EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 6.6.2016
COM(2016) 364 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Končna ocena večletnega programa EU za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije (Varnejši internet)
1.pregled
V tem poročilu so predstavljene ugotovitve ocene programa Varnejši internet 2009–2013 1 (v nadaljnjem besedilu: program). Komisija na podlagi te ocene ugotavlja, da so bili glavni cilji programa izpolnjeni. Po obravnavanih težavah in vključenih deležnikih je bil program izjemno pomemben ter se je dobro odzval na spreminjajoče se tehnologije in težave. Pokazal je, da je bilo posredovanje EU nujno in uspešno pri doseganju rezultatov. Med ključnimi dejavniki uspeha so vseevropska razsežnost dejavnosti, vzpostavitev centrov za varnejši internet v vseh državah članicah in tesno sodelovanje med različnimi deležniki.
Ocena temelji na zunanji študiji, v kateri so bili uporabljeni podatki, zbrani v raziskavah in razgovorih z udeleženci projektov ter širšo skupino deležnikov. Sklepi zunanje raziskave so zanesljivi in podprti s sklepi revizij projektov ter ugotovitvami vzporednih dejavnosti za primerjavo politik za varnejši internet v državah članicah 2 . V ugotovitvah je navedeno, da bi morala Komisija razmisliti o:
nadaljevanju najuspešnejših dejavnosti, in sicer centrov za varnejši internet, usmerjenih raziskav in evropskega usklajevanja ukrepov;
izboljšanju ukrepov za spremljanje dejavnosti, ki se izvajajo pri projektih;
nadaljnji komunikaciji in sodelovanju na vseh ravneh ter
zagotavljanju večje vključenosti držav članic in industrije.
Poleg tega je v oceni ugotovljeno, da:
imajo centri za varnejši internet ključno vlogo pri usklajevanju ukrepov in pobud. V večini držav članic so priznani kot ključna platforma za izvajanje in usklajevanje ukrepov in pobud;
so vprašanja, povezana s spletno varnostjo otrok, visoko med prednostnimi nalogami politike v vseh državah članicah, vendar je še veliko možnosti za izboljšanje oblikovanja politik, zlasti pri usklajevanju, zbiranju dokazov in ocenjevanju politik.
2.Ozadje
To poročilo se nanaša na končno oceno programa Varnejši internet 2009–2013, njegov namen pa je oceniti ustreznost, uspešnost in učinkovitost programa ter njegove širše vplive in trajnost. Člen 5 sklepa o programu 3 določa, da Komisija oceni način, na katerega so bili projekti izvedeni, in vpliv njihove izvedbe, da bi ugotovila, ali so bili prvotno zastavljeni cilji doseženi, ter da Komisija ob zaključku programa predloži končno poročilo o oceni. Ocena bo uporabljena tudi v priporočilih za prihodnjo politiko za varnejši internet ter pri nadaljnjem spremljanju programa prek infrastrukture digitalnih storitev za varnejše internetne storitve, ki se izvajajo pri instrumentu za povezovanje Evrope 4 .
S programom, za katerega so bila dodeljena proračunska sredstva v višini 55 milijonov EUR, so bili sofinancirani projekti v državah članicah, na Islandiji, Norveškem in v Srbiji (na podlagi memoranduma o soglasju), omejeno financirana je bila tudi udeležba Rusije v evropskih dejavnostih mrežnega povezovanja. Njegovi glavni cilji, kakor so navedeni v naslednjih glavnih področjih ukrepanja, so bili:
1.povečanje ozaveščenosti javnosti, zlasti otrok, staršev in učiteljev, o priložnostih in tveganjih, povezanih z uporabo spletnih tehnologij, in načinih, kako na spletu ostati varen;
2.boj proti nezakoniti vsebini in škodljivemu vedenju na spletu z zmanjšanjem količine nezakonite vsebine, ki kroži po spletu, ter z ustrezno obravnavo škodljivih stikov in vedenja na spletu s posebno pozornostjo na spletno distribucijo vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok, navezovanje stikov in ustrahovanje na spletu;
3.spodbujanje varnejšega okolja s povezovanjem deležnikov – tudi otrok – in razvijanjem samoregulativnih pobud;
4.vzpostavitev zbirke znanja za ustrezno obravnavo obstoječih in nastajajočih uporab spletnega okolja ter zadevnih tveganj in posledic z namenom oblikovanja ustreznih ukrepov za zagotovitev varnosti na spletu za vse uporabnike.
92 % proračunskih sredstev je bilo namenjenih za sofinanciranje projektov pri ukrepih 1 in 2 (evropska mreža centrov za varnejši internet in njeno usklajevanje), 5 % za financiranje projektov za vzpostavitev zbirke znanja in 2 % za ukrep 3. Povprečna stopnja sofinanciranja je znašala 73 %, povprečno trajanje pa 26,5 meseca.
V primerjavi s prejšnjimi programi za varnejši internet 5 je bilo splošno področje programa razširjeno na nastajajoče spletne tehnologije, škodljive stike in vedenje ter vzpostavitev zbirke znanja na tem področju. Glavni mehanizem za izvajanje programa so bili letni delovni programi, v katerih so bili opisani prednostne naloge, ukrepi in instrumenti financiranja za vsako leto. Rezultat sofinanciranja projektov, izbranih na podlagi razpisov za zbiranje predlogov, so bili različni projekti, katerih cilj je bil ustvariti varnejše spletno okolje za otroke. Projekti so bili dopolnjeni z dejavnostmi, ki se niso financirale in so med drugim zajemale podporo dnevu varnejšega interneta, organiziranje foruma za varnejši internet, podporo samoregulaciji v industriji in mednarodno sodelovanje.
Priporočila vmesne ocene programa iz leta 2011, kot so sodelovanje z mladimi z rednimi dejavnostmi, razširitev pokritosti telefonov za pomoč v stiski in pobude, ki podpirajo samoregulacijo, kot je koalicija izvršnih direktorjev za ustvarjanje otrokom prijaznejšega interneta, so bila vključeni v nadaljnje izvajanje programa.
Natančneje, s programom so se sofinancirali centri za varnejši internet v vseh državah članicah EU, na Islandiji, Norveškem, v Srbiji in Rusiji. V centrih za varnejši internet so se izvajale dejavnosti za ozaveščanje javnosti in telefon za pomoč ljudem v stiski, s katerim so lahko otroci in starši dobili podporo in nasvete o zadevah v zvezi s spletom. Centri za ozaveščanje in telefon za pomoč v stiski so del mreže INSAFE 6 . V večini držav imajo centri za varnejši internet tudi dežurne telefone, katerih glavna naloga je sprejemanje prijav javnosti glede vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok. Če se oceni, da je vsebina nezakonita, o tem obvestijo organe pregona in ponudnika internetnih storitev, da se vsebina umakne. Dežurne telefone usklajuje združenje INHOPE 7 . S programom so se v ukrepu za boj proti nezakonitim vsebinam sofinancirale tudi pobude v podporo organom pregona v boju proti vsebinam, povezanim s spolno zlorabo otrok. S temi dejavnostmi sta se po drugi stran podprli izpolnjevanje obveznosti držav članic pri preprečevanju spolne zlorabe otrok in odstranjevanju vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok, v skladu z direktivo o spolni zlorabi otrok 8 ter izpolnjevanje njihovih zavez v svetovnem zavezništvu proti spolni zlorabi otrok na internetu 9 .
Kot priprava na nadaljnje spremljanje programa je bil s programom financiran pilotni projekt za razvoj platforme za izmenjavo virov, storitev in dobrih praks za centre za varnejši internet ter za vzpostavitev zbirke podatkov, s katero bi se povečale zmogljivosti dežurnih telefonov za identifikacijo in analiziranje prijav vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok. Pri pregledu tega projekta je bilo ugotovljeno, da se mreži INSAFE/INHOPE vse bolj krepita po vsej Evropi in da je njun vpliv nesporen. Ugotovljeno je bilo, da ima projekt ključno vlogo pri dejavnosti za varnejši internet v Evropi in zunaj nje, kar je delno rezultat splošnega učinka razširjanja informacij, zaradi česar je to postal referenčni projekt na tem področju.
S programom so bili v ukrepu 3, „spodbujanje varnejšega okolja“ podprti samoregulativni dogovori, kar je pospešilo večjo uporabo varnostnih praks na spletnih straneh in napravah, ki jih uporabljajo otroci. Spletne tehnologije se hitro razvijajo in samoregulacija industrije se zdi najuspešnejši pristop za hiter odziv na nov razvoj uporabe pri otrocih in s tem povezanih tveganj. Spletna industrija se je pozitivno odzvala na pobude Komisije in druge skupne dejavnosti. Najnovejši primer je koalicija izvršnih direktorjev za ustvarjanje otrokom prijaznejšega interneta, 10 pri kateri je bilo 31 svetovnih podjetij iz celotne vrednostne verige pozvanih, naj se pridružijo pobudi podpredsednice Komisije Kroes za sodelovanje. To temelji na prejšnji podpori programa pobudam za samoregulacijo 11 , ki jih je sprejela industrija na evropski ravni.
Civilna družba je bila vključena z ukrepi, kot so nacionalni mladinski sveti, ter financiranjem evropske zveze nevladnih organizacij za varnost otrok na spletu eNACSO 12 . Cilj te mreže je bil razviti usklajen pristop z izmenjavo izkušenj ter razvijanjem skupnih strategij za zagotovitev, da se v nacionalnih, evropskih in mednarodnih razpravah o spletni varnosti potrebe otrok bolje upoštevajo.
Krepitev znanja je bistvenega pomena za razvoj zanesljivih pristopov na področju politik, zlasti na tem hitro spreminjajočem se področju, izboljšanje znanja o uporabi novih medijev in tehnologije med mladimi pa je bil osrednji cilj dejavnosti v programu. Program je podpiral mrežo EUKidsOnline 13 , katere dejavnosti so se izkazale za pomemben vir natančnih analiz trendov in vhodnih podatkov o prihodnjih prednostnih nalogah pri raziskavah in politikah, ter vrsto raziskovalnih projektov, ki so zajemali različne teme 14 . Z razvijanjem znanja se je širila zbirka znanja za vse dejavnosti programa in izboljševal raziskovalni profil vprašanj, povezanih z varnejšim internetom.
S programom so se financirale tudi številne študije za zbiranje dokazov, zlasti študija SIP-Bench 15 ter študija o politikah in kazalnikih na področju varnejšega interneta v državah članicah 16 , katere splošni cilj je bil izboljšati razumevanje sedanjih nacionalnih politik in ukrepov ter oblikovati trajnostno orodje za opredelitev in izmenjavo dobrih praks.
Evropska strategija za boljši internet za otroke 17 je od uvedbe leta 2012 osrednji referenčni dokument za dejavnosti, ki se izvajajo v programu. V njej je celovit pristop opisan na podlagi štirih stebrov: spodbujanje kakovostne spletne vsebine za mlade, izboljševanje ozaveščenosti in povečanja sposobnosti, ustvarjanje varnega okolja za otroke na spletu ter boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok. Program je prispeval k ukrepom pri vsakem od teh stebrov, in sicer s spodbujanjem pozitivne vsebine prek nacionalnih in evropskih natečajev, razvijanjem in izmenjavo virov za ozaveščanje ter spodbujanjem dobrih praks, dežurnimi telefoni in usposabljanjem za ravnanje z vsebinami, povezanimi s spolno zlorabo otrok.
3.CILJI OCENE IN METODOLOGIJA
V končni oceni so bile pregledane ustreznost, učinkovitost in uspešnost izvajanja programa, ovrednoteni pa so bili tudi njegovi širši vpliv in trajnost ter njegova dodana vrednost za EU in usklajenost, ki so bili ocenjeni kot del teh meril. Ocena je kvalitativna in vključuje omejene kvantitativne dokaze, vendar so dodatni podatki na voljo v poročilu o zunanji oceni. Komisija bo rezultate te ocene uporabila za nadaljnji razvoj politik in ukrepov.
Za preučitev ustreznosti programa je bilo ocenjevanje usmerjeno v razvoj problemov, ki jih obravnava program, in njegov odziv na te spremembe ter ustreznost ukrepov in njihovo dodano vrednost za glavne ciljne skupine.
Učinkovitost programa je bila ocenjena z vprašanji o splošnem zadovoljstvu z izvajanjem, učinkovitosti dejavnosti, zadostnosti finančnih sredstev in njihovem učinku finančnega vzvodja.
Z uspešnostjo se je ocenilo, kako je program prispeval k zaščiti otrok na spletu in v širšem digitalnem okolju, ali bi se lahko enaki rezultati ali dejavnosti dosegli z drugimi uspešnimi sredstvi oziroma brez programa ter kakšne izboljšave bi se lahko izvedle v morebitnih nadaljnjih ukrepih.
Z vplivom in trajnostjo so se ocenili izsledki o trajnostnosti vplivov, možnost doseganja sprememb brez finančnih sredstev EU in morebitne druge možnosti virov financiranja ter dopolnjevanje/prekrivanje z drugimi nacionalnimi programi ali programi EU.
Za zunanjo oceno je bilo uporabljenih več orodij za zbiranje podatkov, s katerimi so bili pridobljeni izsledki za pripravo tega poročila. Faza zbiranja podatkov je vključevala raziskavo, usmerjeno v udeležence projektov v programu, ter raziskavo, ki je bila odprta za širšo skupino deležnikov, ki predstavljajo vse zadevne skupine deležnikov – industrijo, javne organe, izobraževanje in nevladne organizacije.
Dopolnil ju je program polstrukturiranih razgovorov z deležniki od uradnikov Komisije in upravičencev programa do zunanjih akterjev, kot so industrija, raziskovalci ter predstavniki držav članic in organov pregona. Na koncu so bile opravljene študije primerov, ki prikazujejo različne oblike sodelovanja v programu Varnejši internet v štirih državah članicah.
Opravljena je bila tudi analiza poročil o končnem pregledu projektov, ki je bila usmerjena v obseg doseganja rezultatov in njihove vplive.
3.1.Omejitve – zanesljivost ugotovitev
Z zbiranjem podatkov in opravljeno analizo so bile povezane številne notranje omejitve, katerih vpliv je bil ublažen, kolikor je bilo mogoče:
merjenje vpliva projektov ni bilo mogoče zaradi nezadostnih orodij za spremljanje. Ocena vpliva in trajnosti je zato temeljila predvsem na mnenjih udeležencev projektov, ki pogosto niso objektivna;
v oceni so upoštevane neizogibne omejitve ugotovitev raziskav: prejeti odgovori izražajo stališča vzorca zadevnih deležnikov in ne celotne populacije, ki je zainteresirana za to področje. Poleg tega stališča deležnikov izražajo bolj individualna mnenja kot celosten pogled.
V skladu z zgornjimi elementi je bila ta ocena opravljena na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov. Kadar ni zanesljivih kvantitativnih podatkov, je to ustrezno navedeno ter nadomeščeno s kvalitativnimi podatki in premisleki.
4.UGOTOVITVE KONČNE OCENE
Ugotovitve ocene kažejo, da so bili glavni cilji programa izpolnjeni. Uspeh programa je zlasti temeljil na njegovi vseevropski naravi in skladnosti ter tesnem sodelovanju med različnimi deležniki.
Financirane pobude so pozitivno vplivale na pravice otrok. Pri spodbujanju politik za varnejši internet se je upošteval člen 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, po katerem so otroci neodvisni in samostojni imetniki pravic ter določa, da imajo pravico do potrebnega varstva in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti.
Ugotovitve, ki so spodaj predstavljene za vsako merilo ocenjevanja, so združeni rezultati dela, ki ga je opravila Komisija, ter raziskav in razgovorov, opravljenih za zunanjo študijo.
4.1.Ustreznost
Rezultati ocene potrjujejo, da je izvajanje programa upoštevalo nove tehnologije in novo spletno vedenje, npr. da čedalje mlajši otroci uporabljajo internet na različnih napravah, ter da je bilo zaradi hitrih sprememb na tem področju potrebno stalno spreminjanje strategije. To je bilo mogoče zaradi prožnosti letnih delovnih programov in razpisov za zbiranje predlogov. Deležniki so priznali, da je program postal pomemben znanilec novosti na mednarodni ravni ter da je državam članicam dal vodstvo in finančno podporo.
Ocena je potrdila tudi, da so bili ukrepi v programu celoviti ter da so hkrati vključevali različne skupine deležnikov in bili usmerjeni vanje. Kot najustreznejša cilja sta bila ocenjena „povečanje ozaveščenosti javnosti“ in „boj proti nezakoniti vsebini“, medtem ko so si bili deležniki manj enotni glede „spodbujanja varnejšega spletnega okolja“ in „vzpostavitve zbirke znanja“. Kljub temu je veljalo, da so vsi štirje ukrepi ustrezni glede na potrebe otrok, ki uporabljajo internet. Ugotovljena je bila dodana vrednost za ciljne skupine programa: večina deležnikov v raziskavi ni poznala dejavnosti, podobnih njihovim projektom, pri drugih organizacijah na nacionalni ravni; jasno je bilo tudi nakazano, da se brez financiranja EU večina projektov ne bi izvedla ali se vsaj ne bi izvedla v enakem obsegu, ker primanjkuje finančnih sredstev, posebej dodeljenih za spodbujanje varnejše uporabe spletnih tehnologij med otroki.
Rezultati ocene so poudarili pomen izobraževanja in pozitivnih vsebin. Otroci morajo imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, ki vključuje digitalno komponento, da bi se lahko zavarovali pred različnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo tako hitro spreminjajoče se tehnologije. V oceni so bile poudarjene koristi sodelovanja otrok in potreba, da otroci poznajo možnosti, ki jih ponujajo digitalne tehnologije, ter da so starši dovolj vključeni v spletne dejavnosti svojih otrok. Da bi otroci lahko dejavno in učinkovito sodelovali na spletu ter da bi se okrepila njihova vloga pri prepoznavanju škodljivih vsebin in upravljanju svoje spletne varnosti, potrebujejo digitalne kompetence, ki jih po možnosti pridobijo s šolskimi učnimi načrti.
Udeleženci programa in drugi akterji v politiki in industriji so visoko ovrednotili opravljeno raziskavo in pomen njenega širjenja v preostanku programa. V posebnih vhodnih podatkih, ki so se uporabili za raziskavo, je poudarjena potreba po izvedbi dodatnih poglobljenih mednarodnih raziskav o spletnem vedenju otrok 18 in učinkovitih metodah izobraževanja.
Upravičenci programa in industrija so želeli še naprej sodelovati, med drugim s posebnimi ukrepi za ranljive otroke, invalidne otroke in otroke s težavami v družini.
4.2.Učinkovitost
Udeleženci projektov so izrazili veliko zadovoljstvo z upravljanjem programa v Generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologije (GD CNECT), čeprav je lahko delno pristranski zaradi interesa pri podpiranju programa. Nekateri upravičenci so kljub temu opredelili področja, na katerih bi bilo mogoče izboljšati postopek za vloge za prihodnja nepovratna sredstva EU na tem področju, kot so poenostavljeni postopki in zahteve za poročanje, prilagodljivejše zahteve glede na posebnosti posameznih držav, dolgoročnejše načrtovanje dela in financiranja ter več informacij o drugih programih financiranja na povezanih področjih.
Deležniki so na splošno priznali, da je Komisija učinkovito upravljala program. Povprečno je do sklenitve pogodbe minilo 292 dni za 77 projektov, za katere so potekala pogajanja v programskem obdobju. Ukrepi v programu in zlasti usmerjenost v dejavnosti mreže so se večinoma šteli kot stroškovno učinkoviti, vendar je še veliko možnosti za združevanje in sodelovanje na ravni EU, med službami ter upravičenci programa. Ugotovitve o zadostnosti financiranja so bile enakomerno razdeljene med tiste, ki so menili, da je zadostno, in tiste, ki se s tem niso strinjali; med tistimi, ki se jim ni zdelo zadostno, so imeli skoraj vsi dostop do financiranja iz drugih virov. Vendar bi lahko bili ti rezultati popačeni s tem, ali je upravičenec imel dostop do dodatnega financiranja ali ne.
Financirani projekti so imeli pogosto koristi od sinergij z drugimi pobudami. Delovanje centrov za varnejši internet v 27 državah članicah so deležniki navedli kot glavno dodano vrednost programa, ker to omogoča izmenjavo znanja in dobre prakse. To potrjuje pregled politik za varnejši internet, v katerem je ugotovljeno, da so v večini držav EU centri za varnejši internet priznani kot ključna platforma za izvajanje in usklajevanje ukrepov in pobud 19 .
Ocena je potrdila, da so projekti, financirani s programom, prispevali k doseganju ciljev programa. To je bilo doseženo z ozaveščanjem javnosti o varnejši uporabi spletnih tehnologij, krepitvijo sodelovanja med deležniki, obravnavo škodljivega vedenja na spletu ter vključevanjem otrok v spletno varnost in njihovim obveščanjem o spletni varnosti. Vendar je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko bila v prihodnosti uspešnost programa in njegovih dejavnosti ogrožena, ker ni dovolj potrjenega financiranja EU, industrija in nacionalne vlade pa niso pripravljene priskočiti na pomoč.
Za izboljšave v prihodnosti bi lahko več pozornosti posvetili dejavnostim, kot so socialno delo ter dodatne raziskave in projekti, namenjeni izboljšanju digitalnih znanj otrok. Deležniki so navedli tudi, da bi industrija morala imeti pomembnejšo vlogo pri večji uspešnosti dejavnosti, ki so se začele izvajati pri programu.
4.3.Vpliv in trajnost
Ugotovitve raziskav in razgovorov z udeleženci v projektih in deležniki kažejo, ob pridržku, da so lahko pristranske, da je imel program srednji do velik vpliv, predvsem pri ozaveščanju, boju proti nezakoniti vsebini, povečanju digitalnega znanja ter okrepitvi sodelovanja in ustvarjanju sinergij.
Ozaveščanje je bilo skupaj z izobraževanjem, usposabljanjem ter povezanimi orodji in gradivom, ki naj bi jih uporabljali otroci, najpogosteje naveden ključni dosežek. Ugotovljeno je, da so se z usklajevanjem prek mreže INSAFE kar najbolj povečali sinergije in vpliv; tako je bilo leta 2014 s skupnimi prizadevanji mreže doseženih več kot 22,5 milijona ljudi po vsej Evropi (in zunaj nje) 20 .
Drugo področje z močnim vplivom je bil boj proti nezakoniti vsebini in posebej delo dežurnih telefonov. Vzpostavitev sistema prijave vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok, in njihovega umika z interneta ter izboljšano sodelovanje med dežurnimi telefoni in organi pregona sta omogočili njihovo hitrejše odstranjevanje. Leta 2011 je bilo 60 % prijavljene vsebine odstranjene v enem do treh dneh, leta 2014 pa je ta delež znašal več kot 90 % 21 . Poleg tega so v programskem obdobju dežurni telefoni prejeli čedalje večje število prijav 22 , zaradi česar se je povečalo število spletnih strani, ki jih je mreža INHOPE izbrisala.
Iz ugotovitev je tudi razvidno, da program vpliva na druge nacionalne in mednarodne dejavnosti. To dokazujejo sklici na njegove raziskave in rezultate. Evropske dejavnosti za varnejši internet se na mednarodni ravni pogosto štejejo za dobro prakso, prevzeli pa so jih v Latinski Ameriki, Združenih državah in azijsko-pacifiških državah. Tako je dan varnejšega interneta, ki izhaja iz programa, mednarodni letni dogodek za ozaveščanje o varnosti otrok na spletu. Vsako leto se organizira v več kot 100 državah ter zaznamuje po Evropi, Severni Ameriki, Južni Ameriki in azijsko-pacifiški regiji.
Večina deležnikov je menila, da se projektne dejavnosti ne bi izvedle brez financiranja EU, in izrazila zaskrbljenost zaradi pridobivanja finančnih sredstev od nacionalnih vlad ali industrije, veliko pa jih je prepričanih, da je pri tem potrebno stalno financiranje s strani Komisije. Upravičenci projekta so dejali, da bi se vpliv njihovih projektov srednjeročno do dolgoročno nadaljeval, pri čemer bi imeli državni organi in industrija ključno vlogo pri financiranju prihodnjih dejavnosti.
5.SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA OCENE
Komisija je na podlagi zunanje ocene in svojega vzporednega dela oblikovala naslednje sklepne ugotovitve za uporabo v razpravah o prihodnji politiki za varnejši internet.
–Ocena kaže, da so bili glavni cilji programa izpolnjeni. Z vidika obravnavanih problemov in vključenih deležnikov je bil program izjemno pomemben ter se je dobro odzival na spreminjajoče se tehnologije in probleme.
–Pokazal je nujnost posredovanja EU in njegovo uspešnost pri doseganju rezultatov. Vseevropska razsežnost in skladnost dejavnosti, vzpostavitev centrov za varnejši internet v vseh državah članicah in tesno sodelovanje med različnimi deležniki so prispevali k uspešnemu izvajanju, združevanju in sodelovanju na ravni EU, med službami in upravičenci programa.
–Ugotovljeno je bilo, da je bil program učinkovito izveden, čeprav so se pokazali nekateri postopki, ki bi se lahko poenostavili.
–Program je imel srednji do velik vpliv, predvsem pri ozaveščanju zaradi usmerjenosti v mrežno povezovanje in ustvarjanje sinergij ter na področju boja proti nezakoniti vsebini; vzpostavitev dobro delujočega sistema prijave vsebin, povezanih s spolno zlorabo otrok, in njihovega umika z interneta, ter dopolnitev tega sistema s prostovoljnimi prizadevanji industrije za boj proti razširjanju teh vsebin prek njihove infrastrukture sta znatno skrajšali čas njihove odstranitve 23 .
–Komisija je imela priznano vodilno vlogo pri državah članicah in na mednarodni ravni, kjer se evropske dejavnosti za varnejši internet pogosto štejejo kot dobra praksa in se prevzemajo po vsem svetu, kot na primer zaznamovanje dneva varnejšega interneta.
5.1.Nadaljevanje najuspešnejših dejavnosti
Da bi ohranili dosežene rezultate in na njih gradili, bi lahko še naprej izvajali naslednje vrste dejavnosti, ki so se do zdaj izkazale za najuspešnejše:
–nadaljevati bi bilo treba delo centrov za varnejši internet, in sicer z nadaljnjo krepitvijo dejavnosti ozaveščanja, vključno z razširjanjem informacij in orodij za otroke glede varnejše uporabe spletnih tehnologij ter nadaljnjim zaznamovanjem dneva varnejšega interneta; spodbujati bi bilo treba nadaljnje širjenje dela telefonov za pomoč v stiski in njihovo sodelovanje z nacionalnimi sistemi za zaščito otrok; nadaljevati bi bilo treba tudi delo dežurnih telefonov, ki so pomemben dosežek programa;
–zagotoviti bi bilo treba, da centri za varnejši internet dosežejo tudi prikrajšane ali ranljive otroke (kot so invalidni otroci, otroci na pragu revščine, otroci migranti) ter jim omogočijo polno vključevanje in izkoriščanje prednosti digitalnih tehnologij;
–nadaljevati bi bilo treba raziskave na ravni EU in nacionalni ravni o vedenju otrok na spletu in nevarnostih, ki so jim izpostavljeni, za sprotno posodabljanje zbirke znanja ter ohranjanje ustreznosti in usmerjenosti pobud v tista področja, ki jim je treba posvetiti največ pozornosti. Zaradi premalo usmerjenih raziskav na tem področju je treba razmisliti o tem, kako spodbuditi raziskovalce, da prispevajo k zbirki znanja o uporabi interneta med otroki in h gradivu za stalen razvoj ukrepov, ter zagotoviti, da se na pravicah temelječ pristop, ki je bil uporabljen v projektu EUKidsOnline, uporabi tudi v prihodnjih raziskavah, da bi se otrokove pravice v spletnem okolju še naprej uresničevale. Pri tem bi lahko bili telefoni za pomoč v stiski dragocen vir informacij, ker so prva kontaktna točka, na katero se neposredno obrnejo otroci in starši;
–še naprej bi bilo treba redno pregledovati politike za varnejši internet, da bi se ugotovilo, kako se izzivi na področju spletne varnosti rešujejo in obravnavajo v politikah in pobudah po vsej Evropi, ter da bi se opredelili nastajajoči vzorci in pristopi, ki so jih sprejele države članice.
Na splošno je bila usklajevalna in nadzorna vloga Komisije pri izvajanju programa in zlasti prek centrov za varnejši internet zelo koristna za države članice in vse udeležene deležnike 24 . Zato bi imela nadaljnja usklajevalna vloga Komisije v prihodnjih programih dodano vrednost.
5.2.Omogočanje spremljanja vplivov projektov
Ugotavljanje in merjenje vplivov projektov, ki jih sofinancira EU, trenutno ni mogoče zaradi nezadostnih orodij za spremljanje. Zato je priporočljivo, da se v prihodnosti vzpostavi zanesljiv sistem spremljanja in izvajajo redne neodvisne ocene. Tako je treba še naprej razvijati merljive kazalnike izvajanja in uspešnosti, ki omogočajo primerjavo in boljšo oceno istovrstnih projektov ter poudarjanje dobre prakse.
5.3.Nadaljnja potreba po učinkoviti komunikaciji
Komunikacija bi morala potekati med vsemi zadevnimi subjekti in deležniki za izmenjavo dobrih praks in preprečevanje, da se prihodnje pobude prekrivajo. Pri tem bi morala Komisija še naprej krepiti vzpostavljeno sodelovanje med svojimi različnimi ustreznimi službami pri vprašanjih, povezanih s varnostjo na internetu in vsemi vrstami nezakonitih vsebin, ter spremljati skladnost njihovega dela. Poleg tega bi bilo treba dodatno okrepiti sodelovanje in izmenjavo dobrih praks med različnimi vrstami deležnikov.
5.4.Spodbujanje udeležbe industrije in držav članic
Ocena je pokazala, da so dejavnosti, ki se financirajo s programom, dragocene, vendar je trenutno finančna udeležba industrije omejena. Glede na zaskrbljenost, ki so jo izrazili udeleženci projektov zaradi prihodnjega financiranja pobud, bi si bilo treba prizadevati za močnejšo udeležbo industrije, ki bi prispevala alternative vire financiranja dejavnosti, ki jih trenutno financirajo Komisija in deloma nacionalne vlade. To bi lahko bil dolgoročni cilj, ki bi Komisiji omogočil, da razišče, kako najbolje izboljšati (finančno) udeležbo industrije nasploh.
Dodatno bi bilo treba spodbuditi tudi udeležbo držav članic v prihodnjih pobudah. Zato bi bilo treba ob določitvi ravni sredstev za prihodnje dejavnosti že v zgodnji fazi oceniti razpoložljivost nacionalnih in drugih sredstev, ki bi dopolnila financiranje EU. V prihodnosti bi morala Komisija jasno in nenehno izražati potrebo po nacionalnem sofinanciranju, da se nobena država članica na tem področju politike ne bi opirala samo na projekte, ki jih financira EU. Če bi Komisija opozarjala na dobre prakse držav članic in jih predstavljala vsem drugim državam članicam, bi jih morda lahko tako spodbudila k povečanju nacionalnega financiranja.
Objavljene kot: Mapping Safer Internet policies in the Member States: The Better Internet for Kids (BIK) Map (Pregled politik za varnejši internet v državah članicah: načrt boljšega interneta za otroke) ISBN: 978-92-79-47784-3.
Evropski okvir o varnejši uporabi mobilnih telefonov za najstnike in otroke; Načela za varnejše družabno mreženje v EU.