EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.7.2016
COM(2016) 500 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Pospeševanje evropskega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo
Sporočilo, ki spremlja ukrepe v okviru okvirne strategije za energetsko unijo: zakonodajni predlog o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030, zakonodajni predlog o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter sporočila o evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami
1.Uvod
Svetovni prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo se je začel, nov zagon pa sta mu dala Pariški sporazum o podnebnih spremembah in agenda za trajnostni razvoj do leta 2030. Ta prehod je potreben, da se zagotovijo delovna mesta, rast in naložbene priložnosti za sedanje in prihodnje generacije Evropejcev, hkrati pa blažijo nevarne podnebne spremembe. Če EU ne ohrani in izkoristi svoje prednosti prvega pri spodbujanju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti ter pri tekmovanju na področju razvoja drugih nizkoogljičnih tehnologij na svetovni ravni, bodo to storile druge regije. Evropski gospodarski model naj bi se po pričakovanjih spremenil. Naša skupna odgovornost je zagotoviti, da bo prehod pravičen in da bo temeljil na solidarnosti, tako da ne bo nihče zapostavljen. K temu cilju prispeva okvirna strategija za energetsko unijo.
Sveženj ukrepov, ki ga je danes predstavila Komisija, pomaga Evropi, da se pripravi na prihodnost in ostane konkurenčna. Naslovljen je predvsem na države članice, saj bodo te v ospredju pri odločanju, kako izvajati ukrepe za doseganje dogovorjenega cilja emisij toplogrednih plinov do leta 2030.
Vendar države članice tega ne morejo zagotoviti same. Mobilizacija med pripravami na pariško konferenco o podnebnih spremembah je pokazala pomen nedržavnih akterjev pri doseganju sprememb. EU med drugim pričakuje tudi ukrepanje evropskih podjetij, kmetov, raziskovalcev, vlagateljev, pedagogov in socialnih partnerjev. Obenem je EU odgovorna tudi za spodbujanje njihovega ukrepanja z zagotavljanjem vseevropskih ukrepov in ugodnega okolja. Podpira ukrepe v mestih, v katerih nas danes živi 80 %. Prav mesta so med najbolj dinamičnimi in inovativnimi akterji pri izvajanju nizkoogljičnega, krožnega gospodarstva in pogosto presegajo nacionalne ravni ambicioznosti. Podeželske skupnosti so enako pomembne, saj imajo ključno vlogo pri zagotavljanju trajnostnih naravnih virov in zaščiti okolja za prihodnje generacije.
EU si po svojih najboljših močeh prizadeva ohraniti pozitivni zagon za podnebne ukrepe na svetovni ravni. Nobena država ni otok v grožnji katastrofalnih podnebnih sprememb. Zato so se voditelji skupine G7 na najvišji politični ravni zavezali, da bodo pospešili prehod na energetski sistem, ki bo omogočil razogljičenje svetovnega gospodarstva, ter določili rok za odpravo večine subvencij za fosilna goriva in obljubili, da se bodo vladne podpore za premog, plin in nafto končale do konca leta 2025. Mesta EU bodo imela osrednjo vlogo v novi koaliciji mest po vsem svetu, kar bi bila lahko še ena priložnost za mednarodno sodelovanje in nadaljnji boj proti podnebnim spremembam na lokalni ravni. Vse večji občutek nujnosti, da je treba obravnavati povezavo med podnebnimi spremembami ter nestabilnostjo in varnostjo, je bil potrjen v letošnjem akcijskem načrtu EU za podnebno diplomacijo.
EU ima vse možnosti, da izziv podnebnih sprememb spremeni v priložnost. V tem svetovnem kontekstu je Evropa gonilna sila v razvoju inovativnih nizkoogljičnih tehnologij in storitev – ne le v energetskem sektorju, ampak tudi v industriji, gradbeništvu in prometu. To vodilno vlogo bi morala ohraniti. Še naprej moramo Evropejce opremljati s pravimi znanji in spretnostmi za nizkoogljično gospodarstvo, vlagati v prihodnost naših otrok in pomagati industriji pri prilagajanju na spreminjajoče se potrebe. Evropa je obljubila ambiciozne ukrepe in svoje obljube bo izpolnila.
2.Vodilna načela regulativnega okvira za prehod na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih
EU se je oktobra 2014 dogovorila za jasno zavezo: zavezujoč cilj zmanjšanja emisij v celotnem gospodarstvu za vsaj 40 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Ta zaveza je skladna s stroškovno učinkovitim načinom za dosego dolgoročnih podnebnih ciljev EU in na njej temelji mednarodna zaveza EU v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, izpolnile pa jo bodo vse države članice skupaj.
Za začetek izvajanja navedene zaveze je Komisija julija 2015 predstavila predlog za prenovo sistema EU za trgovanje z emisijami, da bo služil svojemu namenu in spodbudil naložbe po letu 2020 v industrijskem in energetskem sektorju. Evropski parlament in vlade držav članic v Svetu bi morali storiti vse, kar je v njihovi moči, da se ta predlog sprejme čim prej. Ta paket ukrepov obravnava tudi druge glavne elemente gospodarstva, ki bodo prispevali k podnebnim ukrepom: stavbni in prometni sektor ter sektorja odpadkov in kmetijstva ter rabo zemljišč in gozdarstvo.
Na podlagi dozdajšnjih vodilnih načel za podnebne ukrepe EU novi regulativni okvir temelji na ključnih načelih pravičnosti, solidarnosti, prilagodljivosti in okoljske celovitosti.
Da bi zagotovili pravičnost in solidarnost, ki sta po sklepu Evropskega sveta vgrajeni v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, Komisija predlaga diferencirane nacionalne cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030, ki bi upoštevali bruto domači proizvod vsake države članice, ki odraža relativno blaginjo. Ravni ciljev za posamezne bogatejše države članice bi se med seboj nadalje prilagodile, da se upošteva stroškovna učinkovitost.
Poleg tega predlog vzpostavlja prilagodljiv sistem, v katerem lahko države članice zmanjšajo emisije skupaj, v različnih sektorjih in v različnih časovnih obdobjih, kar odraža tudi različne strukture gospodarstev držav članic. Omogočil bo trgovanje z dodeljenimi emisijami med državami članicami ali razvoj projektov za zmanjšanje emisij v drugih državah članicah. To bo usmerilo naložbene tokove po vsej Uniji tja, kjer so najbolj potrebni za posodobitev gospodarstva in kjer bodo prinesli največje koristi ob najnižjih možnih stroških.
Sektor rabe zemljišč in gozdarstva je zdaj prvič vključen v okvir podnebne in energetske politike EU. Komisija predlaga ravnovesje med večjim številom spodbud za zajemanje ogljika in zmanjšanje emisij iz tal in gozdov ter potrebo po ohranitvi okoljske celovitosti okvira podnebne politike EU, da se spodbudijo zmanjšanja emisij v stavbnem, prometnem in kmetijskem sektorju. Zato bo prilagodljivost k drugim sektorjem omejena.
Predlagana uredba za te sektorje določa trdnejša pravila za obračunavanje za zemljišča, rabo zemljišč in gozdarstvo. Ker je gospodarjenje z gozdovi glavni vir biomase za pridobivanje energije in proizvodnjo lesa, bodo trdnejša pravila za obračunavanje za gospodarjenje z gozdovi zagotovila trdno podlago za evropsko politiko na področju obnovljivih virov energije in nadaljnji razvoj biogospodarstva po letu 2020.
3.Spodbujanje ugodnega okolja za prehod na nizkoogljično gospodarstvo v EU
Države članice morajo na podlagi tega regulativnega okvira zasnovati čim boljše ukrepe za izkoriščanje prednosti prehoda na nizkoogljično gospodarstvo in doseganje svojih ciljev. EU bo države članice podpirala z vrsto orodij in podpornih ukrepov.
3.1.Strategija za energetsko unijo in druge sektorske pobude
Komisija pregleduje obstoječi okvir EU za energijsko učinkovitost stavb in bo pozneje letos predstavila predloge, med drugim o tem, kako pridobiti sredstva za prenovo stavb. Komisija bo letos dokončala tudi prostovoljni industrijski protokol za recikliranje za gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov. Zaradi omejenih možnosti za zmanjšanje emisij v kmetijskem sektorju in sektorju rabe zemljišč bo predlog o rabi zemljišč in gozdarstvu ustvaril dodatne spodbude za sekvestracijo ogljika v teh povezanih dejavnostih. Poleg tega prenovljena skupna kmetijska politika v svojih dveh stebrih zagotavlja različne instrumente in ukrepe za spodbujanje podnebnih ukrepov. Pregled politike na ravni EU o uporabi gnojil naj bi po pričakovanjih prispeval k zmanjšanju emisij iz mineralnih in sintetičnih gnojil. Poleg kmetijstva je sektor odpadkov zdaj drugi najpomembnejši sektor, ki ustvarja emisije, ki niso ogljikov dioksid. Okvirna direktiva o ravnanju z odpadki in zlasti direktiva o odlaganju odpadkov na odlagališča, za kateri je Komisija lani predlagala revizijo, naj bi po pričakovanjih prispevali k občutnemu zmanjšanju emisij iz odpadkov.
Države članice lahko izkoristijo prednosti teh ukrepov na ravni EU samo, če ju pravilno izvajajo in izvršujejo.
3.2.Medsektorska orodja in gonilne sile
Prednostna naloga energetske unije v vseh svojih razsežnostih zagotavlja širši okvir, znotraj katerega lahko EU zagotovi ugodno okolje za energetski prehod. Poleg tega obstajajo številni drugi ključni dejavniki v podporo takšnemu prehodu v vseh sektorjih gospodarstva.
3.2.1.Krožno gospodarstvo
Krožno gospodarstvo bo pomembno tako v sektorjih, ki jih zajema sveženj, kot v drugih sektorjih. Obstaja neposredna fizična povezava med količino uporabljenih surovin, potrebno energijo in emisijami toplogrednih plinov. EU je uspelo ločiti gospodarsko rast od povečanja emisij ogljikovega dioksida, vendar ji doslej še ni uspelo doseči istega glede uporabe materialov in učinkovite rabe virov.
Lani je Komisija zato za reševanje tega izziva predstavila ambiciozen sveženj o krožnem gospodarstvu. Predlagani ukrepi bodo prispevali k „zaprtju zanke“ življenjskih ciklov proizvodov z okrepljenim recikliranjem in ponovno uporabo ter iz vseh surovin, proizvodov in odpadkov potegnili kar največjo vrednost.
3.2.2.Inovativnost za konkurenčnost
Da bi izkoristila priložnosti, ki jih ustvarjajo inovacije, ki imajo ključno vlogo pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, in kar najbolj povečala učinek vsakega vloženega evra, namerava Komisija še letos predstaviti integrirano strategijo energetske unije za raziskave, inovacije in konkurenčnost. Konkretni ukrepi v okviru te nove strategije bi morali neposredno podpirati doseganje evropskih ciljev na področju podnebnih sprememb in energije ter s spodbujanjem vodilnega položaja EU na področju čistih tehnologij prispevati k posodobitvi in konkurenčnosti gospodarstva EU.
Evropa je še vedno največji svetovni vir financiranja za raziskave in razvoj, povezane z energijo, (3,9 milijarde EUR leta 2014, kar znaša 36 % vseh sredstev) ter je vodilna po številu patentnih prijav za tehnologije za blaženje podnebnih sprememb z visoko vrednostjo (40-odstotni delež vseh). Obenem nekaj potenciala visoke vrednosti ostaja neizkoriščenega, zlasti na področju tehnologij čiste energije in vozil brez emisij. Na drugih področjih, vključno s tehnologijami obnovljivih virov energije, je EU začela popuščati v primerjavi s svojimi konkurenti. Še pomembneje, in to velja za več tehnologij in področij inovacij, se mora Evropa izboljšati pri trženju svojih inovacij in doseganju komercialnega uspeha z njimi.
3.2.3.Preusmerjanje in povečanje naložb
Preusmerjanje in hitro povečanje zasebnih naložb je bistvenega pomena za podporo prehodu na nizkoogljično in na podnebne spremembe odporno gospodarstvo ter za izogibanje vezanosti na infrastrukturo in sredstva z visokimi emisijami.
V EU so se že začela prizadevanja za usklajevanje zasebnih naložb s podnebnimi cilji in cilji učinkovite rabe virov, tako preko politik kot tudi strateških javnih naložb.
Sistem EU za trgovanje z emisijami določa ceno ogljika. Za sektorje, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, so za oblikovanje pravih spodbud pomembne tudi davčne politike držav članic.
Pobuda za unijo kapitalskih trgov obravnava pomen dolgoročnih in trajnostnih naložb, da se ohrani in razširi konkurenčnost EU ter spodbuja prehod v nizkoogljično in z viri gospodarno gospodarstvo. Nedaven pojav zelenih obveznic lahko pomaga usmeriti neposredne kapitalske tokove k nizkoogljičnim naložbam.
Veliko dela nas še čaka. EU bo še naprej poglabljala enotni trg in si prizadevala za odpravo ovir za naložbe.
Komisija si dejavno prizadeva za usklajevanje trenutne porabe proračunskih sredstev EU s podnebnimi cilji. Politična zaveza za zagotovitev, da bo vsaj 20 % večletnega finančnega okvira izrecno povezanih s podnebjem, prinaša rezultate. V tem duhu se je Komisija pred kratkim pridružila pobudi „Misija: inovativnost“, katere člani so se zavezali, da bodo v petih letih do leta 2020 podvojili javno financiranje raziskav in razvoja na področju čiste energije.
K podnebnim ukrepom EU znatno prispevajo tudi finančni instrumenti EU, kar dokazuje Evropski sklad za strateške naložbe. Sklad je na dobri poti, da do sredine leta 2018 zagotovi sprostitev najmanj 315 milijard EUR dodatnih naložb v realni sektor. Več kot 50 % do sedaj potrjenih naložb je povezanih s podnebjem. Sovlaganja v projekte v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe lahko potekajo na ravni projekta ali na ravni naložbene platforme. Naložbene platforme lahko prispevajo k financiranju malih projektov in združevanju sredstev iz različnih virov, kar bi omogočilo bolj raznolike naložbe z geografsko ali tematsko usmeritvijo. Prispevajo lahko tudi k temu, da bodo majhne ali lokalne naložbene priložnosti privlačne za nove skupine vlagateljev, na primer za pokojninske sklade ali institucionalne vlagatelje iz držav zunaj EU. Komisija preučuje načine za mešanje in združevanje sredstev, ki so na voljo v okviru drugih programov EU, kot je na primer instrument za povezovanje Evrope ali Obzorje 2020, za sprostitev dodatnih naložb, zlasti prek naložbenih platform, na primer na področjih energijske učinkovitosti, pametne mobilnosti v mestih in inovativnih tehnologij.
Tudi prenovljena kohezijska politika EU podpira prehod na nizkoogljično gospodarstvo in njeni projekti bodo prinesli koristi za obdobje po letu 2020. Podpira ukrepe na področju energijske učinkovitosti javnih in stanovanjskih stavb (13,3 milijarde EUR) ter v podjetjih (3,4 milijarde EUR, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih), na področju prehoda na energijsko učinkovit prometni sektor z nizkimi emisijami (39,7 milijarde EUR za trajnostno mobilnost v mestih in nizkoogljične vrste prevoza, kot so železnice, pristanišča in celinske plovne poti). Poleg tega bo 8 milijard EUR namenjenih za preprečevanje in obvladovanje tveganj, vključno s 6,4 milijarde EUR za tveganja, povezana s podnebjem. Skupno 115 milijard EUR proračuna za prenovljeno skupno kmetijsko politiko podpira podnebne ukrepe prek boljšega gospodarjenja z zemljišči in usmerjenih naložb.
Predlog Komisije o pregledu sistema za trgovanje z emisijami namenja 450 milijonov emisijskih kuponov za podporo naložbam v inovacije, kot so zajemanje ogljikovega dioksida, obnovljivi viri energije in uvajanje novih prodornih tehnologij v industriji.
3.2.4.Pravičen družbeni prehod ter nova znanja in spretnosti
Prehod na nizkoogljično gospodarstvo bo predvidoma zmanjšal število poklicev na tradicionalnih trgih (v zvezi s fosilnimi gorivi, zlasti v ogljično intenzivnih panogah), nastala pa bodo nova delovna mesta (v zvezi z obnovljivimi viri energije, energijsko učinkovitostjo in elektrifikacijo prometa). To pomeni tudi, da je treba predvidevati in blažiti družbene učinke prehoda v posameznih regijah in družbenogospodarskih sektorjih, tudi prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov.
Ker bodo znanja in spretnosti glavna pot do zaposljivosti in blaginje, je Komisija sprejela nov celovit program znanj in spretnosti za Evropo. Za obvladovanje izzivov v zvezi z znanji in spretnostmi Komisija sproža ukrepe, ki bodo naredili znanja in spretnosti vidnejše ter izboljšali njihovo priznavanje na lokalni, nacionalni in evropski ravni, tako v šolah in na univerzah kot na trgu dela. Med drugim agenda obravnava prekvalificiranje in izpopolnjevanje ter določa „okvir za sektorsko sodelovanje na področju znanj in spretnosti“, ki bo izboljšal zbiranje in obdelavo podatkov o znanjih in spretnostih ter odpravil pomanjkanje strokovnega znanja v določenih gospodarskih sektorjih, vključno z zelenimi tehnologijami.
3.2.5.Trgovinske in izvozne priložnosti
Večji trgovinski tokovi bodo predvidoma pripomogli k hitremu širjenju zelenih proizvodov, storitev in tehnologij po vsem svetu ter k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. EU je vodilna na svetu na področju uvoza in izvoza okoljskih dobrin. Leta 2013 je izvoz proizvodov na zelenem seznamu iz EU znašal 146 milijard EUR (približno 8 % celotnega izvoza EU), vrednost uvoza pa je znašala 70 milijard EUR. Evropska podjetja bi si morala prizadevati za nadaljnji razvoj in izvažanje svoje inovativnosti, domiselnosti ter znanja in izkušenj.
EU kot članica Svetovne trgovinske organizacije dejavno spodbuja liberalizacijo blaga in storitev, kar lahko prinese okoljske koristi. Tesno sodeluje s šestimi drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije, da bi se z vsemi udeleženci sklenil ambiciozen sporazum o okoljskih dobrinah, še preden se voditelji držav skupine G-20 srečajo na vrhu skupine G-20 kasneje letos na Kitajskem. EU si tudi v dvostranskih trgovinskih sporazumih prizadeva za hitrejšo liberalizacijo okoljskih dobrin in storitev ter spodbujanje trgovanja in naložb v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kar prispeva k ciljem na področju podnebne politike.
4.Sklepne ugotovitve
Prehod Evrope na nizkoogljično gospodarstvo je treba pospešiti. EU potrebuje več delovnih mest, večjo rast in več naložb in ta program ponuja možnosti za njihovo uresničitev in posodobitev evropskega gospodarstva. Dolgoročno bo to korenito spremenilo naše gospodarsko krajino.
Zakonodajne predloge, povezane s podnebjem, ki so priloženi k temu sporočilu, in lanski predlog za prenovo sistema EU za trgovanje z emisijami morata Svet in Parlament obravnavati prednostno.
Komisija bo nemudoma začela ali pospešila postopke za boljše pravno urejanje (vključno z javnimi posvetovanji in ocenami učinka), da bi akcijski načrt o mobilnosti z nizkimi emisijami brez odlašanja spremenila v vrsto učinkovitih in sorazmernih ukrepov. Do konca leta bo Komisija predstavila tudi preostale pobude za dokončanje izvajanja strategije EU za energetsko unijo.
Države članice so že začele pripravljati svoje energetske in podnebne strategije za obdobje po letu 2020. Ta niz pobud jim zagotavlja potrebno jasnost in orodja ter jim omogoča, da nadaljujejo s svojimi postopki ratifikacije Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Države članice bi morale čim bolj izkoristiti ugodno okolje EU ter prehod na nizkoogljično gospodarstvo narediti čim bolj nemoten in pravičen.