediji za doseganje vse širše javnosti.

6.3.3

Načeloma omogočiti vsakemu državljanu EU, da lahko postane predlagatelj evropske državljanske pobude, in zagotoviti možnost za pokritje nujnih stroškov kampanje, če je bila evropska državljanska pobuda uradno registrirana.

6.4

EESO predlaga vzpostavitev institucionalnega foruma o udeležbi evropskih državljanov, ki bi postal stalni prostor za razpravo pri Odboru po vzoru Evropskega foruma za migracije, pri čemer poudarja pot, ki je že bila začeta z dnevom evropske državljanske pobude. V tem okviru bi EESO za zagotovitev vedno kakovostne udeležbe izmed sodelujočih institucionalnih predstavnikov povabil po enega predstavnika iz vsakega državljanskega odbora, katerega pobuda je bila uradno registrirana, ter vse zainteresirane strani. Ta tema bi bila lahko predmet konkretnega in podrobnejšega predloga, ki bi ga Odbor podal v ad hoc mnenju na lastno pobudo.