EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.12.2016

COM(2016) 790 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Akcijski načrt za okrepitev evropskega odziva na preprečevanje goljufij s potnimi listinami

I.UVOD

Nedavni teroristični napadi v Evropi in sedanji migracijski tokovi so v središče pozornosti postavili vedno večji problem goljufij s potnimi listinami. Goljufanje z listinami je postalo dejavnik, ki omogoča terorizem in organizirani kriminal ter je povezan s trgovino z ljudmi 1 in tihotapljenjem migrantov. Pomembno je, da se izboljša varnost potnih listin, vključno s podstavno infrastrukturo za upravljanje identitete.

Komisija je v svojem sporočilu o krepitvi varnosti v svetu mobilnosti: boljša izmenjava informacij na področju boja proti terorizmu in trdnejše zunanje meje 2 poudarila ključni pomen varnih potnih listin in osebnih dokumentov, kadar je treba brez dvoma ugotoviti identiteto osebe, ter napovedala, da bo predstavila akcijski načrt za boj proti goljufanju s potnimi listinami. Izboljšan pristop bo temeljil na trdnih sistemih za preprečevanje zlorab in groženj za notranjo varnost, ki izhajajo iz pomanjkljivosti na področju varnosti dokumentov.

Potne listine so najpogosteje v obliki potnih listov, vključujejo pa tudi nacionalne osebne izkaznice in dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (kadar se uporabljajo na območju brez nadzora na notranjih mejah). Državljani EU lahko vstopijo ali zapustijo schengensko območje in nekatere države zunaj EU z nacionalno osebno izkaznico, ki jo je izdala država članica. To na primer pomeni, da se lahko tuji teroristični bojevniki gibljejo med EU in Turčijo zgolj z nacionalno osebno izkaznico.

Potne listine EU so zelo iskane med goljufi. Najmanj tri četrtine ponarejenih listin, odkritih na zunanjih mejah, pa tudi na območju brez nadzora na notranjih mejah, so bile navidezno izdane v državah članicah EU in pridruženih schengenskih državah 3 . Glede na nedavna poročila evropske mejne in obalne straže so manj varne nacionalne osebne izkaznice, ki jih izdajo države članice, najpogosteje odkrita lažna listina, ki se uporablja za gibanje znotraj schengenskega območja. Število primerov goljufij na osnovi podobnosti (kadar je imetnik listine podoben njenemu pravemu lastniku) še vedno narašča in je najpogostejša vrsta goljufije v drugem četrtletju leta 2016. Pridobivanje pravih listin na podlagi lažnih izpiskov iz matičnega registra (rojstni, poročni in mrliški listi) še vedno predstavlja eno največjih groženj, saj ga je zelo težko odkriti.

Zato je ključno, da EU in zlasti države članice okrepijo svoja prizadevanja za izboljšanje varnosti potnih listin, izdanih državljanom EU in državljanom tretjih držav. Varnost potnih listin je pomemben dejavnik za boljše varovanje meja in upravljanje migracij ter pri prehodu na učinkovito in pravo varnostno unijo 4 .

Načini goljufanja s potnimi listinami se hitro razvijajo. Kriminalne mreže, ki so vključene v prenarejanje in ponarejanje potnih listin, so zdaj bolj specializirane in stalno razvijajo nove oblike ponarejanja, vključno z manipulacijo naprav za odkrivanje ponaredkov in tehnikami za izogibanje preverjanju biometričnih podatkov, ter nove načine delovanja.

Uvedba bolj izpopolnjenih varnostnih značilnosti, načinov izdelave in sistemov za kontrolo dokumentov otežuje poneverbo ali ponarejanje osebnih dokumentov in potnih listin. Posledično pa se goljufi vse bolj preusmerjajo od „tradicionalne“ goljufije – ki se osredotoča na fizično listino, na primer s spremembo datuma veljavnosti potnega lista (prenarejanje) ali izdelavo popolnoma lažne listine (ponarejanje) – k drugim vrstam ponarejanja dokumentov, kot je goljufija na osnovi podobnosti. Osredotočajo se tudi na druge vrste dokumentov, kot so izpiski iz matičnih registrov, ki se uporabljajo za podporo pri vlogah za izdajo pristnih potnih listin.

Kot izhaja iz poročila evropske mejne in obalne straže za leto 2016 5 , se je število primerov goljufij, ko se oseba izdaja za drugo osebo, in nepoštenega pridobivanja pravih listin povečalo za 4 % oziroma 76 % med prvim četrtletjem leta 2015 in prvim četrtletjem leta 2016, medtem ko se je število goljufij s ponarejenimi listinami znižalo (–8 %).

V tem sporočilu je opisan akcijski načrt za izboljšanje varnosti potnih listin. Varnostni standardi za potne listine in zahteve glede mejnih kontrol 6 so določeni na ravni EU, vendar države članice ohranjajo popolno odgovornost za izpiske iz matičnih registrov ter dejansko izdelavo in izdajo potnih listin. Akcijski načrt določa ukrepe, ki jih bo sprejela Komisija, in državam članicam daje priporočila za ukrepe v okviru nacionalnih politik glede vseh vidikov varnosti potnih listin.

Komisija in države članice morajo zagotoviti, da bodo v okviru vseh ukrepov iz tega akcijskega načrta zagotovljene temeljne pravice, zlasti pravica do varstva osebnih podatkov.

Komisija bo kot varuhinja Pogodb še naprej spremljala pravilno izvajanje zakonodaje EU in uporabljala svoja pooblastila za izvrševanje pravilnega izvajanja, kjer bo to ustrezno in potrebno.

II.    AKCIJSKI NAČRT

1.    Evidentiranje identitete

Prave listine, izdane na podlagi lažne identitete, je zelo težko odkriti na mejnih prehodih ali na ozemlju države članice. Ugotavljanje identitete osebe in izdajanje izpiskov iz matičnih registrov 7 bi morala potekati na podlagi registrov prebivalstva, ki vsebujejo ustrezne najnovejše zgodovinske, socialne in geografske podatke. Države z biometričnim registrom prebivalstva ali biometrično podatkovno zbirko potnih listin lahko preverijo istovetnost osebe vsakič, ko ta zaprosi za novo potno listino, tako da oseba ne more zaprositi za izdajo prave listine na podlagi lažnega izpiska iz matičnega registra.

Čeprav je to, da oseba spremeni svoje ime, lahko zakonito, je treba natančno poskrbeti, da v teh postopkih ni nobene pomanjkljivosti. Kadar se odrasla oseba prvič registrira ali zaprosi za potni list (npr. na podlagi naturalizacije) in zanesljivi podatki o registraciji niso na voljo, bi pristojni organi morali izvajati osebne razgovore in po potrebi poiskati dodatna dokazila, da oseba dejansko uporablja identiteto, ki jo izkazuje, na primer prek volilnega imenika ali evidenc sistema socialne varnosti.

Poleg tega bi za izpiske iz matičnega registra morala veljati minimalna stopnja varnosti, da se prepreči njihovo ponarejanje. EU je prispevala skupno 16 milijonov EUR za pobude za raziskave in razvoj 8 za zagotovitev bolj varnih izpiskov iz matičnega registra. Prihodnji delovni programi v okviru programa Obzorje 2020 na področju varnih družb 2018–2020 bodo podpirali raziskave in razvoj na področju varnosti dokumentov.

Zunaj meja EU potekajo projekti v novem okviru partnerstva v okviru evropske agende o migracijah za razvoj zbirk podatkov za beleženje biometričnih podatkov v ključnih partnerskih tretjih državah, ki so sposobne zagotoviti delovanje registrov prebivalstva in digitalizacijo prstnih odtisov ali biometričnih podatkov.

Europol je financiral oblikovanje priročnika za odkrivanje lažnih izpiskov iz matičnega registra. Vsebuje vzorce in kratke opise evropskih osebnih dokumentov in izpiskov iz matičnega registra, vendar se ne uporablja v zadostni meri.

Elektronska identifikacija in storitve zaupanja za elektronske transakcije 9 lahko prav tako pomagajo pri odkrivanju lažnih listin in izboljšanju elektronske varnosti listin, in sicer z zagotavljanjem dokazila o identiteti in preprečevanjem goljufij z osebnimi dokumenti z medsebojnim potrjevanjem osebnih podatkov na spletu. Podpirali bi tudi olajševanje varnih spletnih vlog za podaljšanje potnih listin.

Nedavno sprejeta uredba o poenostavitvi pretoka javnih listin v Uniji 10 določa, da se lahko rojstni ali poročni list, izdan v eni državi članici, sprejme kot verodostojen v drugi državi članici brez pečata za oznako pristnosti. S tem se krepi boj proti goljufijam z uvedbo upravnega sodelovanja, pri katerem države članice med seboj komunicirajo prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), kadar obstaja dvom o verodostojnosti javne listine, na primer za preverjanje pristnosti izpiskov iz matičnega registra.

Specifični ukrepi

Države članice bi morale: -preučiti, kako bi se lahko najbolje izognile izdaji pravih listin na podlagi lažnih identitet, na primer s krepitvijo postopkov v primerih evidentiranja identitete kasneje v življenju/prvih vlog ali spremembe imena; -preučiti, kako doseči, da bi bili njihovi izpiski iz matičnega registra bolje zaščiteni pred goljufijami, npr. z dodajanjem varnostnih značilnosti; -zagotoviti širšo distribucijo Europolovega priročnika o izpiskih iz matičnega registra vsem organom, ki izdajajo dokumente, ter spodbujati njegovo nadaljnjo uporabo ter -čim prej uveljaviti uredbo o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v EU in izkoristiti njen potencial za okrepitev varnosti javnih listin z uporabo informacijskega sistema za notranji trg. Komisija bo: -ocenila trenutno stanje v državah članicah ter spodbujala razpravo o biometričnih identifikatorjih (podoba obraza in/ali prstni odtisi) v registrih prebivalstva, ob popolnem spoštovanju zakonodaje EU o varstvu podatkov in upoštevanju nacionalnih okoliščin v državah članicah; -spodbujala razpravo o tem, kako bi izboljšali varnost izpiskov iz matičnega registra, od drugega četrtletja leta 2017; -sodelovala s ključnimi partnerskimi tretjimi državami, da bi jih spodbujala in podpirala pri uvedbi biometričnih identifikatorjev v njihove registre prebivalstva; -okrepila dejavnosti raziskav in razvoja na področju izpiskov iz matičnega registra in preverjanja listin, vključno z ocenjevanjem mobilnih tehnologij v okviru programa Obzorje 2020 na področju varnih družb (2018–2020), ter -spremljala izvajanje uredbe o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin in ocenila njene možnosti za nadaljnje izboljšanje varnosti elektronskih javnih listin.

2.    Izdaja listin

Specifični ukrepi

Države članice bi morale: -zagotoviti polno izvajanje resolucije o minimalnih standardih v zvezi z varnostjo postopkov izdajanja iz leta 2006; -izmenjevati informacije o dobrih praksah glede vpisa biometričnih podatkov ter postopkov podeljevanja in izdaje listin ter -okrepiti spremljanje personalizacije/izdajanja osebnih dokumentov in potnih listin, s čimer bi se omejilo število ukradenih neizpolnjenih listin. Komisija bo: -olajšala izmenjavo dobrih praks v zvezi s postopki izdaje in upravljanja identitete z organiziranjem delavnic od prvega četrtletja leta 2017 dalje.

3.    Izdelava listin

3.1    Varnostne značilnosti potnih listin

Sprejeta je bila zakonodaja EU o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potnih listinah, ki jih izdajo države članice 13 , in o enotni obliki za vizume 14 in dovoljenja za prebivanje oseb, ki niso državljani EU 15 . Ti standardi se uporabljajo tudi za obmejna dovoljenja 16 in dovoljenja, izdana v okviru pravnega reda na področju zakonitih migracij. Za preprečevanje goljufij se ustrezne tehnične specifikacije za listine nenehno posodabljajo, zato je pomembno, da se listine izdelajo v skladu z najnovejšo različico teh tehničnih specifikacij.

Komisija je predstavila dva predloga 17 za izboljšanje varnostnih značilnosti in določitev nove oblike za vizume in dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav. Hitro sprejetje teh predlogov bi pripomoglo k zmanjšanju uporabe ponarejenih listin za vstop na območje brez nadzora na notranjih mejah.

Trenutno se varnostne ravni nacionalnih osebnih izkaznic, ki so jih izdale države članice, in dokumentov za prebivanje za državljane EU, ki prebivajo v drugi državi članici, ter njihove družinske člane močno razlikujejo, kar povečuje tveganje prenarejanja in ponarejanja dokumentov ter povzroča praktične težave za državljane, kadar želijo uveljavljati svojo pravico do prostega gibanja. Komisija je kot nadaljnji ukrep na podlagi poročila o državljanstvu EU iz leta 2013, in kakor je navedeno v sporočilu iz leta 2016 „Krepitev varnosti v svetu mobilnosti“, začela raziskavo 18 za nadaljnjo oceno varnostnih vprašanj, vključno z morebitno uskladitvijo varnostnih značilnosti za povečanje odpornosti proti tveganju ponarejanja listin. Izboljšanje varnostnih značilnosti osebnih dokumentov in dokumentov o prebivanju bi lahko pripomoglo tudi k reševanju problema, izpostavljenega v zadnjih poročilih evropske mejne in obalne straže, in sicer da so nacionalne osebne izkaznice z nižjo stopnjo zaščite najpogosteje odkrite lažne listine.

V zvezi s pravico do konzularne zaščite državljanov EU, katerih države nimajo diplomatskega ali konzularnega predstavništva v tretji državi, bi morala po potrebi druga država članica tem državljanom izdati potne listine za vrnitev. Sklep iz leta 1996 19 je določil skupni format za take potne listine za vrnitev, ki državljanom omogočajo potovanje domov. Izdajanje potnih listin za vrnitev je najpogostejša vrsta konzularne pomoči. Po 20 letih je ta sklep zastarel 20 . Nekatere države članice ne uporabljajo potne listine za vrnitev, ker ne velja za zaščiteno proti ponarejanju. Komisija bo v okviru te revizije proučila tudi možnosti za posodobitev varnostnih značilnosti potnih listin za vrnitev.

3.2    Vpis biometričnih podatkov

Sprejele so se smernice na ravni EU za organe, ki vpisujejo biometrične identifikatorje v potne liste in dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav 21 . To je zelo pomembna naloga, saj je večina primerov neujemanja na mejah posledica napačnega vpisa podatkov ob izdaji. Biometrična kakovost je najpomembnejši kazalnik, ki vpliva na točnost samodejnih biometričnih sistemov. Biometrične pomanjkljivosti, kot so „obrazni morfizem“ (face-morphing) in „sleparjenje s prstnimi odtisi“ (fingerprint spoofing) 22 , bi bilo prav tako treba obravnavati.

Specifični ukrepi

Evropski parlament in Svet bi morala: -čim prej sprejeti predloga o varnejši enotni obliki vizuma in dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, da bi se izognili nadaljnjim goljufijam. Komisija bo: -v prvem četrtletju leta 2017 dokončala študijo o možnostih politike EU za izboljšanje varnosti osebnih izkaznic državljanov EU in dokumentov za prebivanje državljanov EU, ki prebivajo v drugi državi članici, ter njihovih družinskih članov, ki niso državljani EU, da bi se omejilo tveganje goljufij in ponarejanja. Komisija bo z ozirom na morebitno zakonodajno pobudo, ki naj bi bila pripravljena do konca leta 2017, ocenila naslednje korake, možnosti in njihove učinke; -proučila, ali je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 1931/2006, da se zagotovi, da pogoji za izdajo dovoljenj za obmejni promet, ter varnostne značilnosti dovoljenj, zagotavljajo ustrezne ocene varnostnega tveganja, ne da bi kakor koli posegali v koristi uredbe in Zakonika o schengenskih mejah za imetnike dovoljenj. -od tretjega četrtletja leta 2017 dalje razvila nadaljnje smernice/usposabljanje za pravilno registriranje biometričnih identifikatorjev, zlasti pri obravnavanju kakovosti in občutljivosti biometričnih podatkov, ter -spremljala skladnosti varnostnih značilnosti potnih listin, ki jih izdajo države članice, s tehničnimi specifikacijami EU.

4.    Kontrola listin

Zakonik o schengenskih mejah 23 določa postopke za kontrolo državljanov EU in državljanov tretjih držav na zunanjih mejah. Mejni policisti morajo te kontrole opraviti hitro, pri njih pa se opirajo na tehnologije/podatkovne baze, usposabljanja in orodja za usmerjanje, ki jim omogočajo preverjanje potnih listin.

4.1    Elektronske kontrole potnih listin državljanov tretjih držav

Elektronsko preverjanje istovetnosti potnih listin državljanov tretjih držav je bistven element prihodnjega sistema vstopa/izstopa 24 ; prispeva k varnosti, saj pomaga pri odkrivanju in boju proti lažnemu prikazovanju identitete ter zlorabi potnih listin. Poleg tega se bo sistem z upravljanjem biometričnih podatkov državljanov tretjih držav uporabljal za zatiranje zlorabe identitete, podobno kot se vizumski informacijski sistem uporablja za imetnike vizumov. Sistema sta v te namene med seboj tesno povezana.

Pridobitev potrdila iz držav zunaj EU (državni overitelj-podpisnik) za preverjanje verodostojnosti potnih listin je dolgotrajen in občutljiv postopek, vendar je treba poskrbeti, da je veriga zaupanja od „proizvajalca“ potrdila do „potrošnika“ (uporabnika) nepoškodovana. Komisija je leta 2015 začela pilotni projekt, da bi raziskala, kako zbirati potrdila iz tretjih držav, kako potrditi raven zaupanja potrdil in jih nato posredovati v obliki „glavnega seznama“ v skladu s specifikacijami Mednarodne organizacije civilnega letalstva 25 . Od leta 2017 bi ta „glavni seznam“ lahko poenostavil in nadalje spodbujal elektronsko avtentifikacijo potnih listin držav zunaj EU za vse države članice.

4.2    Preverjanje v zbirkah podatkov

Imetniki dokumentov bi morali nemudoma sporočiti izgubo ali krajo svojega dokumenta. Če države članice nemudoma vnesejo informacije v schengenski informacijski sistem (SIS) in Interpolovo zbirko podatkov o ukradenih in izgubljenih potnih listinah, kot so zakonsko zavezane, se zelo zmanjša verjetnost lažnega prikazovanja identitete. Na 24. novembra 2016 je bilo 52 milijonov razpisov ukrepov SIS na izdane listine in 1 milijon na neizpolnjene listine. Leta 2015 je bilo približno 18 500 zadetkov za izdane listine.

Države članice bi Interpolu morale sporočiti tudi podatke o izgubljenih, ukradenih ali odtujenih potnih listinah, ki so jih izdale tretje države, tako da lahko Interpol podatke vnese v zbirko podatkov o ukradenih in izgubljenih potnih listinah, kjer je to mogoče. To je na primer zlasti pomembno v zvezi s sirskimi potnimi listinami, pridobljenimi z goljufijo. Zbirka podatkov o izgubljenih in ukradenih potnih listinah vsebuje več kot 68 milijonov vnosov, na katerih je bilo v času med januarjem in septembrom 2016 opravljenih 1 243 milijard iskanj, kar je več kot 115 000 zadetkov.

S predlagano spremembo Zakonika o schengenskih mejah 26 bi postalo obvezno preveriti vse potne listine, ne glede na državljanstvo imetnika, v sistemu SIS in zbirki podatkov o ukradenih in izgubljenih potnih listinah. Na ta način bi bilo lažje ugotoviti izgubljene, ukradene, odtujene ali razveljavljene listine ter jih zaseči ali ohraniti kot dokaz. Poleg tega bi predlagani evropski sistem za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS) 27 moral omogočati preverjanje potnih listin državljanov tretjih držav, ki so oproščeni vizuma, v sistemu SIS in zbirki podatkov o izgubljenih in ukradenih potnih listinah pred njihovim prihodom na zunanjo mejo. Strokovna skupina na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost 28 preučuje, kako bi interoperabilnost lahko prispevala k izboljšanju kontrol listin in identitet. 

4.3    Usposabljanje

Države članice, pristojne agencije EU in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (med drugimi) so razvile usposabljanje mejnih policistov za odkrivanje ponarejenih listin. To zahteva nenehno posodabljanje, predvsem zato, da se osredotoči na nove oblike goljufij, kot so goljufije na osnovi podobnosti, in obravnavo vseh tistih, ki so vključeni v preverjanje listin, kot so prevozniki, konzularno osebje in lokalne uprave.

Direktiva o odgovornosti prevoznikov določa denarne kazni za prevoznike, ki prevažajo državljane tretjih držav, ki nimajo potrebnih dokumentov za vstop v EU. Dodatno bi bilo treba preučiti vključitev ustreznih določb o usposabljanju za prevoznike, da bi se izboljšalo odkrivanje ponarejenih dokumentov.

4.4    Orodja

Razpoložljiva orodja, ki policistom, mejnim policistom in drugim pomagajo pri odkrivanju ponarejenih listin, vključujejo tudi zbirko podatkov o lažnih in pravih listinah na spletu (FADO), ki je evropska zbirka slik s standardiziranimi oznakami, v 24 uradnih jezikih EU, s podatki o varnostnih značilnostih listin in načinih ponarejanja ter več povezavami, ki zagotavljajo neposreden dostop do drugih zbirk podatkov v zvezi z listinami, kot tudi do državnih in komercialnih aplikacij.

Zbirka FADO je bila vzpostavljena v sodelovanju z državami članicami in bi jo bilo treba vključiti v pravni okvir EU. Trenutno države članice niso pravno obvezane naložiti listin (tako njihovih lastnih pravih listin kot tudi ne ponarejenih, ki so jih odkrile), kar povzroča velike razlike v obsegu prispevkov glede na njihove lastne listine in listine tretjih držav. Poleg tega je dejanska uporaba zbirke podatkov še vedno omejena. Izvesti bi bilo treba analizo o dodani vrednosti sistema in o tem, ali so potrebne izboljšave.

Poleg policije in mejnih organov se na uporabo pravih potnih listin in osebnih dokumentov opirajo tudi javni ter zasebni subjekti 29 , ki preverjajo identiteto iz različnih razlogov. Skupnost, ki ne vključuje strokovnjakov na področju listin, bi prav tako morala imeti možnost zanesti se na preproste mehanizme avtentifikacije, ki ne zahtevajo strokovnega znanja ali posebne opreme. Nestrokovnjaki in splošna javnost imajo dostop do podsistema FADO, ki zagotavlja manj podrobne informacije. Proučiti bi bilo treba načine, kako jim zagotoviti širši dostop do razpisov ukrepov glede izgubljenih ali ukradenih listin, zbirk podatkov o pravih listinah in nedavnih informacij o trendih goljufij.

4.5    Biometrični podatki na potnih listinah

Biometrični identifikatorji so pomembno orodje za odkrivanje goljufij. Organi mejne kontrole jih lahko uporabijo za ugotavljanje istovetnosti osebe, zlasti s primerjavo podatkov na čipu s tistimi na listini.

Za preverjanje elektronskih komponent elektronskih potnih listov in elektronskih dovoljenj za prebivanje mora država članica, ki je izdala listino, organom predložiti zahtevana potrdila, ki jim omogočajo dostop do prstnih odtisov, ki so shranjeni na čipu. Sistematično elektronsko preverjanje podatkov na čipu bi privedlo do odkrivanja najpogostejših primerov ponarejanja listin, kot je spreminjanje fotografije imetnika. Na žalost pa potrdil ne izmenjujejo vse države članice.

Potencial schengenskega informacijskega sistema za boj proti goljufijam se bo povečal z izvajanjem funkcije „iskanja prstnih odtisov“. Prvi elementi (mehanizem za nadzor kakovosti podatkov) bodo pripravljeni do sredine leta 2017, delo na centralni ravni pa bo dokončano v četrtem četrtletju leta 2017. Funkcija bo (prek njihovih prstnih odtisov) omogočala uspešno odkrivanje oseb, ki jih iščejo oblasti. Sistem za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov (AFIS) bo opravljal kontrole identitet oseb in znatno prispeval k odkrivanju ponarejenih listin in lažnega prikazovanja identitete. Države članice ga bodo začele postopno uporabljati v začetku leta 2018.

Ukradeni, odtujeni, izgubljeni ali razveljavljeni potni listi, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, dovoljenja za prebivanje in potne listine se že lahko vnesejo v SIS, Komisija pa namerava predlagati (kot del revizije pravne podlage sistema), da bi se v sistem vnašale tudi ponarejene listine. To bo omogočilo bolj celovit pristop k odkrivanju in zasegu takih listin.

Specifični ukrepi

Države članice bi morale: -v SIS ter zbirko podatkov o izgubljenih in ukradenih potnih listinah sistematično vnašati vse ukradene, izgubljene, odtujene ali razveljavljene listine, da se zagotovi, da se te zasežejo in/ali ohranijo kot dokazno gradivo v kazenskem postopku, če jih imetnik ponovno predloži, kar dejansko pomeni, da se umaknejo iz obtoka; -v Interpolovo zbirko podatkov sistematično vnašati podatke o izgubljenih, ukradenih, odtujenih ali razveljavljenih potnih listinah, ki so jih izdale tretje države, če tega navedene države ne storijo same; -mejnim policistom zagotoviti boljši dostop do ustreznih informacijskih sistemov; -izboljšati zbiranje podatkov in izmenjavo informacij o ponarejanju listin, zlasti v zvezi z goljufijami na osnovi podobnosti, goljufivo pridobljenimi pravimi listinami in lažnim prikazovanjem identitete, ter -pospešiti izvajanje funkcije iskanja prstnih odtisov v sistemu SIS. Komisija bo: -predlagala revizijo pravne podlage SIS, tako da bodo države članice v sistem lahko vnašale ponarejene potne listine decembra 2016; -od prvega četrtletja leta 2017 z državami članicami razpravljala o tem, kako izboljšati uporabo zbirke podatkov o lažnih in pravih listinah na spletu (FADO), vključno s proučitvijo možnosti za njen nadaljnji razvoj, sinergije in dodano vrednost; -zagotavljala redno posodobljen seznam potrdil, potrebnih za elektronsko avtentifikacijo potnih listin v tretjem četrtletju leta 2017; -sodelovala s pristojnimi agencijami EU za spodbujanje dejavnosti usposabljanja na novih področjih ponarejanja listin; -preučila izvedljivost vključitve zahtev po usposabljanju v Direktivo o odgovornosti prevoznikov; -v zadnjem četrtletju leta 2017 proučila, kako povečati dostop skupine, ki ne vključuje strokovnjakov, do informacij o novih in lažnih listinah;  -še naprej spremljala izvajanje zakonodaje EU o uporabi biometričnih aplikacij za varnost listin in izmenjavo potrdil med državami članicami ter -v četrtem četrtletju leta 2017 izvedla funkcijo „iskanja prstnih odtisov“ na centralni ravni SIS .

III.    NADALJNJE UKREPANJE

Komisija poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev hitre izvedbe tega akcijskega načrta. Evropskemu parlamentu in Svetu bo do konca prvega četrtletja leta 2018 poročala o doseženem napredku.

(1)

     Delovni dokument služb Komisije SWD(2016) 159 final, spremni dokument k poročilu Komisije o napredku v boju proti trgovini z ljudmi (2016).

(2)

     COM(2016) 602 final z dne 14. septembra 2016.

(3)

     V drugem četrtletju leta 2016 je bilo 74,33 % ponarejenih osebnih izkaznic, 60,46 % ponarejenih dovoljenj za prebivanje in 17,11 % ponarejenih potnih listov dokumentov EU (četrtletno poročilo o analizi tveganja evropske mejne in obalne straže ).

(4)

     Sporočilo Komisije o izvajanju evropske agende za varnost z namenom boja proti terorizmu ter utiranja poti k učinkoviti in pravi varnostni uniji, COM(2016) 230 final z dne 20. aprila 2016.

(5)

      http://frontex.europa.eu/publications.  

(6)

     Kar zadeva zahteve glede mejne kontrole, glej naslov V, poglavje 2 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(7)

     Izpiski iz matičnega registra so rojstni, poročni ali mrliški listi, ki se uporabljajo kot dokazila za pridobitev osebnih dokumentov, dokumentov o prebivanju in potnih listin.

(8)

     Dva projekta, ki se financirata iz okvira teme varnosti iz sedmega okvirnega programa (FP7), se specifično nanašata na področje varnosti listin in upravljanja identitete: Hitro in zanesljivo prikazovanje in preverjanje identitete z elektronskimi potnimi listi, s katerimi se povečuje zasebnost potnikov – zanesljivost (Fast and trustworthy identity delivery and check with e-passports leveraging traveller privacy – Fidelity) ter priporočila za zanesljive izpiske iz matičnega registra z namenom vračanja zaupanja v elektronske potne liste in za povečanje varnosti na mejah – izvor (Recommendations for reliable breeder documents restoring e-passport confidence and leveraging extended border security – Origins). V okviru izziva „varne družbe“ programa Obzorje 2020 se financira projekt „zanesljiv evropski ekosistem identitet“ (Reliable European identity ecosystem) (Aries).

(9)

     Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73–114).

(10)

     Uredba (EU) 2016/1191 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o spodbujanju prostega gibanja državljanov s poenostavitvijo zahtev za predložitev nekaterih javnih listin v Evropski uniji in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 200, 26.7.2016, str. 1–136).

(11)

     Sklepi predstavnikov vlad držav članic o skupnih minimalnih varnostnih standardih za nacionalne osebne izkaznice (1. in 2. december 2005).

(12)

     Resolucija predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta na zasedanju 4. in 5. decembra 2006, o minimalnih varnostnih standardih za osebne izkaznice, ki so jih izdale države članice, in so veljavne za potovanje.

(13)

     Uredba (ES) št. 2252/2004 (UL L 385, 29.12.2004, str. 1). UK in IE nista del tega ukrepa.

(14)

     Uredba (ES) št. 1683/95 (UL L 164, 14.7.1995, str. 1).

(15)

     Uredba (ES) št. 1030/2002 (UL L 157 15.6.2002, str. 1).

(16)

Uredba (ES) št. 1931/2006 (UL L 405, 30.12.2006, str. 1).

(17)

     Predlog uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/1995 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (COM(2015) 303 final); Predlog uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (COM(2016) 434 final).

(18)

     Raziskava v pomoč pri pripravi ocene učinka za pobude politike EU o dokumentih za prebivanje in osebnih dokumentih za lažje uveljavljanje pravice do prostega gibanja.

(19)

     Sklep predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta dne 25. junija 1996; UL L 168, 6.7.1996.

(20)

     Tudi zaradi začetka veljavnosti Direktive 2015/637/EU o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah.

(21)

     Sklep Komisije C(2011) 5499 z dne 4. avgusta 2011.

(22)

     Obrazni morfizem: mešanje podob različnih obrazov s pomočjo digitalnih programov; sleparjenje s prstnimi odtisi (fingerprint-spoofing): uporaba lažnih prstnih odtisov s kopiranjem prstnih odtisov na gumo.

(23)

     Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(24)

     COM(2016) 194 final z dne 6. aprila 2016.

(25)

     Glavni seznam združuje potrdila različnih državnih overiteljev-podpisnikov in je objavljen v eni državi, ki je preverila potrdila in podpisala seznam. Postopek je določen v dokumentu 9303 Mednarodne organizacije civilnega letalstva.

(26)

     Predlog za spremembo Zakonika o schengenskih mejah (COM(2015) 670 final z dne 15. decembra 2015) bo uradno sprejet v prvem četrtletju leta 2017.

(27)

     Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sistema za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS) ter o spremembi uredb (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/794 in (EU) 2016/1624 (COM(2016) 731 final).

(28)

     Ta je bila ustanovljena na podlagi sporočila Komisije z naslovom „Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost“ (COM(2016) 205 final z dne 6. aprila 2016).

(29)

     Na primer pošte, banke, notarji, potovalne agencije, podjetja za najem avtomobila in agencije za denarna nakazila.