Bruselj, 25.11.2016

COM(2016) 735 final

SPOROČILO KOMISIJE SVETU

o dosegi sporazuma, s katerim se Evropski uniji dodeli poseben status v Mednarodni organizaciji za trto in vino (OIV)


1.    Uvod

Mednarodna organizacija za trto in vino (v nadaljnjem besedilu: OIV) je medvladna znanstvena in tehnična organizacija, dejavna na področjih vinske trte, vina, pijač na osnovi vina, namiznega grozdja, rozin in drugih proizvodov vinske trte. Ustanovljena je bila z mednarodnim sporazumom, podpisanim 3. aprila 2001 v Parizu, in je nadomestila Mednarodni urad za trto in vino, ki je bil ustanovljen leta 1924 z mednarodnim sporazumom z dne 29. novembra 1924.

Organizacijo OIV je 1. januarja 2016 sestavljalo 45 držav članic, med katerimi so bile glavne države proizvajalke, razen Združenih držav Amerike, Kanade in Kitajske. Vanjo je vključenih tudi 19 držav članic Evropske unije, in sicer: Belgija, Bolgarija, Nemčija, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Švedska, Slovaška, Slovenija, Španija, Češka, Madžarska in Ciper. Letna finančna sredstva OIV znašajo približno 2,5 milijona EUR ter izhajajo v glavnem iz prispevkov članic in opazovalk.

Cilji OIV so določeni v njenem sporazumu o ustanovitvi in so naslednji:

članicam sporočati ukrepe, ki omogočajo, da se upoštevajo pomisleki proizvajalcev, potrošnikov in drugih akterjev v vinskem sektorju;

pomagati drugim mednarodnim medvladnim in nevladnim organizacijam, zlasti tistim, ki se ukvarjajo z dejavnostmi standardizacije;

prispevati k mednarodnemu usklajevanju obstoječih praks in standardov ter po potrebi k oblikovanju novih mednarodnih standardov, da se izboljšajo pogoji izdelave in trženja vinskih proizvodov, in k upoštevanju interesov potrošnikov.

OIV za dosego teh ciljev izvaja številne dejavnosti, povezane z vinsko trto in proizvodi vinske trte, zlasti promocijske in informativne dejavnosti ter dejavnosti standardizacije.

V okviru svojega prispevka k mednarodnemu usklajevanju obstoječih praks in standardov med drugim pripravlja priporočila („resolucije“) na naslednjih področjih:

pogoji za vinogradniško proizvodnjo,

enološki postopki,

opredeljevanje in/ali opisovanje proizvodov, njihovo označevanje in pogoji za dajanje na trg ter

analizne metode in metode ocenjevanja proizvodov vinske trte.

Dejavnosti standardizacije OIV temeljijo na delu znanstvenih strokovnjakov držav članic in se uresničujejo zlasti v obliki publikacij, ki se redno posodabljajo na podlagi resolucij, ki jih sprejme organizacija. Do zdaj je objavila več normativnih kodeksov, kot so: Mednarodni enološki kodeks, Mednarodni kodeks enoloških postopkov, Zbirka mednarodnih analiznih metod za vino in mošt, Zbirka mednarodnih analiznih metod za žgane pijače, Mednarodni standard za označevanje vin in vinskih žganj, Standard OIV za mednarodna tekmovanja vin in vinskih žganih pijač, seznam deskriptorjev OIV za sorte in vrste Vitis, opis sort vinske trte po svetu ter mednarodni seznam sort vinske trte in njihovih sinonimov. K tem publikacijam je treba dodati več resolucij in delo v zvezi z različnimi vprašanji, povezanimi s svetom vinogradništva in vinarstva.

Izčrpna predstavitev strukture in načinov delovanja OIV je na voljo na spletišču organizacije na spletnem naslovu: www.oiv.org .

2.    Pristojnosti Unije v zadevah, ki jih obravnava OIV

Glavni normativni kodeksi OIV (Mednarodni enološki kodeks, Mednarodni kodeks enoloških postopkov, Zbirka mednarodnih analiznih metod za vino in mošt, Mednarodni standard za označevanje vin in vinskih žganj ter Zbirka mednarodnih analiznih metod za žgane pijače) na ravni Unije izhajajo iz skupne kmetijske politike ali politike približevanja zakonodaje za vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

V evropsko zakonodajo v zadevah, ki jih obravnava OIV, so zajete zlasti:

Uredba Komisije (ES) št. 2870/2000 z dne 19. decembra 2000 o določitvi referenčnih metod Skupnosti za analizo žganih pijač (UL L 333, 29.12.2000, str. 20),

Direktiva Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 58),

Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16),

Uredba Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških postopkov in z njimi povezanih omejitev (UL L 193, 24.7.2009, str. 1),

Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60),

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL L 157, 15.6.2011, str.1),

Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18),

Izvedbena uredba Komisije (EU) št.°203/2012 z dne 8. marca 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi s podrobnimi pravili za ekološko vino (UL L 71, 9.3.2012, str. 42),

Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671),

Uredba (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L 84, 20.3.2014, str. 14).

Čeprav resolucije OIV kot take na ravni Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 (v nadaljnjem besedilu: Uredba o SUT) niso zavezujoče, nekatere resolucije, ki jih sprejme in objavi ta organizacija, vplivajo na zakonodajo Unije. Uredba o SUT vsebuje sklice na resolucije OIV v naslednjih določbah:

za nekatere analizne metode za določanje sestave proizvodov vinskega sektorja, ki jih sprejme in objavi OIV ter iz katerih mora Komisija izhajati, razen če bi bile neučinkovite ali neustrezne glede na izpolnjevanje cilja Unije (člen 80(5) Uredbe o SUT),

za nekatere specifikacije čistosti in določanja snovi, uporabljenih v enoloških postopkih, tako da pravila, ki jih v zvezi s tem sprejme in objavi OIV, postanejo ipso facto zavezujoča v Uniji (člen 9 Uredbe Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških postopkov in z njimi povezanih omejitev),

za enološke postopke, ki jih sprejme in objavi OIV ter ki jih mora Komisija upoštevati pri odobritvi takšnih postopkov (člen 80(3)(a) Uredbe o SUT), in

za navedene enološke postopke, če se pred odobritvijo v skladu s členom 80(3) Uredbe o SUT uporabljajo za proizvodnjo vina, uvoženega v Unijo (člen 90(2) Uredbe o SUT).

V skladu z Uredbo (ES) št. 2870/2000 nekatere resolucije, ki jih sprejme in objavi OIV, prav tako vplivajo na zakonodajo Unije. Člen 3 Uredbe (ES) št. 2870/2000 določa, da se resolucije OIV uporabljajo, kadar za določanje in ugotavljanje vsebnosti snovi v žgani pijači niso predpisane referenčne analizne metode.

Ker lahko resolucije OIV vplivajo na pravni red Unije ali spremenijo njegovo področje uporabe in če je to potrebno zaradi izvajanja njene notranje pristojnosti, ima Unija v skladu s členom 3(2) PDEU izključno pristojnost v zadevi. Zato mora Svet pred glasovanjem o teh resolucijah v OIV v skladu s členom 218(9) PDEU sprejeti skupno stališče v imenu Unije.

3.    Udeležba Unije

3.1    Trenutno stanje

Unija nima za zdaj nobenega uradnega statusa v OIV. Predstavniki Komisije so bili običajno povsem neformalno povabljeni, da se udeležijo sestankov strokovnih skupin, pododborov in odborov ter sodelujejo pri njihovem delu. Včasih so prav tako povabljeni, da se udeležijo sestankov generalne skupščine, na katerih člani OIV sprejemajo resolucije, vendar pri tem nimajo možnosti sodelovanja. Ne sodelujejo pri delu izvršnega odbora in OIV ne plačujejo nobenih prispevkov.

Taka ad hoc in omejena udeležba Komisiji ne omogoča, da bi bila v celoti obveščena o pripravi novih resolucij.

3.2    Potreba po udeležbi Unije

Ob upoštevanju vpliva dela OIV na pravni red Unije in pristojnosti Unije na področjih, ki jih obravnava OIV, je treba okrepiti in formalizirati vlogo Unije v OIV.

V skladu s členom 8 sklepne listine o ustanovitvi OIV lahko mednarodna medvladna organizacija sodeluje pri delu OIV ali je članica te organizacije.

S pravnega vidika bo včlanitev Unije v OIV naravna posledica pravnega reda Unije in pristojnosti Unije na področjih, ki jih pokriva OIV. Ko so v Svetu leta 2009 razpravljali o vprašanju včlanitve Unije v OIV, pa je večina držav članic temu nasprotovala.

V poslovniku OIV, ki ga je sprejela generalna skupščina OIV, je za udeležbo mednarodnih medvladnih organizacij predviden poseben status. Tako člen 4 poslovnika OIV določa:

„mednarodna medvladna organizacija lahko zahteva poseben status, ki ji omogoča:

a) sodelovanje pri delu odborov, pododborov in strokovnih skupin;

b) udeleževanje sestankov generalne skupščine in izvršnega odbora.

OIV in zadevna organizacija po soglasju generalne skupščine in na predlog izvršnega odbora skleneta posebno konvencijo. S to konvencijo se za vsak primer posebej določijo posebni pogoji sodelovanja, vključno z zneskom letnega finančnega prispevka.

Če se finančni prispevki trikrat zaporedoma ne plačajo, generalni direktor OIV o tem uradno obvesti zadevno mednarodno medvladno organizacijo. Če se stanje v dveh letih od 31. decembra tretjega leta neplačila ne uredi, je zadevna mednarodna medvladna organizacija samodejno izključena iz Organizacije“.

Komisija meni, da mora Unija od OIV zahtevati, da ji dodeli poseben status, pri čemer si pridržuje možnost, da Svetu predlaga, da Unija začne pogajanja za polnopravno članstvo v OIV.

Ta status bo Komisiji omogočil, da bo kot predstavnica Unije na podlagi člena 17 PEU v celoti obveščena o pripravi novih resolucij, da bo lahko usklajevala skupno stališče Unije glede teh resolucij ter se v imenu Unije na formalni podlagi udeleževala sestankov odborov, pododborov in strokovnih skupin in sodelovala pri njihovem delu ter se udeleževala sestankov generalne skupščine in izvršnega odbora, s čimer bo zagotovila enotno zastopanje Unije v OIV, ne da bi ogrozila vlogo znanstvenih strokovnjakov držav članic Unije v OIV.

Poleg tega bi dodelitev tega statusa predstavnikom Unije omogočila, da bi pod enakimi pogoji kot članice OIV dostopali do vseh dokumentov, ki bi Uniji zagotovili optimalne pogoje za oblikovanje stališč. Tako bi predvideni posebni status olajšal pripravo sklepov, ki jih bo moral Svet sprejemati v skladu s členom 218(9) PDEU.

Učinki dodelitve tega statusa bodo omejeni na posebne pogoje, opredeljene v posebni ureditvi, ki spremlja osnutek izmenjave pisem, priložen temu sporočilu. Dodelitev ne bo imela drugih pravnih učinkov razen teh posebnih pogojev.

3.3    Postopek za pridobitev posebnega statusa Unije v OIV

Neuradni informativni dokument služb Komisije o začetku pogajanj z OIV je bil Svetu in Parlamentu poslan 25. aprila 2012.

Nato so službe Komisije Svetu in Parlamentu 26. maja 2015 poslale osnutek izmenjave pisem s priloženo posebno ureditvijo, ki je bila povezana s posebnim položajem Unije v OIV in je ustrezala posebni konvenciji iz člena 4 poslovnika OIV, dodatna pojasnila o posebnem statusu pa 1. julija 2015 1 . Svet je v osnutku sklepov z dne 21. septembra 2015 sprejel pobudo Komisije o začetku pogajanj z OIV, pri čemer je od Komisije zahteval predložitev osnutka izmenjave pisem, kot bo spremenjen po pogajanjih 2 .

Osnutek pisma EU in povezana posebna ureditev sta bila OIV poslana 14. oktobra 2015, osnutek pisma OIV pa je bil Komisiji poslan 27. januarja 2016. Temu sporočilu je priložena končna različica osnutka izmenjave pisem, skupaj s posebno ureditvijo. S podpisom te izmenjave pisem bo Uniji dodeljen poseben status v OIV.

4.    Sklepi

Komisija bo OIV glede na navedeno predlagala, da Unija dobi poseben status iz člena 4 poslovnika OIV. Komisija bo kot predstavnica Unije v tem postopku podpisala izmenjavo pisem med OIV in Unijo, ki ji je priložena posebna ureditev, v kateri so opredeljeni posebni pogoji sodelovanja. Izmenjavo pisem bo lahko v imenu Komisije in v okviru svoje pristojnosti podpisal član Komisije, pristojen za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Komisija v skladu s členom 16 PEU poziva Svet, da odobri te sklepe in jo podpre pri njihovem izvajanju.

(1)

     Dokumenta Sveta 9226/15 in 10432/15.

(2)

     Dokument Sveta 11788/1/15 Rev. 1.


Bruselj, 25.11.2016

COM(2016) 735 final

PRILOGA

k

Sporočilu Komisije Svetu

o dosegi sporazuma, s katerim se Evropski uniji dodeli poseben status v Mednarodni organizaciji za trto in vino (OIV)


PRILOGA

OSNUTEK izmenjave pisem

med Mednarodno organizacijo za trto in vino (OIV) in Evropsko unijo v zvezi z okrepitvijo in povečanjem sodelovanja

A. PISMO EVROPSKE UNIJE

Spoštovani,

od ustanovitve Mednarodnega urada za vinsko trto in vino, ki ga je leta 2001 nadomestila Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV), več držav članic Evropske unije (EU) sodeluje pri dejavnostih OIV. Skupaj z drugimi članicami OIV so oblikovale priporočila o enoloških postopkih, opredeljevanju in opisovanju proizvodov ter analiznih metodah in metodah ocenjevanja proizvodov vinske trte. EU ima od aprila 1962 vzpostavljeno skupno ureditev trga v vinskem sektorju. Pravila v zvezi z enološkimi postopki, analiznimi metodami in specifikacijami snovi, ki se uporabljajo v enoloških postopkih, so določena v zakonodaji EU.

V zakonodaji EU o enoloških postopkih se upoštevajo priporočila OIV o enoloških postopkih in analiznih metodah. Poleg tega analizne metode, uveljavljene na ravni EU, temeljijo na metodah, ki jih priporoča in objavlja OIV, specifikacije snovi te organizacije pa so neposredno vključene v zakonodajo EU. Priporočila OIV tako pridobijo velik praktičen pomen, saj je večina proizvajalcev vina na svetu iz držav članic EU. EU po zgledu OIV dejavno prispeva k mednarodnemu usklajevanju obstoječih standardov in praks v vinskem sektorju. V pristojnost EU spadajo tudi druga vprašanja, ki jih obravnava OIV, kot so označevanje vin, žgane pijače, aromatizirani vinski proizvodi, grozdje in statistični podatki o vinu.

V skupnem interesu OIV in EU je, da bi bila EU v celoti obveščena o razpravah, ki se nanašajo na pripravo novih resolucij OIV. Z dejavnejšim sodelovanjem EU pri delu OIV se bodo lažje določila stališča EU glede osnutkov priporočil OIV in prihodnjega oblikovanja pravil EU v skladu s standardi OIV. Tako sodelovanje bo okrepilo prispevke OIV oziroma EU k mednarodnemu usklajevanju praks in standardov, povezanih z vinsko trto in vinom. Da bi se zagotovila preglednost glede statusa EU v OIV, zlasti v razmerju do članic OIV, je treba poleg tega jasno opredeliti področje uporabe in podrobna pravila za sodelovanje EU v OIV.

Zato predlagam, da se EU na njeno zahtevo dodeli posebni status iz člena 4 poslovnika OIV v skladu s pogoji iz posebne ureditve, priložene temu pismu, z začetkom veljavnosti od datuma vašega odgovora na to pismo. Evropska komisija bo zastopala EU v okviru te ureditve v skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji.

Ta izmenjava pisem je omejena na ukrepe, potrebne za dodelitev posebnega statusa EU. Poleg teh ukrepov ne ustvarja drugih pravic in obveznosti po mednarodnem pravu.

S spoštovanjem,

Phil Hogan – član Evropske komisije

B. PISMO MEDNARODNE ORGANIZACIJE ZA TRTO IN VINO

Spoštovani gospod Phil Hogan, član Evropske komisije,

z velikim zadovoljstvom sem prejel vaše pismo z dne 14. oktobra 2015 v zvezi z okrepitvijo in povečanjem sodelovanja med našima organizacijama. Besedilo navedenega pisma je:

„Od ustanovitve Mednarodnega urada za vinsko trto in vino, ki ga je leta 2001 nadomestila Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV), več držav članic Evropske unije (EU) sodeluje pri dejavnostih OIV. Skupaj z drugimi članicami OIV so oblikovale priporočila o enoloških postopkih, opredeljevanju in opisovanju proizvodov ter analiznih metodah in metodah ocenjevanja proizvodov vinske trte. EU ima od aprila 1962 vzpostavljeno skupno ureditev trga v vinskem sektorju. Pravila v zvezi z enološkimi postopki, analiznimi metodami in specifikacijami snovi, ki se uporabljajo v enoloških postopkih, so določena v zakonodaji EU.

V zakonodaji EU o enoloških postopkih se upoštevajo priporočila OIV o enoloških postopkih in analiznih metodah. Poleg tega analizne metode, uveljavljene na ravni EU, temeljijo na metodah, ki jih priporoča in objavlja OIV, specifikacije snovi te organizacije pa so neposredno vključene v zakonodajo EU. Priporočila OIV tako pridobijo velik praktičen pomen, saj je večina proizvajalcev vina na svetu iz držav članic EU. EU po zgledu OIV dejavno prispeva k mednarodnemu usklajevanju obstoječih standardov in praks v vinskem sektorju. V pristojnost EU spadajo tudi druga vprašanja, ki jih obravnava OIV, kot so označevanje vin, žgane pijače, aromatizirani vinski proizvodi, grozdje in statistični podatki o vinu.

V skupnem interesu OIV in EU je, da bi bila EU v celoti obveščena o razpravah, ki se nanašajo na pripravo novih resolucij OIV. Z dejavnejšim sodelovanjem EU pri delu OIV se bodo lažje določila stališča EU glede osnutkov priporočil OIV in prihodnjega oblikovanja pravil EU v skladu s standardi OIV. Tako sodelovanje bo okrepilo prispevke OIV oziroma EU k mednarodnemu usklajevanju praks in standardov, povezanih z vinsko trto in vinom. Da bi se zagotovila preglednost glede statusa EU v OIV, zlasti v razmerju do članic OIV, je treba poleg tega jasno opredeliti področje uporabe in podrobna pravila za sodelovanje EU v OIV.“

Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV) uresničuje svoje cilje in izvaja svoje pristojnosti, kot so določene v členu 2 njenega sporazuma o ustanovitvi, kot medvladna znanstvena in tehnična organizacija z uradno priznano pristojnostjo na področjih vinske trte, vina, pijač na osnovi vina, namiznega grozdja, rozin in drugih proizvodov vinske trte.

OIV že več kot 30 let vzdržuje stike z Evropsko unijo, njun odnos pa je formaliziran od leta 2004, ko je bil Evropski komisiji v skladu s členom 5 poslovnika OIV dodeljen status „gostje“.

OIV se je seznanila z zahtevo Evropske unije z dne 14. oktobra 2015 za pridobitev posebnega statusa iz člena 8 sporazuma o ustanovitvi z dne 3. aprila 2001, da bi lahko sodelovala pri delu odborov, pododborov in strokovnih skupin ter se udeleževala sestankov generalne skupščine in izvršnega odbora OIV.

To zahtevo je v skladu z določbami točke A.4 Priloge 3 k svojemu poslovniku preučila ob upoštevanju dejavnikov, kot so narava dejavnosti zadevne organizacije, njena sestava, število članic OIV, ki so tudi članice organizacije, vzajemnost z vidikov možnosti za udeležbo v razpravah, dokumentov in drugih vidikov statusa opazovalke, ter upoštevanju, ali je bila organizacija v preteklosti povezana z delom OIV.

Ob upoštevanju pregleda, ki ga je izvršni odbor opravil dne ..., in odločitve generalne skupščine z dne ..., da se Evropski uniji dodeli posebni status opazovalke, predviden v členu 8 sporazuma o ustanovitvi z dne 3. aprila 2001, z zadovoljstvom potrjujem, da OIV sprejema področja sodelovanja in posebne pogoje v zvezi s sodelovanjem med našima organizacijama, kot so določeni v posebni ureditvi, ki je priložena.

Predlagam, da se šteje, da je s tem pismom in vašim pismom z dne 14. oktobra 2015, vključno s Prilogo, Evropski uniji dodeljen posebni status v OIV, ki začne veljati od datuma podpisa tega pisma.

S spoštovanjem,

Jean-Marie Aurand
Generalni direktor OIV

Podpisano v Parizu,



Posebna ureditev, povezana s posebnim položajem Evropske unije v Mednarodni organizaciji za trto in vino

1. PODROČJA SODELOVANJA

Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV) in Evropska unija (EU) imata v vinskem sektorju skupne cilje. Obe prispevata k usklajevanju praks in standardov na mednarodni ravni in ravni EU, da bi olajšali proizvodnjo in trženje vinskih proizvodov. OIV zlasti sprejema in objavlja resolucije v zvezi z vinsko trto in vinom ter pomaga drugim mednarodnim organizacijam pri njihovih dejavnostih standardizacije. Med dejavnostmi EU na področjih, ki jih pokriva OIV, so pravila v zvezi z opredelitvijo, proizvodnjo in trženjem vin, aromatiziranih vinskih proizvodov, vinskih žganj, grozdnih sokov in namiznega grozdja.

2. POSEBNA PRAVILA NA PODROČJU SODELOVANJA

EU, ki jo zastopa Evropska komisija, lahko sodeluje pri delu odborov, pododborov in strokovnih skupin OIV. Na teh sestankih lahko predstavnik Evropske komisije po potrebi predstavi zlasti zakonodajo EU, ki morda obstaja na zadevnem področju, in posebni interes EU za obravnavana vprašanja.

Predstavnik Evropske komisije se lahko udeležuje sestankov generalne skupščine in izvršnega odbora. Na zahtevo in v skladu s postopkovnimi zahtevami OIV lahko oba organa obvesti o stališčih EU glede vprašanj na dnevnem redu, ki so odtlej v neposrednem interesu EU.

Evropska komisija bo OIV redno vabila na sestanke, da si bosta izmenjali informacije ter razpravljali o zadevah v skupnem interesu za OIV in EU.

OIV pošilja Evropski komisiji (prek poštnega predala AGRI-OIV@ec.europa.eu ) in vsem članicam OIV vse ustrezne dokumente, vključno z osnutki resolucij, ki bi lahko bili predloženi v glasovanje generalni skupščini. Da bi se lahko po potrebi pravočasno oblikovala stališča EU, bo OIV osnutke resolucij čim prej pošiljala pred generalno skupščino, na kateri bodo predloženi v glasovanje.

Evropska komisija pošilja OIV vse ustrezne dokumente, ki se nanašajo na sprejetje novih pravnih aktov EU in so v neposrednem interesu OIV, ko se ti dokumenti javno objavijo.

OIV se seznanja z dejstvom, da namerava EU plačevati letni finančni prispevek. Znesek tega prispevka se določi posebej.