Bruselj, 26.2.2016

COM(2016) 92 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

O IZVAJANJU UREDBE (EU) ŠT. 182/2011


Poročilo KOMISIJE

Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (EU) št. 182/2011

1.Uvod

Lizbonska pogodba je z razlikovanjem med delegiranimi in izvedbenimi pooblastili bistveno spremenila okvir za prenos pooblastil na Komisijo. Člen 291(3) PDEU določa, da se v nasprotju z delegiranimi akti iz člena 290 PDEU, splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, določijo vnaprej z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku. Na podlagi tega je bila sprejeta Uredba (EU) št. 182/2011 1 .

V skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 182/2011 mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o izvajanju navedene uredbe pet let po začetku njene veljavnosti. Zahteva je s tem poročilom izpolnjena. Pri tem se sporočilo osredotoča na nove elemente, ki jih uvaja Uredba (EU) št. 182/2011 v primerjavi s Sklepom Sveta 1999/468/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES, ki je določal veljavni okvir pred Uredbo (EU) št. 182/2011.

2. Splošno ozadje in delovanje Uredbe (EU) št. 182/2011

Uredba (EU) št. 182/2011 je začela veljati 1. marca 2011. Od držav članic ni zahtevala sprejetja nikakršnih ukrepov. Komisija je standardizirani poslovnik za odbore iz člena 9 Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejela 8. julija 2011 in ga objavila v Uradnem listu Evropske unije 12. julija 2011 2 . Poslovniki posameznih obstoječih odborov so bili sčasoma prilagojeni novemu standardiziranemu poslovniku. Register, ki je bil določen v členu 10 Uredbe, je obstajal že od leta 2002, leta 2008 in 2011 je bil temeljito prenovljen ter se še naprej izboljšuje.

Prehodne določbe iz člena 13, ki določajo samodejno uporabo novih postopkov za obstoječo zakonodajo, in iz člena 14, ki obravnavajo postopke v teku, so omogočile takojšnjo uporabo Uredbe (EU) št. 182/2011, s 1. marcem 2011, in s tem nemoten prehod.

Komisija v svojih letnih poročilih Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o delu odborov 3 . Spodnja tabela prikazuje povzetek podatkov o delu odborov od začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 182/2011 in za dve leti pred tem. Letna poročila zajemajo tudi podatke o regulativnem postopku s pregledom (RPP), ki je določen v Sklepu 1999/468/ES in se še vedno uporablja, kadar je to določeno v temeljnem aktu 4 .

Odbori

Mnenja

Sprejeti ukrepi

Pozitivna mnenja

Mnenja niso podana

Negativna

mnenja

2009

266

2 091

1 808 (131 RPP)

2 003

78

10

2010

259

1 904

1 812 (164 RPP)

1 783

121

0

2011*

268

1 868

1 788 (163 RPP)

1 789

75

4

2012

270

1 923

1 824 (167 RPP)

1 845

78

0

2013

302

1 916

1 887 (171 RPP)

1 845

50

0

2014

287

1 889

1 728 (165 RPP)

1 838

51

0

Tabela 1: podatki temeljijo na letnih poročilih o delovanju odborov. Skupno število pozitivnih mnenj, ki jih podajo odbori, se lahko razlikuje od števila aktov, ki jih sprejme Komisija, če se mnenja podajo eno leto, vendar se akti sprejmejo šele naslednje leto. * Podatki se nanašajo na celotno leto 2011.

Na splošno ti podatki kažejo, da je Uredba omogočila nemoteno delovanje sistema. Primerjava podatkov od leta 2011 naprej s podatki iz let pred začetkom uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 kaže, da sta število odborov in njihovih dejavnosti ostala stabilna. Leta 2009 je bilo 266 odborov in leta 2014 jih je bilo 287. Podobno je bilo leta 2009 sprejetih 1 808 ukrepov, leta 2014 pa 1 728.

Na podlagi izkušenj je bilo s členom 3 Uredbe uvedenih več določb v zvezi z delovanjem odborov, ki odražajo skupno prakso, vendar prej v zakonodaji niso bile izrecno določene. To vključuje določbe o uporabi pisnega postopka, izrecno zahtevo, da predsednik poišče rešitve, ki bodo deležne največje možne podpore v odboru, in možnost spremembe osnutkov aktov pred glasovanjem, da se upoštevajo razprave odbora. Te skupne določbe so bile še naprej učinkovite in koristne pri zagotavljanju pravilnega delovanja odborov. Pisni postopek se pogosto uporablja (leta 2014 je bilo 773 sej odborov in 893 pisnih postopkov, podatki pa so podobni tudi za prejšnja leta) in je učinkovito orodje. Delo odborov se opravlja soglasno: močno prevladujejo pozitivna mnenja (več kot 90 %), pri čemer se jih večina sprejme soglasno ali s soglasjem članov odbora, negativnih mnenj skorajda ni, razmeroma majhno število mnenj pa ni bilo podanih.

Uredba (EU) št. 182/2011 določa celovit in izčrpen pravni okvir za izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Na podlagi pogajanj o medinstitucionalnem sporazumu o boljšem pravnem urejanju 5 so se institucije zavezale, da v zakonodajo Unije ne bodo vključevale dodatnih postopkovnih zahtev, s katerimi bi spreminjale nadzorne mehanizme, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 182/2011 6 .

V okviru sporočila o boljšem pravnem urejanju 7 se je Komisija zavezala, da bo sprejela več ukrepov za izboljšanje mehanizmov, s katerimi bo bolje prisluhnila državljanom in deležnikom, ter da bo odprta za njihove povratne informacije v vseh fazah postopka oblikovanja politik. V zvezi z izvedbenimi akti se je zavezala, da bodo pomembni izvedbeni akti, o katerih mora izreči mnenje posamezen odbor, javno dostopni štiri tedne, kar bo deležnikom omogočalo, da predložijo pripombe, preden države članice o aktu glasujejo v zadevnem odboru. To bo znatno izboljšalo preglednost izvedbenih aktov v fazi pred glasovanjem odbora.

3. Glavne spremembe

3.1 Zmanjšanje števila postopkov v odborih

Eden od ciljev Uredbe (EU) št. 182/2011 je bil poenostaviti sistem z zmanjšanjem števila postopkov v odborih. Nekdanja regulativni in upravljalni postopek sta bila nadomeščena s postopkom pregleda, svetovalni postopek pa se je ohranil. Zmanjšanje števila postopkov ni povzročilo posebnih težav.

3.2 Vzpostavitev odbora za pritožbe

Odbor za pritožbe je novost, ki jo je uvedla Uredba (EU) št. 182/2011 z namenom vzpostavitve dodatne ravni za obravnavanje vprašanj, o katerih se odbor ni mogel dogovoriti. Predložitev zadeve odboru za pritožbe je dokaj izjemen ukrep v postopku. Omogoča nadaljevanje postopka v primeru, ko je mnenje negativno ali ni podano in ima prekluzivni učinek 8 , če se oceni, da je izvedbeni akt potreben.

Odbor za pritožbe je svoj poslovnik sprejel 29. marca 2011. Komisija je v skladu s členom 14 poslovnika (klavzula o pregledu) že opravila prvo oceno o delovanju tega poslovnika v praksi. Rezultati pregleda so bili vključeni v letno poročilo o delu odborov v letu 2013 9 .

Skupno število zadev, predloženih odboru za pritožbe

Zadevni GD / zadevna področja politike

Odbor za pritožbe – pozitivno mnenje

Odbor za pritožbe – negativno mnenje

Odbor za pritožbe – mnenje ni podano

Ukrepi, sprejeti kadar mnenje ni podano

2011

8

fitofarmacevtska sredstva, zdravila

2

1

5

5

2012

6

gensko spremenjena živila in krma

0

0

6

6

2013

9

gensko spremenjena živila in krma, fitofarmacevtska sredstva, biocidni proizvodi, carinski zakonik Skupnosti

0

0

9

8

2014

13

gensko spremenjena živila in krma, pravila in standardi glede pregledov ladij

2

0

11

11

Skupaj

36

4

1

31

30

Tabela 2: podatki temeljijo na registru komitologije in letnih poročilih.

Odbor za pritožbe je bil doslej največkrat sklican za eno področje, in sicer za področje zdravja in varstva potrošnikov, zlasti kar zadeva gensko spremenjena živila in krmo ter fitofarmacevtska sredstva. V teh primerih je odbor za pritožbe doslej potrdil izid odbora, da se mnenja ne poda. Sporočilo Komisije „Pregled postopka odločanja o gensko spremenjenih organizmih (GSO) 10 “ vsebuje podrobno analizo postopka odločanja na področju gensko spremenjenih živil in krme.

Na splošno je bila pogostost predložitev zadeve odboru za pritožbe primerljiva s prejšnjimi napotitvami na Svet, ki v skladu z novim institucionalnim okvirom niso več dovoljene. Te predložitve so se nanašale na podobna področja in so imele podobne izide. Kar zadeva praktični vidik, izkušnje kažejo, da so države članice doslej v skoraj vseh primerih zastopali člani stalnega predstavništva.

3.3 Prilagodljivost, da Komisija sprejme akt, kadar mnenje ni podano (postopek pregleda)

Uredba (EU) št. 182/2011 je uvedla večjo prilagodljivost za Komisijo, kadar v odboru pri postopku pregleda ni dosežena kvalificirana večina za ali proti osnutku (tj., ko mnenje ni podano). Prej sta upravni in regulativni postopek določala, da v primeru, kadar mnenje v odboru ni bilo podano oziroma kadar Svet ni ukrepal, Komisija „sprejme“ ukrep. Uredba (EU) št. 182/2011 pa določa, da Komisija „lahko“ sprejme ukrep v primeru, ko v odboru ali v odboru za pritožbe mnenje ni podano. Večja prilagodljivost je bila uvedena, da Komisija lahko ponovno prouči osnutek ukrepov in se odloči, ali jih bo sprejela ali ne oziroma, da spremenjeni osnutek predloži odboru, pri čemer med drugim upošteva stališča, izražena v odboru.

Za povečano prilagodljivost veljajo številne izjeme, ki so navedene v členu 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011, in sicer v zvezi z nekaterimi področji (davki, finančnimi storitvami, zaščito zdravja ali varnosti ljudi, živali ali rastlin, ali dokončnimi večstranskimi zaščitnimi ukrepi), kadar temeljni akt določa, da osnutek izvedbenega akta ne sme biti sprejet, če mnenje ni podano (klavzula o nepredložitvi mnenja), ali kadar aktu nasprotuje navadna večina članov odbora. V teh primerih Komisija ne sme sprejeti osnutka. Kadar se oceni, da je izvedbeni akt kljub temu potreben, lahko predsednik predloži spremenjeno različico izvedbenega akta odboru ali odboru za pritožbe. Klavzulo o nepredložitvi mnenja se lahko vključi v temeljni akt, če obstaja posebna potreba in če to utemelji zakonodajalec. Komisija je od začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 182/2011 dala izjave za približno 30 zadev, za katere je zakonodajalec uvedel takšne klavzule v temeljne akte, vendar jih ni utemeljil. Večina dejanskih glasovanj brez podanega mnenja se je doslej nanašalo na področja, ki so že zajeta v posebna področja politike iz člena 5(4) in jih Komisija ne more sprejeti, ne da bi sklicala sejo odbora za pritožbe, ali na področja (predvsem carino, kmetijstvo, razvojno sodelovanje in trgovino), za katera ne velja nobena od treh izjem in bi Komisija v vsakem primeru lahko sprejela akt brez sklica seje odbora za pritožbe.

V postopku pregleda mnenje ni bilo podano

Komisija je sprejela ukrep

Komisija ni sprejela ukrepa

2011

67

63

4

2012

73

70

3

2013

49

47

2

2014

45

42

3

Skupaj

234

222

12

Tabela 3: podatki temeljijo na registru komitologije (brez odbora za pritožbe) in se lahko razlikujejo od podatkov v letnem poročilu.

Zgornji podatki kažejo, da Komisija pogosto ne izkoristi možnosti, da akta ne sprejme, kadar mnenje ni podano. V praksi je prilagodljivost za Komisijo bistveno manjša v primerih, ki se nanašajo na odobritev proizvodov in snovi, na primer na področju gensko spremenjenih živil in krme, saj mora Komisija sklep (o odobritvi ali prepovedi dajanja proizvoda v promet) sprejeti v razumnem času. Stališče mora zavzeti. V takšnih primerih Komisija prav tako ne sme sprejeti osnutka akta, če odbor ne poda mnenja, temveč ga lahko sprejme šele, potem ko je osnutek akta predložila odboru za pritožbe. To delno pojasnjuje tudi, zakaj je bil odbor za pritožbe doslej večinoma sklican za omenjeno področje. Komisija je za reševanje posebnih okoliščin na področju gensko spremenjenih živil in krme, in potem, ko je bila najdena rešitev na področju dovoljenj za gojenje, aprila 2015 sprejela predlog 11 za spremembo zakonodajnega okvira. Medtem ko je postopek odobritve ohranjen, predlog določa, da lahko države članice na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil ali krme. Uporaba te možnosti mora temeljiti na razlogih, ki niso povezani s tveganjem za zdravje ljudi in živali ter za okolje, saj se ti obravnavajo na ravni EU.

Novo pridobljena prilagodljivost za Komisijo, da odloči, ali bo sprejela osnutek izvedbenega akta, kadar mnenje ni podano, je koristna. Čeprav jo je Komisija doslej uporabila v le nekaj primerih 12 , ji je omogočila, da ponovno preuči osnutek ukrepa, kadar je na podlagi izida glasovanja in razprave v odboru razvidno, da osnutek ni bil deležen največje možne podpore v odboru.

3.4 Merila za izbiro postopka

Uredba (EU) št. 182/2011 določa merila za izbiro postopka. Člen 2(2) določa več primerov, v katerih se na splošno predpostavlja, da se uporabi postopek pregleda. Svetovalni postopek se načeloma uporablja za vse primere, za katere se ne uporabi postopek pregleda. Merila za izbiro postopka pregleda so podobna merilom iz sklepa o postopku v odboru iz leta 1999. Na splošno se zdi, da izbira postopka ni bila sporna. Pomembna izjema je primer spravnega odbora, ki je razpravljal predvsem o izbiri postopka (v zvezi z makrofinančno pomočjo Gruziji 13 ).

Akti, sprejeti s postopkom pregleda

Akti, sprejeti s svetovalnim postopkom

2011

1 311

77

2012

1 591

121

2013

1 579

143

2014

1 437

122

Tabela 4: podatki temeljijo na registru komitologije in se lahko razlikujejo od podatkov v letnem poročilu.

Jasno je, da se v večini primerov uporablja postopek pregleda, le približno 10 % mnenj pa se sprejme s svetovalnim postopkom. To je v veliki meri posledica razdelitve med upravljalnim/regulativnim in svetovalnim postopkom v skladu s predhodno ureditvijo.

3.5 Pravica Evropskega parlamenta in Sveta do nadzora pri temeljnih aktih, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku

Oba zakonodajalca morata biti prek registra komitologije ustrezno in redno obveščena o postopkih v odborih. Zakonodajalca imata pravico do nadzora nad osnutki izvedbenih aktov, ki temeljijo na aktih, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku. To pomeni, da lahko v kateri koli fazi postopka Komisijo opozorita, da osnutek presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu. V takšnem primeru mora Komisija osnutek ponovno pregledati ter obvestiti Parlament in Svet, ali ga namerava ohraniti, spremeniti ali umakniti.

Dve glavni razliki v primerjavi s prejšnjim postopkom sta v tem, da obdobje nadzora ni več točno določeno in da ima zdaj pravico do nadzora tudi Svet. Odprava enomesečnega obdobja mirovanja je privedla do večje učinkovitosti in se ni izkazala za problematično, zlasti zato, ker se v praksi povprečno obdobje med glasovanjem v odboru in sprejetjem izvedbenih aktov giblje med 30 in 50 dni (in je torej v vsakem primeru daljše od prejšnjega obdobja enega meseca). Do konca januarja 2016 Svet ni uporabil pravice do nadzora, Evropski parlament pa jo je uporabil samo v štirih primerih 14 . V enem od teh primerov je Evropski parlament po sprejetju izvedbenega akta sprejel resolucijo 15 , v kateri je kritiziral kratko časovno obdobje med predložitvijo akta odboru in njegovim sprejetjem.

3.6 Posebne postopkovne zahteve za ukrepe trgovinske zaščite (protidampinški in izravnalni ukrepi)

Novost v primerjavi s prejšnjim sistemom je, da se ukrepi trgovinske zaščite (protidampinški in izravnalni ukrepi) zdaj predložijo tudi v kontrolo odboru, čeprav s posebnimi zaščitnimi ukrepi. Prvič, kadar odbor v primeru protidampinških in izravnalnih ukrepov ne poda mnenja in navadna večina nasprotuje osnutku izvedbenega akta, je treba zadevo predložiti odboru za pritožbe. Predvidena sta tudi postopek posvetovanja z državami članicami in posebni krajši časovni roki. Drugič, v fazi odbora za pritožbe veljajo posebna pravila, ki Komisiji onemogočajo, da bi sprejela dokončne večstranske zaščitne ukrepe v primeru, če se ne sprejme pozitivno mnenje.

Preden so te spremembe lahko začele veljati, je bilo treba v praksi prilagoditi zadevno trgovinsko zakonodajo, da so se odločitve na tem področju lahko sprejele v skladu s postopki za nadzor nad izvedbenimi akti Komisije s strani držav članic. Ker prej to ni veljalo, uskladitvenih določb iz Uredbe (EU) št. 182/2011 še ni bilo mogoče uporabiti. Uredba (EU) št. 182/2011 se je zato začela uporabljati šele s sprejetjem ustrezne uskladitvene zakonodaje januarja 2014 16 . Izkušnje s posebnimi določbami so bile zato do zdaj razmeroma omejene in se nanašajo zgolj na dejavnosti enega odbora, in sicer Odbora za instrumente trgovinske zaščite (C 44100).

 

Mnenja

Sprejeti ukrepi*

Pozitivna mnenja

Mnenja niso podana

Negativna

mnenja

Odbor za pritožbe

2014

35

30

25

10

0

0

2015

43

43

40

2

1

0

Tabela 5: podatki temeljijo na registru komitologije in letnem poročilu*. Skupno število pozitivnih mnenj, ki jih podajo odbori, se lahko razlikuje od števila aktov, ki jih sprejme Komisija, če se mnenja podajo eno leto, vendar se akti sprejmejo šele naslednje leto.

V primerih, ko mnenje ni bilo podano, doslej ni bila dosežena navadna večina proti osnutku izvedbenega akta, zaradi česar odbor za pritožbe še ni bil sklican.

3.7 Posebni postopki

Člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 Komisiji omogoča, da v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, in če je to določeno v temeljnem aktu, sprejme izvedbeni akt brez predhodne predložitve odboru. Mnenje odbora pridobi kasneje, in kadar se uporablja postopek pregleda, mora Komisija v primeru, da je mnenje negativno, akt razveljaviti. Za začasne protidampinške in izravnalne ukrepe se uporabljajo posebna pravila. Komisija je ta postopek uporabila v zelo redkih primerih, zlasti na področju instrumentov trgovinske zaščite, za katere se uporablja svetovalni postopek.

V členu 7 je navedena druga določba, ki predvideva možnost sprejetja aktov, tudi kadar je mnenje negativno ali ni podano, da se prepreči znatna motnja na področju kmetijskih trgov ali nevarnost za finančne interese Unije. Tega postopka doslej še ni bilo treba uporabiti.

3.8 Prilagoditev obstoječega pravnega reda novim postopkom

Uredba (EU) št. 182/2011 v členu 13 določa, da se sklici na postopke v veljavnih aktih samodejno razumejo kot sklici na nove postopke, z izjemo regulativnega postopka s pregledom. Ta samodejna uskladitev je omogočila gladek prehod na nov sistem. Kar zadeva veljavne zakonodajne akte, ki trenutno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom, v Uredbi (EU) št. 182/2011 ni določena samodejna prilagoditev. Komisija se je zavezala, da bo pregledala določbe, povezane s tem postopkom, da bi jih v ustreznem času prilagodila merilom iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (izjava v zvezi s tem je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije skupaj z uredbo o postopku v odboru 17 ). V skladu s to zavezo je Komisija leta 2013 predložila tri zakonodajne predloge za horizontalno prilagoditev 18 . Zaradi stagnacije medinstitucionalnih pogajanj v zvezi s temi dokumenti jih je Komisija umaknila 19 , kot je napovedala v svojem delovnem programu 20 za leto 2015. Z medinstitucionalnim sporazumom o boljšem pravnem urejanju 21 se je Komisija zavezala, da bo do konca leta 2016 predložila nov predlog za prilagoditev zakonodajnih aktov, ki še vedno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom. Do tedaj pa se veliko število ukrepov še vedno sprejema na podlagi regulativnega postopka s pregledom (glej tabelo 1) 22 . V tem času Komisija vsakič, ko pripravi predlog za spremembo bistvenih določb posameznega zakonodajnega akta, ki se sklicuje na regulativni postopek s pregledom, v ta predlog vključi tudi uskladitev določb, ki se nanašajo na regulativni postopek s pregledom, z novo ureditvijo.

4. Sklepi

Uredba (EU) št. 182/2011 je v zadnjih petih letih omogočila učinkovito uporabo izvedbenih pooblastil Komisije pod nadzorom držav članic. Obstoječi okvir omogoča učinkovito in konstruktivno sodelovanje med Komisijo in državami članicami. Komisija ni opredelila vprašanj, ki bi v tem trenutku zahtevala ali utemeljevala zakonodajni predlog za spremembo Uredbe (EU) št. 182/2011. Evropski parlament in Svet poziva, da se seznanita s tem poročilom.

(1)

     Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18).

(2)

     UL C 206, 12.7.2011, str. 11.

(3)

     Letna poročila o delovanju odborov so na voljo na http://ec.europa.eu/transparency/regcomitology/index.cfm?do=Report.Report .

(4)

     Glej člen 12 Uredbe (EU) št. 182/2011.

(5)

     Na podlagi dokumenta COM(2015) 216 final.

(6)

     Vse tri institucije bodo sporazum predvidoma podpisale v prihodnjih tednih, ko ga bo Evropski parlament uradno potrdil.

(7)

     COM(2015) 215 z dne 19. maja 2015.

(8)

     Če mnenje ni podano, ima prekluzivni učinek v primerih, navedenih v členu 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011, in sicer na področjih davkov, finančnih storitev, zaščite zdravja ali varnosti ljudi, živali ali rastlin, ali dokončnih večstranskih zaščitnih ukrepov, ter kadar temeljni akt določa, da osnutek izvedbenega akta ne sme biti sprejet, če mnenje ni podano, ali kadar aktu nasprotuje navadna večina članov odbora.

(9)

     COM(2014) 572 final.

(10)

     COM(2015) 176 final.

(11)

     Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme (COM(2015) 0177 final z dne 22. aprila 2015).

(12)

     Mednje sodi osnutek izvedbene uredbe Komisije o spremembi Izvedbene Uredbe (EU) št. 29/2012 o tržnih standardih za oljčno olje, za katerega se je Komisija odločila, da ga ne sprejme.

(13)

     2010/0390(COD).

(14)

     P7_TA(2014)0096, P8_TA(2015)0409, P8_TA-PROV(2015)0456 in P8_TA-PROV(2015)0455.

(15)

     P7_TA(2014)0096.

(16)

     Uredba (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2014 o spremembi določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje določenih ukrepov (UL L 18, 21.1.2014, str. 1–51).

(17)

     UL L 55, 28.2.2011, str. 19.

(18)

     COM(2013) 451 final, COM(2013) 452 final in SWD(2013) 751 final.

(19)

     (2015/C 80/08), UL C 80, 7.2.2015, str. 17.

(20)

     COM(2014) 910 final.

(21)

     Glej opombo 6.

(22)

     Uskladitev približno 160 temeljnih aktov, ki niso bili usklajeni z regulativnim postopkom s pregledom (predvsem temeljni akti, ki niso bili sprejeti po postopku soodločanja pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe), se postopno izvaja in je bila z nekaterimi redkimi izjemami dosežena.