EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.6.2016

COM(2016) 361 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Uresničevanja agende za enotni trg za delovna mesta, rast in naložbe

1.V podporo oživitvi gospodarstva

Krepitev evropskega gospodarstva in spodbujanje naložb za ustvarjanje delovnih mest in rast ostaja najpomembnejša prednostna naloga Komisije. Glede na spomladanske napovedi 1 se rast v Evropi kljub zahtevnejšim svetovnim razmeram nadaljuje. Ravni zaposlenosti se povečujejo, čeprav prepočasi, javnofinančni primanjkljaj pa se še naprej zmanjšuje. Pogoji za povečanje naložb so se še izboljšali. Kljub temu, da so ta znamenja spodbudna, si je treba še naprej prizadevati za čim bolj tvorni trikotnik strukturnih reform, odgovorne fiskalne politike in naložb.

Inovacije spodbujajo konkurenčnost, produktivnost in ustvarjanje novih delovnih mest ter so zato bistvene za spodbujanje evropske rasti. Da bi se inovacije lahko izvajale, podjetja in podjetniki potrebujejo spodbude in sposobnost vlaganja. Potrebujejo potencial talentov in vedeti morajo, da bodo lahko širili in prodali svoje izdelke in storitve na velikem trgu, ne da bi jih pri tem ovirali regulatorni predpisi v vsaki državi članici. Zato moramo veliko pozornost nameniti spodbujanju enotnega trga za podporo delovnim mestom in rasti ter stremeti k temu, da bi Evropa postala konkurenčnejša in privlačnejša za naložbe.

To zahteva boljše sodelovanje med EU ter nacionalno in regionalno ravnijo, da se odpravijo ovire za naložbe in izvajajo strukturne reforme. Pred dvema tednoma so bila v priporočilih za posamezne države ugotovljene najnujnejše prednostne naloge za ukrepanje na nacionalni ravni, da bi se reforma lahko nadaljevala. Hkrati pa nekatere ovire vsebujejo močan čezmejni element in zahtevajo ukrepanje na ravni EU. Na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. marca 2016 to sporočilo preučuje izvajanje programa na področju enotnega trga, s poudarkom na tistih področjih, kjer so nujno potrebne strateške politične odločitve za okrepitev in pospešitev potrebnih reform.

Naložbeni načrt za Evropo je vzpostavil usklajeno ukrepanje za spodbujanje financiranja naložb, odpravo ovir, povečanje inovacij in poglobitev enotnega trga. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) je namenjen preoblikovanju načina, na katerega Evropa podpira naložbe. Več sredstev je namenjenih inovacijskim in infrastrukturnim projektom ter lokalnim projektom, ki jih izvajajo mala podjetja, ki ustvarjajo večino novih delovnih mest. Prvi rezultati EFSI so spodbudni. Skupne naložbe, ki jih je ustvaril EFSI do zdaj znaša 100 milijarde EUR. Več kot 140 000 MSP in podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo naj bi imelo koristi od izboljšanega dostopa do financiranja Evropskega investicijskega sklada. V 26 državah članicah že podpirajo projekte in nadaljnje ukrepanje 2 . Na podlagi teh dosežkov si Komisija prizadeva za podaljšanje EFSI po letu 2018, kot je bilo napovedano v Sporočilu „Evropa investira ponovno – Ocena izvajanja naložbenega načrta za Evropo" 3 , da bi se še naprej podpirali projekti za rast in delovna mesta, ki brez EFSI ne bi bili izvedeni.

2.Enotni trg za rast in delovna mesta

Finančni instrumenti so pomembni za zagotovitev učinkovite rabe redkih virov, vendar ne zadostujejo. Za spodbujanje inovacij in rasti jih je treba dopolniti s strukturno spremembo. Enotni trg ponuja večji trg in omogoča lažji vstop novih in pogosto inovativnih podjetij, medtem ko potrošnikom omogoča širšo izbiro blaga in storitev po nižjih cenah. Inovativni in konkurenčni trgi izdelkov in storitev pomenijo stalne spremembe in prehode od starih izdelkov in storitev k novim, od starih tehnologij k novim ali od starih poslovnih modelov in procesov k novim.

Da bi omogočili inovacije in olajšali take prehode, je treba vlagati v največje evropsko bogastvo – njene prebivalce. Močno si je treba prizadevati za razvoj in prilagoditev veščin in znanja naših prebivalcev. To je bistvenega pomena za blaginjo in rast in od tega bo odvisna sposobnost Evrope za spodbujanje inovacij v digitalni dobi. Kvalificirana delovna sila s sposobnostjo hitre prilagoditve v hitro spreminjajočem se svetu inovacij lahko poveča produktivnost in posledično ustvarja višje plače.

Zagotoviti moramo tudi bolj ugodno in predvidljivo poslovno okolje, ki zmanjšuje upravno obremenitev in omogoča podjetjem in družbi, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo inovacije, digitalne tehnologije in poslovni modeli.

Te cilje podpirajo številne ključne prednostne naloge Komisije. 

Evropska energetska unija, naša strategija „trgovina za vse“ter sveženj o krožnem gospodarstvu stremijo k ustvarjanju novih priložnosti, doma in na mednarodnih trgih, v različnih sektorjih pa spodbujajo trajnostno gospodarsko rast.

Prihodnji evropski program za nova znanja in spretnosti si bo prizadeval za izboljšanje kakovosti in ustreznosti znanj in spretnosti, boljšo prepoznavnost in primerljivost znanj in spretnosti ter kvalifikacij za lažjo mobilnost in za izboljšane informacije o znanjih in spretnostih, ki omogočajo boljše poklicne odločitve.

Agenda za boljše pravno urejanje tudi prispeva k izboljšanju politik, ki upoštevajo dejanske prednostne naloge prebivalstva s posebnim poudarkom na preglednosti in oblikovanju politike na podlagi dokazov.

Strategija za enotni trg, strategija za enotni digitalni trg in akcijski načrt za oblikovanje unije kapitalskih trgov so jedro tega evropskega reformnega načrta. Njihov cilj je zmanjšanje ovir, vključno z novimi ovirami na področju digitalnega gospodarstva, ter odprava nepotrebne razdrobljenosti. Strategija za enotni trg, strategija za enotni digitalni trg in akcijski načrt za oblikovanje unije kapitalskih trgov se medsebojno dopolnjujejo in so oblikovani za krepitev medsebojnih učinkov. Evropski parlament, Svet in države članice so jih zelo dobro sprejeli. Ta močna podpora je edinstvena priložnost in temeljni pogoj za kakovosten korak v smeri močnejše in konkurenčnejše Evrope.

3.Uresničevanje agende za enotni trg 

Z različnimi strategijami, ki so vzpostavljene in jih zadevni akterji široko podpirajo, je vse osredotočeno na njihovo izvedbo. Projekti se izvajajo na vseh področjih in predlagane so bile že številne pobude.

Z izvajanjem tega programa Komisija upošteva svoja načela boljšega pravnega urejanja. Pred sprejetjem odločitve o posamezni pobudi Komisija aktivno sodeluje z zainteresiranimi stranmi, vključno z državljani, dejavnostmi in socialnimi partnerji, analizira učinke obstoječe zakonodaje in izvede celovito analizo o morebitnih učinkih, ki bi jih lahko povzročila pobuda. Kadar koli je to mogoče so obstoječa pravila za spodbujanje skladnosti in zmanjšanje upravnega bremena čim bolj poenostavljena. Za zagotovitev, da bodo državljani in podjetja lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega trga, Komisija nadaljuje tudi s podporo državam članicam pri izboljšanju njihove zmogljivosti izvrševanja.

Ko bo Komisija predložila predloge, pa njeno delo še ne bo končano. Uspeh bo navsezadnje odvisen od takojšnjega in odločnega ukrepanja sozakonodajalca ter od dodatnih ukrepov na nacionalni ravni, tudi v smislu prenosa, izvajanja, izvrševanja in spremljanja. Junijsko zasedanje Evropskega sveta bo dobra priložnost za oceno doseženega napredka, da se potrdi zavezanost k enotnemu trgu in sprejmejo potrebni ukrepi, ki bodo omogočili, da postanejo strategija za enotni trg, enotni digitalni trg in akcijski načrt o uniji kapitalskih trgov v celoti operativni.

Načrt za izvajanje enotnega trga bi moral: znova poudariti pomen poglobljenega in pravičnejšega enotnega trga za ustvarjanje delovnih mest, rast in privlačnega naložbenega okolja; odločno podpirati korenite reforme, ki jih predlaga Komisija, s čimer se zagotovi, da enotni trg podjetjem in družbi nasploh omogoča, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo inovacije, digitalne tehnologije in novi poslovni modeli; čim prej nadaljevati z nujnim in ambicioznim izvajanjem strategije za enotni trg, strategije za digitalni trg in akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, v tesnem sodelovanju med institucijami EU in državami članicami na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, za zagotovitev, da bodo vse pobude v okviru strategije vzpostavljene in operativne najpozneje do konca mandata Komisije.

3.1    Podpora naložbam v širše gospodarstvo 

Namen unije kapitalskih trgov je prihranke bolje povezati z naložbami. Unija predlaga program ukrepov za izboljšanje pretoka zasebnega kapitala v naložbe v podjetja in infrastrukturo. Ker je zaradi novih pravil za banke, trge in zavarovalniški sektor evropski finančni sistem varnejši, bo unija kapitalskih trgov okrepila evropsko lestvico financiranja za rastoča podjetja, ki potrebujejo večji nabor možnosti za financiranje svoje širitve. S privlačnejšimi naložbami in ustvarjanjem novih finančnih krogov, bo unija kapitalskih trgov olajšala dostop do financiranja, zmanjšala njegove stroške in odstranila ovire za čezmejni pretok naložb. Komisija je že pripravila več pobud in začela opravljati delo v zvezi z dolgoročnimi vprašanji. Da bi zgradili zaupanje in dobili zagon, bi morala Evropski parlament in Svet hitro ukrepati v zvezi s predlogi v obravnavi, da bi ti lahko prinesli koristi za realni sektor.

To še zlasti velja za sveženj o lastninjenju, ki določa merila za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter postavlja temelje za razvoj trdnega evropskega trga listinjenja. Treba se je izogniti vsaki zamudi v zakonodajnem postopku, saj bo po sprejetju sveženj privabil večje število vlagateljev in sprostil bilance stanja bank, da se omogočijo nova posojila.
Varna vrnitev trga listinjenja na raven pred krizo bi zagotovila dodatnih 100 milijard posojil gospodarstvu. Kapitalske zahteve za banke in zavarovalnice, ki vlagajo v standardizirana listinjenja, bodo znižane kot odraz manjšega tveganja. Skupni sveženj bo povečal finančno stabilnost z ohranitvijo zaščitnih ukrepov, sprejetih po krizi, in spodbujanjem preprostosti, preglednosti in širše baze vlagateljev.

Sozakonodajalca bi morala doseči hiter dogovor tudi glede predloga Komisije za preprostejšo, hitrejšo in cenejšo ureditev za prospekte, ki bo zlasti v pomoč podjetjem, ki želijo zbrati kapital. Za sprostitev financiranja manjših podjetij bo vzpostavljen novi okvir za male izdajatelje.

Uvedba novih bonitetnih pravil za zavarovalnice (Solventnost II) bi morala omogočiti podporo infrastrukturnim naložbam prek znatnega zmanjšanja stroškov kapitala. Te spremembe so že začele veljati. Komisija bo pozneje letos pri pripravi pregleda uredbe o kapitalskih zahtevah na podoben način preučila znižanje uteži tveganja za infrastrukturne projekte za banke.

Bančna posojila ostajajo vir obratnih sredstev za mikro in mala podjetja. Tudi v okviru pregleda uredbe o kapitalskih zahtevah si bo Komisija prizadevala za ohranitev zmožnosti bank za izdajo posojil MSP, in sicer z ohranitvijo in možno širitvijo ugodne kapitalske obravnave posojil za MSP.

Kot je določeno v prvem poročilu o stanju 4 , bo potrebno tudi nadaljnje sprejetje drugih ukrepov akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, pri čemer je posebno pozornost treba nameniti tveganemu kapitalu. Komisija bo v kratkem predlagala spremembo zakonodaje EU o tveganem kapitalu za povečanje njegovega obsega, raznolikosti in izbire, s čimer se bo izboljšal prodor na trg, kar bo več podjetjem omogočilo uporabo tega alternativnega vira financiranja. Vzporedno s tem bo Komisija predlagala ustanovitev sklada tveganega kapitala, ki bo združeval javne finance z zasebnim kapitalom, kar bo omogočilo razmah in zagon podpore najbolj obetavnim novim podjetjem.

Kot del svojega programa za pomoč podjetjem – zlasti MSP – pri širitvi in rasti v Evropi, je Komisija pred kratkim začela javno posvetovanje za pripravo nove pobude o prestrukturiranju podjetij in insolventnosti. Ta pobuda bo zagotovila pravno varnost za čezmejne vlagatelje, odpravila ovire prostega pretoka kapitala in podjetjem v finančnih težavah pomagala pri njihovem okrevanju. Zagotavljala bo boljša pravila o prestrukturiranju dolga, kar bo koristilo tako upnikom, ki bodo hitreje izterjali sredstva, kot podjetjem, ki si zaslužijo novo priložnost.

Investicijski skladi imajo vedno večjo vlogo pri uporabi prihrankov prebivalstva in institucij v produktivne namene. Sredstva, s katerimi upravlja evropski sektor investicijskih skladov, so se od konca leta 2003 do konca leta 2013 podvojila na 10 000 milijard EUR. Komisija je pred kratkim začela obširno posvetovanje o načinih za izboljšanje učinkovitosti in konkurenčnosti trgov za te ključne naložbene nosilce ter o znižanju stroškov za podjetja in vlagatelje.

Poleg tega bi lahko evropski trg za prostovoljne osebne pokojninske produkte znižal stroške za potrošnike zaradi ekonomije obsega in jim pomagal pri vzpostavitvi ustreznih pokojninskih dohodkov, lahko pa bi tudi povečal naložbe v evropsko gospodarstvo z mobilizacijo dodatnega kapitala, ki je na voljo za dolgoročne naložbene priložnosti. Komisija bo začela javno posvetovanje, da bi analizirala nacionalne izkušnje po vsej EU in opredelila pogoje za razcvet teh trgov.

Poleg novih prizadevanj za vzpostavitev unije kapitalskih trgov si Komisija prizadeva za izboljšanje obstoječega zakonodajnega okvira za finančne storitve. Finančna kriza zahteva veliko novih pravil, ki jih je bilo treba uvesti v čim krajšem času, da bi zagotovili finančno stabilnost. Čeprav vzpostavljeni splošni okvir šteje za primernega, bi kriza lahko privedla do prekrivanja, vrzeli, nedoslednosti ali nesorazmernega bremena. Komisija trenutno zaključuje analizo skoraj 300 odgovorov na poziv za predložitev prispevkov o skupnem učinku evropske zakonodaje o finančnih storitvah, ki bodo vključeni v prihodnje preglede finančne zakonodaje.

Načrt za izvajanje enotnega trga bi moral: poudariti nujno potrebo po sklenitvi dogovora o svežnju o listinjenju in potrebo po hitrem ukrepanju v zvezi s predlogom ureditve za prospekte, da bi podjetja čim hitreje lahko izkoristila ugodnosti teh sprememb; podpreti prihodnje delovne procese unije kapitalskih trgov, kot so tvegani kapital, osebne pokojnine, prestrukturiranje dolga in insolventnost; doseči sprejetje ukrepov za odpravo ovir enotnega trga, ki izvirajo iz nacionalnih regulativnih ali davčnih določb, ki preprečujejo ali sankcionirajo čezmejna vlaganja, s strani držav članic.

3.2    Spodbujanje novih poslovnih priložnosti

Močna in zelo učinkovita industrija je bistven del evropskega gospodarstva. Industrija se sooča z novimi priložnostmi in izzivi, vključno z digitalno preobrazbo 5 , odločilnim napredkom v povezljivosti ter trdno, usklajeno vseevropsko ureditvijo kibernetske varnosti.

Čeprav morajo podjetja prevzeti vodilno vlogo pri prilagajanju na tržne razmere, bo sveženj Komisije o digitalizaciji evropske industrije in digitalnih javnih storitvah pripomogel k preoblikovanju evropskih tradicionalnih gospodarskih prednosti v konkurenčno digitalno gospodarstvo. Ukrepi vključujejo ukrepe za podporo in povezavo nacionalnih pobud za digitalizacijo industrije in zagotavljajo številnejše in boljše digitalne inovacijske centre, ki pomagajo podjetjem, zlasti MSP, pri prehodu na podatkovno gospodarstvo. Sveženj vključuje tudi Evropsko pobudo za računalništvo v oblaku za izgradnjo vrhunske infrastrukture v oblaku in podatkovne infrastrukture, ki bo dala znanstvenikom in inženirjem v EU na voljo široko zmogljivost za delo z računalniki in ravnanje s podatki.

Glede na ključno vlogo standardov pri spodbujanju inovacij, vključno z digitalnimi inovacijami, in odpravi trgovinskih ovir je Komisija določila, da posodobi, prednostno razvrsti in pospeši evropski sistem standardizacije. V ta namen je zbrala evropsko skupnost za standardizacijo v okviru skupne pobude o standardizaciji, ki jo spremljajo smernice o standardih, ki veljajo za storitve, katerih cilj je razširitev strokovnega znanja o standardizaciji tudi na področje storitev. Poenostavljen način določanja standardov IKT bi moral hitreje zagotoviti skupna temeljna pravila, ki bi zagotavljala interoperabilnost novih digitalnih tehnologij.

„Velepodatki“ in „internet stvari“ spodbujajo gospodarsko rast, inovacije in digitalizacijo v vseh gospodarskih sektorjih, zlasti za MSP in zagonska podjetja. Da bi v celoti izkoristili potencial digitalnih in podatkovnih tehnologij, bo Komisija s svojo pobudo za prost pretok podatkov, ki bo sprejeta pozneje v letošnjem letu, preučila tehnične in pravne ovire za pretok podatkov iz razlogov, ki niso povezani z varstvom osebnih podatkov znotraj EU, ter neupravičene omejitve glede lokacije podatkov za namene shranjevanja ali obdelave. Prav tako bo obravnavala novonastala vprašanja odgovornosti, lastništva, interoperabilnosti in uporabnosti podatkov, pridobljenih pri izmenjavah med podjetji ali med podjetji in potrošniki, ter podatkov, pridobljenih s stroji ali pri komunikaciji stroj–stroj. Za doseganje najvišjih standardov na področju kibernetske varnosti, bo Komisija v kratkem predstavila ukrepe za izboljšanje pripravljenosti in odzivanja na kibernetske incidente ter spodbujanje industrijske zmogljivosti na področju kibernetske varnosti.

Evropska digitalna družba prihodnosti zahteva visoko zmogljivo povezovalno infrastrukturo, ki mora biti široko razširjena, cenovno dostopna in zanesljiva. Če bo Komisija kmalu sprejela trenutne zakonodajne predloge za pravočasno sprostitev frekvenc za mobilne storitve, bodo ti velika priložnost za vodilno vlogo EU v okviru brezžične tehnologije pete generacije (5G). Na splošno si bo prihajajoča reforma predpisov EU o telekomunikacijah prizadevala za bolj usklajen pristop k upravljanju frekvenc, obravnavo regulativne razdrobljenosti, zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za udeležence na trgu, hkrati pa spodbujala konkurenco in naložbe.

Nastajanje novih poslovnih modelov, ki jih omogočajo spletne platforme, ustvarja ogromno novih priložnosti za rast in inovacije ter možnosti izbire za potrošnike, hkrati pa ustvarja nove izzive za organe in gospodarske subjekte. Komisija v svojem Sporočilu o ekonomiji delitve podpira uravnotežen razvoj novih poslovnih modelov tako, da zagotavlja smernice o uporabi pravil EU in priporočila za organe in tržne subjekte. Poleg tega Komisija v Sporočilu o spletnih platformah določa svoj pristop k podpori razvoja spletnih platform v Evropi, pri čemer hkrati priznava nekatere regulatorne izzive in ščiti zakonite interese potrošnikov.

Internet in druge digitalne tehnologije so korenito spremenile proizvodnjo in distribucijo ustvarjalnih vsebin, kot so knjige in filmi. Bistveno so spremenile tudi način, na katerega potrošniki dostopajo do takih vsebin in jih uporabljajo. Da bi vsem tržnim subjektom in prebivalcem omogočili, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja tako novo okolje, je treba prilagoditi regulativni okvir EU za avtorske pravice. Kot je navedeno v sporočilu „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“, katerega glavni cilji so zagotoviti večjo razpoložljivost ustvarjalnih vsebin, prilagoditi izjeme glede avtorskih pravic novim spletnim uporabam in podpreti dobro delujoč in pravičen trg avtorskih pravic. Komisija trenutno pregleduje tudi okvir za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, pri čemer posebno pozornost namenja kršitvam v komercialnem obsegu (pristop „sledenja denarju“) in njegovi čezmejni uporabi.

Podjetjem moramo dati sredstva za inovacije in za njihovo konkurenčnost v digitalnem svetu ter spodbuditi ustvarjalnost in kulturno raznolikost EU, skupaj z varstvom potrošnikov in družbe na splošno, vključno z najbolj ranljivimi, pred škodljivimi in nezakonitimi vsebinami. Komisija je v ta namen predlagala pregled Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Načrt za izvajanje enotnega trga bi moral: pozvati sozakonodajalca, naj dosežeta hiter dogovor glede predloga o prenosljivosti avtorskih pravic iz decembra 2015 in glede predloga za pravočasno sprostitev frekvenc za mobilne storitve (frekvenčni pas UHF) v Uniji; čim prej sprejeti predloge o avdiovizualnih medijskih storitvah in prihajajoče predloge v zvezi z avtorskimi pravicami, morebitne ukrepe na podlagi pregleda Direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ter predlog reforme predpisov o telekomunikacijah; spodbujati močno partnerstvo med državami članicami in evropsko ravnijo za podporo digitalizacije evropske industrije ter uravnoteženemu razvoju ekonomije delitve in spletnih platform.

3.3    Lažje poslovanje za potrošnike, podjetja in javne uprave

Za obravnavanje regulativnih in upravnih ovir, vključno z davčnim področjem, so potrebna skupna prizadevanja na ravni EU in nacionalni ravni. Nezadosten obseg naložb ter ovire na trgu storitev in finančnih trgih hromijo rast in inovacije. Pomenijo tudi manj izbire in višje cene za potrošnike. Večja pravna varnost in poenostavljena pravila bodo zmanjšali stroške usklajevanja, okrepili čezmejno trgovanje in spodbudili nove naložbe.

Na ravni EU potekajo prizadevanja za odpravo ovir v ključnih storitvenih sektorjih, da bi se okrepila konkurenčnost trgov storitev EU. Na podlagi javnega posvetovanja, ki se je začelo maja, se bodo pridobile povratne informacije, ki naj bi potrdile, da bo predlog za storitveno izkaznico res zmanjšal upravno breme za ponudnike storitev, ki si želijo razširiti svoje dejavnosti prek državnih mej. Posvetovanje zajema tudi ukrepe, ki so potrebni za obravnavanje posebnih regulativnih ovir za poslovne in gradbene storitve, ki preprečujejo čezmejno trgovanje in naložbe v državah članicah.

Komisija bo kmalu objavila tudi povzetek več kot 400 prispevkov k zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah. V odgovorih potrošniki potrjujejo, da je uporaba finančnih storitev v drugi državi članici EU preveč zapletena. Provizije za plačilne kartice ali zavarovalne produkte se močno razlikujejo. V nekaterih primerih pomanjkanje konkurence potrošnikom preprečuje izbrati najboljšega ponudnika. Na podlagi dodatne analize povratnih informacij Komisija predvideva sprejetje nadaljnjih ukrepov po poletju 2016. Ocena bo preučila, ali imajo mali vlagatelji dostop do ustreznih produktov pod stroškovno učinkovitimi in poštenimi pogoji in ali se potencial, ki ga ponujajo nove možnosti v okviru spletnih storitev in drugih tehnologij, uspešno izkorišča z namenom, da bi postale finančne storitve bolj učinkovite (FinTech).

Internet je korenito spremenil našo družbo in življenja posameznikov, hkrati pa ima velik vpliv na povezovanje v vseh sektorjih našega gospodarstva. Nova Splošna uredba o varstvu podatkov krepi temeljne pravice in omogoča lažje poslovanje na digitalnem enotnem trgu, Komisija pa bo za zagotavljanje njenega celovitega in skladnega izvajanja še naprej sodelovala z državami članicami, zlasti z njihovimi nadzornimi organi, podjetji in drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Komisija bo s svojim predlogom o veleprodajnih pristojbinah gostovanja kmalu zagotovila še zadnji košček mozaika, s katerim bo odpravila stroške gostovanja po Evropi do junija 2017. Kombinacijo storitev brez gostovanja, prenosljivosti vsebine avtorskih pravic in prepovedi neupravičenega geografskega blokiranja bo izkoristilo na milijone potrošnikov na digitalnem enotnem trgu. Vendar celotni potencial evropskega trga e-trgovine še ni bil dosežen in še vedno obstajajo številne ovire do digitalne Evrope brez mej.

Komisija je zato v svojem majskem svežnju za e-trgovanje začela izvajati celostni pristop za odstranitev ovir za čezmejne spletne dejavnosti v Evropi. Ta zajema prepoved neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva ali prebivališča, ukrepe za izboljšanje regulativnega nadzora in zmanjšanje stroškov za čezmejno dostavo paketov, učinkovito čezmejno varstvo potrošnikov ter posodobljene smernice za uporabo direktive o nepoštenih poslovnih praksah, da bi se zagotovilo boljše izvajanje. Skupaj z našimi predlogi za uskladitev pravil za digitalne pogodbe, sprejete decembra 2015, in prihodnjih predlogov za poenostavitev sistema DDV 6 , bodo ti ukrepi potrošnikom omogočili boljši in cenejši dostop do spletnega blaga in storitev po vsej Evropi.

Velika pozornost je namenjena tudi uresničevanju enostavnejšega, sodobnega in pred goljufijami varnega sistema DDV. DDV je v letu 2014 znašal skoraj 1 bilijon EUR prihodkov, kar ustreza 7 % BDP EU. Skoraj vsa podjetja imajo obveznosti na področju DDV in večini se zdi sistem preveč obremenjujoč in preveč razdrobljen. Pobude, ki pomenijo nadaljevanje akcijskega načrta za DDV 7 , sprejetega aprila, bodo odpravile upravne ovire in znižale regulativne stroške znotraj enotnega trga. To bo ustvarilo okolje, ki spodbuja rast in ugodno vpliva na trgovino, saj bo čezmejna e-trgovina bistveno poenostavljena, ureditev za MSP pa manj stroga. Od tega bodo imeli korist potrošniki in podjetja, prav tako pa tudi državne blagajne.

S pospešitvijo izvajanja e-javnih naročil in drugih ukrepov bo na podlagi akcijskega načrta za e-upravo sodelovanje med industrijo in vladami učinkovitejše, prav tako pa bo načrt vseboval tudi ukrepe za spodbujanje povpraševanja po inovativnih digitalnih proizvodih in storitvah. Poleg tega bodo z odprtjem podatkov javnega sektorja uprave omogočile ustvarjanje novih poslovnih priložnosti. Enotni digitalni portal bo vzpostavil spletno enotno vstopno točko za državljane in podjetja, ki bo namenjena storitvam informiranja, pomoči, svetovanja in reševanja težav v zvezi z enotnim trgom, kot tudi nacionalnim in evropskim postopkom, potrebnim za opravljanje dejavnosti v EU.

Načrt za izvajanje enotnega trga bi moral: spodbuditi čim številnejše sodelovanje v javnih posvetovanjih, ki trenutno potekajo o vprašanjih, kot so storitvena izkaznica in enotni digitalni portal, in pozvati k ambicioznemu nadaljnjemu ukrepanju. stremeti k doseganju hitrega dogovora med sozakonodajalcema o predlogih Komisije o e-trgovini, vključno s predlogi za digitalne pogodbe in predlogi za veleprodajne storitve gostovanja, ki so še v pripravi, ter podpirati izvajanje akcijskega načrta za e-upravo; podpreti vzpostavitev enostavnega, sodobnega in pred goljufijami varnega sistema DDV z namenom boja proti goljufijam, odpraviti upravna bremena, izboljšati čezmejno trgovino in izpolnili pričakovanja potrošnikov in podjetij.

3.4    Izvrševanje in dejanski rezultati

Pametno in učinkovito izvrševanje je bistvenega pomena za doseganje koristi enotnega trga. Nespoštovanje izkrivlja enake pogoje, ovira inovacije in ogroža zaupanje potrošnikov in podjetij.

Da bi to spremenili, morajo biti vidiki, povezani z izvrševanjem vključeni v oblikovanje politike od vsega začetka, vključno prek boljšega zbiranja zadevnih tržnih informacij in močnejšega partnerstva z državami članicami. Pri prenosu evropske zakonodaje bi morali tudi upoštevati, da če se preseže to, kar je nujno potrebno za izvajanje te zakonodaje, se lahko ustvarijo nove ovire in razdrobljenost na nacionalni ravni.

Komisija bo posebno pozornost namenila zagotavljanju usklajenosti s celotno zakonodajo EU. Okrepila bo izvrševanje in partnerstvo z državami članicami. Kot delu njenega strateškega pristopa, si bo Komisija prizadevala za okrepitev obstoječih orodij za reševanje problemov.

Revizija Uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov, ki je bila sprejeta kot del svežnja za e-trgovanje, bo povečala sposobnost držav članic za obravnavo kršitev zakonodaje o varstvu potrošnikov, zlasti v spletnem okolju, kjer je čezmejno sodelovanje pomembno. Hkrati zagotavlja sistem „vse na enem mestu“ za izvajanje pravil o varstvu potrošnikov za trgovce, ki opravljajo čezmejne dejavnosti.

Prihodnji predlog za nov mehanizem za zbiranje informacij o enotnem trgu bo Komisiji omogočil, da pri oblikovanju nove ali izvajanju obstoječe zakonodaje o enotnem trgu zbere informacije neposredno od izbranih udeležencev na trgu. Podpora držav članic bo bistvenega pomena za zagotovitev, da je vzpostavljeni instrument dobro usmerjen in učinkovit.

Komisija bo jeseni predlagala zakonodajno pobudo za izboljšanje delovanja postopka obveščanja za storitve. Ta pobuda bo še dodatno okrepila preglednost novih ukrepov, ki jih države članice načrtujejo na področju storitev, in bo Komisiji in drugim državam članicam omogočila boljšo možnost posredovanja še pred sprejetjem takih nacionalnih ukrepov, če bi ti ustvarili nesorazmerne ovire na enotnem trgu storitev. Komisija trenutno proučuje rezultate javnega posvetovanja ter pripravlja predlog za jesen.

Z revizijo Uredbe o vzajemnem priznavanju v letu 2017 namerava Komisija predlagati poenostavitve za podjetja pri dokazovanju, da se njihovi proizvodi zakonito prodajajo v državi članici, kar bo posledično olajšalo njihovo trženje preko meja. To bo gospodarskim subjektom preprečilo, da bi utrpeli višje stroške in izgubljene poslovne priložnosti, ki bi nastali zaradi prilagoditve proizvodov različnim nacionalnim ureditvam ali dodatnih testiranj, potrebnih za pridobitev dostopa do trgov drugih držav članic.

Hkrati bo Komisija predlagala celosten sklop ukrepov za obravnavanje povečanega števila proizvodov, ki niso zakoniti ali skladni z bistvenimi zahtevami za varnost proizvodov. Komisija bo začela javno posvetovanje in pripravo celovite ocene obstoječega pravnega okvira. V zvezi s tem bo Komisija nadalje analizirala več odmevnih primerov s trga proizvodov, ki so pokazali pomanjkljivosti v naši splošni strukturi nadzora enotnega trga, ki niso zgolj sektorske narave.

Načrt za izvajanje enotnega trga bi moral: opozoriti, da je ustrezno izvajanje in izvrševanje pravil EU ter njihova skladnost predpogoj za izkoriščanje prednosti enotnega trga v korist državljanov, potrošnikov in podjetij; krepiti partnerstvo z državami članicami, da bi se zagotovilo pametno, usmerjeno in učinkovito izvrševanje; spodbujati sozakonodajalca, naj hitro preučita prihodnje predloge, ki so povezani z izvrševanjem pravil enotnega trga, zlasti spremembe postopka obveščanja za storitve, izboljšanje delovanja enotnega trga za dobrine in mehanizem za zbiranje informacij o enotnem trgu.

4.Sklep

Ker Komisija predlaga podaljšanje veljavnosti Evropskega sklada za strateške naložbe po letu 2018, sta bistvenega pomena tudi napredovanje pri drugih vidikih naložbenega načrta za Evropo in pospešitev strukturne reforme. V okviru skupnih prizadevanj držav članic in EU moramo oblikovati poslovno okolje, ki spodbuja inovacije, ter vlagati v ljudi in njihov vseživljenjski razvoj znanj in spretnosti. S strategijo za enotni trg, akcijskim načrtom o uniji kapitalskih trgov in strategijo za enotni digitalni trg je Komisija predstavila celovit in medsebojno povezan program za krepitev ustvarjanja delovnih mest, povečanje rasti in izboljšanje konkurenčnosti v Evropi.

Pozornost je treba zdaj preusmeriti na doseganje koristi teh strategij, ki bodo v interesu potrošnikov, podjetij in družbe kot celote. Komisija je že sprejela številne pobude. Podpora sozakonodajalcev in držav članic bo nujna za zagotavljanje čim hitrejšega učinka navedenih predlogov v praksi. Na drugih področjih je pripravljalno delo v polnem teku. V skladu z načeli boljšega pravnega urejanja nam bodo javna posvetovanja, vrednotenja in ocene učinka pokazali, na katere vidike se je treba osredotočiti in kako zagotoviti učinkovito obravnavo tistih težav, ki jih je treba obravnavati na ravni EU.

Evropski svet je zato pozvan, da potrdi to sporočilo in zaprosi Evropski parlament in Svet, da se čim prej dogovorita o zakonodajnih ukrepih. Napredek tega načrta za izvajanje bi bilo treba redno spremljati, s čimer bi se zagotovilo, da so vse pobude iz strategij v celoti izvajane in operativne do konca mandata Komisije. S sodelovanjem na evropski, nacionalni in lokalni ravni lahko te reforme uresničimo in izkoristimo njihove prednosti za evropske prebivalce in podjetja.

(1)

http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/eeip/pdf/ip025_en.pdf.

(2)

Napredek EFSI pri izvajanju konec maja 2016.

(3)

COM(2016) 359.

(4)

COM(2016) 147 final.

(5)

Glede na Innobarometer 2016 je zgolj 11 % podjetij EU uporabilo digitalne pametne proizvodne tehnologije.

(6)

Davek na dodano vrednost

(7)

COM(2016) 148.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.6.2016

COM(2016) 361 final

PRILOGI

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Uresničevanja agende za enotni trg za delovna mesta, rast in naložbe

PRILOGA 1

V skladu z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 1 , Komisija poziva sozakonodajalca, naj prednostno obravnavata naslednje zakonodajne zadeve v okviru izvajanja strategij za enotni trg in enotni digitalni trg ter akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, in poziva Evropski svet, naj obravnava naslednje elemente:

spodbujanje prihodnjih pobud Komisije za doseganje pristnega enotnega trga najkasneje do konca leta 2019, vključno s predlogi, povezanimi z izvrševanjem pravil enotnega trga in ukrepov na področju poslovnih storitev, insolvenčnim pravom podjetij, vzpostavitvijo enotnega digitalnega portala ter enostavnega, sodobnega in pred goljufijami varnega sistema DDV;

doseganje čim hitrejšega dogovora o nedavnem predlogu Komisije o svežnju o e-trgovanju in predlogih za digitalne pogodbe, ki skupaj tvorijo celovit pristop za obravnavanje ovir, ki preprečujejo razcvet čezmejnega e-trgovanja;

doseganje hitrega dogovora v zvezi s predlogom v obravnavi za dodelitev 700MHz frekvenčnega pasu za brezžične širokopasovne storitve v vseh državah članicah do najpozneje leta 2020, da se z razširitvijo razpoložljivih frekvenc za mobilne storitve izboljša dostop do interneta za vse evropske prebivalce in omogoči razvoj čezmejnih aplikacij;

doseganje hitrega dogovora v zvezi s predlogom v obravnavi glede čezmejne prenosljivosti spletnih storitev, ki prebivalcem EU omogoča, da imajo na potovanju dostop do digitalnih vsebin, na katere so se naročili ali jih kupili doma.

doseganje hitrega dogovora v zvezi s prihodnjo reformo predpisov EU o telekomunikacijah, ki bo vzpodbudila konkurenco in naložbe v visokohitrostna širokopasovna omrežja, ter v zvezi s predlogom Komisije o pregledu veleprodajnih storitev gostovanja, ki je ključnega pomena za odpravo stroškov gostovanja do junija 2017;

doseganje hitrega dogovora v zvezi s predlogom v obravnavi o enostavnem, standardiziranem in preglednem listinjenju ter v zvezi s poenostavitvijo zahtev glede prospektov, da se do najpozneje konca leta 2019 v celoti uresniči integrirana unija kapitalskih trgov, kar bo podjetjem zagotovilo lažji dostop do virov financiranja.

spodbujanje naložb, raziskav in inovacij v Uniji s podpiranjem pobude Komisije za ustanovitev sklada tveganega kapitala, ki bo omogočil pridobivanje zasebnega kapitala za razmah in zagon najbolj obetavnih novih podjetij. hiter dogovor o prihodnjem zakonodajnem predlogu Komisije za povečanje privlačnosti in učinkovitosti sistema licence EU za tvegani kapital.

PRILOGA 2

Strategija za enotni trg

Pobuda	Trenutno stanje
Pobude, ki jih je sprejela Komisija
Akcijski načrt za DDV „Vzpostavitev enotnega območja DDV v EU“	sprejeto 7. aprila 2007
Zakonodajni ukrep za preprečevanje geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva ali prebivališča	sprejeto 25. maja 2016
Skupna pobuda o standardizaciji	sprejeto 1. junija 2016; podpis predviden za 13. junij 2016
Smernice za standardizacijo storitev	sprejeto 1. junija 2016
Pobude v pripravi
Evropski program za ekonomijo delitve	sprejetje predvideno junija 2016
Zakonodajni predlog na podlagi uspešnih elementov veljavnega postopka obveščanja iz Direktive (EU) 2015/1535 za storitve, ki jih direktiva ne zajema	zaključeno javno posvetovanje ocena učinka v pripravi
Zakonodajna pobuda o insolventnosti podjetij	javno posvetovanje še poteka konferenca zainteresiranih strani v juliju 2016, ocena učinka v pripravi
Analitični okvir za države članice za uporabo pri pregledovanju obstoječe in predlaganju nove regulacije poklicev	javno posvetovanje še poteka
Smernice za države članice glede potreb po reformi regulacije poklicev	javno posvetovanje še poteka
Zakonodajni ukrep za odpravo regulativnih ovir v ključnih poslovnih storitvah in gradbeništvu	javno posvetovanje še poteka
Storitvena izkaznica	javno posvetovanje še poteka
Pobude za modernizacijo okvira pravic intelektualne lastnine, vključno s pregledom okvira EU za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine	zaključeno javno posvetovanje ocena učinka v pripravi
Pobuda za zagonska podjetja	javno posvetovanje še poteka
Enotni digitalni portal	javno posvetovanje še poteka
Predlog za orodja, ki Komisiji omogočajo zbiranje informacij pri izbranih tržnih subjektih	priprava javnega posvetovanja še poteka
Pobuda za olajšanje uporabe digitalnih tehnologij v vseh fazah življenjskega cikla podjetja	zunanja študija še poteka
Pobuda za olajšanje čezmejne združitve in delitve družb	pripravljalna dela v pripravi
Javno naročilo: prostovoljni mehanizem predhodnega ocenjevanja za večje infrastrukturne projekte	priprava javnega posvetovanja še poteka
Akcijski načrt za povečanje ozaveščenosti o načelu vzajemnega priznavanja	priprava javnega posvetovanja še poteka
Pregled uredbe o vzajemnem priznavanju	priprava javnega posvetovanja še poteka
Celosten sklop ukrepov za okrepitev prizadevanj, da se prepreči dostop na trg EU proizvodom, ki ne izpolnjujejo pravil EU (vključno z morebitno zakonodajno pobudo)	priprava javnega posvetovanja še poteka
Sporočilo o najboljših praksah v maloprodajnih podjetjih	načrt v pripravi

Strategija za enotni digitalni trg

Pobuda

Trenutno stanje

Pobude, ki jih je sprejela Komisija

Predlog direktive o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin	sprejeto 9. decembra 2015.
Predlog direktive o nekaterih vidikih pogodb o spletni in drugi prodaji blaga na daljavo
Predlog uredbe o zagotavljanju čezmejne prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu	sprejeto 9. decembra 2015 splošni pristop, ki ga je Svet sprejel 26. maja 2016
Sporočilo „Na poti k sodobnemu, bolj evropskemu okviru za avtorske pravice“
Predlog sklepa za uporabo frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji	sprejeto 2. februarja 2016 splošni pristop, ki ga je Svet sprejel 26. maja 2016,
Sporočilo „Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga“	sprejeto 19. aprila 2016
Sporočilo „Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – razvoj konkurenčnega evropskega gospodarstva, ki temelji na podatkih in znanju“
Prednostne naloge za standardizacijo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za enotni digitalni trg
Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020 – pospeševanje digitalne preobrazbe uprave
Predlog za pregled uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov	sprejeto 25. maja 2016
Zakonodajni ukrepi na področju dostave paketov
Zakonodajni ukrep za preprečevanje geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva ali prebivališča
Smernice o uporabi direktive o nepoštenih poslovnih praksah
Pregled direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah	sprejeto 25. maja 2016
Celovita analiza vloge platform na trgu, vključno z nezakonitimi vsebinami na internetu	sprejeto 25. maja 2016

Pobude v pripravi

Pregled veleprodajnih trgov gostovanja	sprejetje predvideno junija 2016
Sporočilo/javno-zasebnega partnerstva za kibernetsko varnost	zaključeno javno posvetovanje
Reforma ureditve avtorskih pravic (2. del)	ocena učinka v pripravi
Pregled direktive o satelitskem radiodifuznem oddajanju in kabelski retransmisiji	ocena učinka v pripravi
Reforma predpisov o telekomunikacijah	ocena učinka v pripravi
Prosti pretok podatkov	zaključeno javno posvetovanje, študije še potekajo
Pregled direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah	javno posvetovanje še poteka
Zakonodajni predlogi za zmanjšanje upravnega bremena za podjetja zaradi različnih režimov DDV	zaključeno javno posvetovanje ocena učinka v pripravi
Pregled okvira EU za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine	zaključeno javno posvetovanje ocena učinka v pripravi

Akcijski načrt za oblikovanje unije kapitalskih trgov

Pobuda	Trenutno stanje
Pobude, ki jih je sprejela Komisija
Predlog o enostavnih, preglednih in standardiziranih listinjenjih ter pregled kapitalskih umeritev za banke	sprejeto 30. septembra 2015 splošni pristop, ki ga je Svet sprejel 8. decembra 2015
Predlog o posodobitvi direktive o prospektu	sprejeto 30. novembra 2015
Zelena knjiga o maloprodajnih finančnih storitvah in zavarovanju	sprejeto 10. decembra 2015 zaključeno javno posvetovanje
Prilagoditev umeritev iz direktive Solventnost II za naložbe vlagateljev v infrastrukturo in evropske dolgoročne investicijske sklade	sprejeto 30. septembra 2015 začetek veljavnosti 6. februarja 2016
Poročanje o množičnem financiranju	zaključeno določanje nacionalnih režimov; poročilo objavljeno 3. maja 2016
Pobude v pripravi
Pregled zakonodaje na področju evropskih skladov tveganega kapitala in evropskih skladov za socialno podjetništvo	delo v zvezi z oceno učinka zaključeno sprejetje predvideno junija 2016
Predlog o vseevropskih skladih skladov tveganega kapitala in skladih na večdržavni ravni	priprava formalnih pogojev še poteka razpis za prijavo interesa za izbor upravitelja premoženja v pripravi
Poziv k predložitvi dokazov o skupnemu učinku finančne reforme	zaključeno javno posvetovanje; povzetek prispevkov objavljen 17. maja 2016
Obravnavanje pristranskosti v zvezi z dolžniškimi in lastniškimi instrumenti v okviru zakonodajnega predloga o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb	zaključeno javno posvetovanje ocena učinka v pripravi
Pregled evropskih trgov podjetniških obveznic, osredotočen na vprašanje, kako izboljšati tržno likvidnost	razpis za izvedbo študije objavljen objavi se razpis za prijavo interesa za strokovno skupino
Posvetovanje o glavnih ovirah za čezmejno distribucijo investicijskih skladov	javno posvetovanje še poteka
Zakonodajna pobuda o insolventnosti podjetij	javno posvetovanje še poteka konferenca zainteresiranih strani v juliju 2016 ocena učinka v pripravi
Ocena argumentov za okvir politike za vzpostavitev evropskih osebnih pokojninskih zavarovanj	pričakuje se svetovanje EIOPA
Ocena bonitetne obravnave zasebnega lastniškega kapitala in zasebno plasiranega dolga v skladu z direktivo Solventnost II	pripravljalna dela še potekajo
Proučitev možnosti, da bi vse države članice odobrile kreditne zadruge zunaj predpisov EU o kapitalskih zahtevah za banke	ocena učinka pregleda zakonodaje o kapitalskih zahtevah v pripravi
Pregled makrobonitetnega okvira EU	ocena učinka še poteka
Posvetovanje o okviru EU za krite obveznice in podobnih strukturah za posojila MSP	zaključeno javno posvetovanje konferenca organizirana dne 1. februarja 2016
Poročilo o nacionalnih ovirah za prosti pretok kapitala	posvetovanja v okviru strokovne skupine se potekajo
Pregled napredka, ki je bil dosežen pri odpravljanju ovir, opredeljenih v poročilu skupine Giovannini	posvetovanja v okviru strokovne skupine še potekajo
Dobra praksa in kodeks ravnanja za postopke oprostitve davčnega odtegljaja pri viru	posvetovanja v okviru strokovne skupine o ovirah za prosti pretok kapitala še potekajo
Študija o diskriminatornih davčnih ovirah za čezmejne naložbe pokojninskih skladov in zavarovalnic, ki ponujajo življenjsko zavarovanje	pripravljalna dela še potekajo
Bela knjiga o financiranju in upravljanju evropskih nadzornih organov	pripravljalna dela še potekajo
Raziskava, kako razviti ali podpreti vseevropske informacijske sisteme	pripravljalna dela še potekajo

(1)

UL L 123, 12.5.2016, str.1.; in zlasti člen 4, katerega namen je okrepitev letnega in večletnega načrtovanja Unije.