EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.2.2016

COM(2016) 87 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

{SWD(2016) 38 final}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

1. Ozadje

Nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami 1 je postala ena od najdonosnejših organiziranih kriminalnih dejavnosti na svetu. Natančen obseg nezakonite trgovine je težko oceniti, različni viri 2 pa ocenjujejo, da dobički pri tej nezakoniti trgovini znašajo med 8 in 20 milijardami EUR letno. Nezakonita trgovina zajema širok razpon zaščitenih vrst, vključno s sloni in nosorogi, koralami, luskavci, tigri in velikimi opicami.

Vse večji globalni problem ...

Nezakonita trgovina s slonovino se je od leta 2007 več kot podvojila. Njen obseg je zdaj trikrat večji kot leta 1998. V Južni Afriki se je divji lov na nosoroge med letoma 2007 in 2013 povečal za 7 000 %, kar močno ogroža preživetje te živalske vrste 3 . Samo med novembrom 2013 in aprilom 2014 so oblasti v različnih tranzitnih in namembnih državah zasegle več kot 4 000 ton zelo ogroženih dalbergij, za katere so sumili, da so bile nezakonito izvožene z Madagaskarja.

EU ima pomembno vlogo v boju proti tej nezakoniti trgovini, saj je Evropa namembni trg in tranzitno središče nezakonite trgovine za druge regije. Evropa pa je tudi regija, iz katere izhajajo nekatere vrste, ki so predmet nezakonite trgovine. V zadnjih letih so države članice poročale zlasti o zasegih slonovine in nosorogove roževine v tranzitu ter o nezakonitem uvozu živih plazilcev in eksotičnih ptic, več ton zelo ogroženih jegulj iz EU pa je bilo nezakonito prodanih v Azijo.

… z velikimi posledicami za vladavino prava, kriminal in varnost

Nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami precej negativno vpliva na biotsko raznovrstnost, saj vodi do izkoreninjenja nekaterih vrst. Poleg tega ustvarja spodbude za koruptivne prakse, te pa jo hkrati omogočajo, kar ogroža vladavino prava. Predvsem v nekaterih regijah Afrike zelo škodljivo vpliva na možnost gospodarskega razvoja 4 .

Nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami je za kriminal zelo privlačna, saj je zelo donosna, v večini držav pa je v primerjavi z drugimi oblikami nezakonite trgovine precej nizko na seznamu kaznivih dejanj, ki se preganjajo, zato je nevarnost, da bodo storilci odkriti in kaznovani, zelo majhna. Države članice redno poročajo o povezavah s pranjem denarja in drugimi oblikami organiziranega kriminala, kot sta trgovanje z mamili in nedovoljena trgovina s strelnim orožjem 5 . Varnostni svet Združenih narodov je potrdil, da nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami v srednji Afriki povzroča spore ter ogroža regionalno in nacionalno varnost, saj jo skupine milic uporabljajo za financiranje svojih dejavnosti 6 .

Večja mednarodna prepoznavnost …

Na mednarodni politični ravni se nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami v zadnjih letih zaradi njenega čedalje večjega obsega in učinka namenja vse več pozornosti. Generalna skupščina ZN je julija 2015 v zvezi s to posebno tematiko sprejela prvo resolucijo, katere sopredlagateljice so bile tudi vse države članice EU 7 . To vprašanje je bilo tudi posebej obravnavano na drugih nedavnih pomembnih mednarodnih dogodkih, kot na primer na konferenci na visoki ravni, ki je marca 2015 potekala v mestu Kasane v Bocvani 8 , in na vrhu skupine G7 junija 2015 9 . Mednarodna skupnost, vključno z EU in njenimi državami članicami, je zato oblikovala skupne zaveze za okrepljen boj proti nezakoniti trgovini.

Veliko ukrepov za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami je bilo sprejetih že s Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki je ključna mednarodna pogodba za zakonsko ureditev mednarodne trgovine s prostoživečimi vrstami in katere pogodbenica je EU postala leta 2015. Združene države Amerike so ustanovile predsedniško projektno skupino in sprejele nacionalno strategijo za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami. Ključni trgi, kot je Kitajska, kažejo večjo zavzetost, predvsem z okrepljenimi prizadevanji za izvrševanje, in pripravljenost za tesnejše sodelovanje z EU pri teh vprašanjih. Afriška unija je začela izvajati strategijo za vso celino.

... ki jo je treba prenesti v ukrepanje na terenu

EU se je s sprejetjem velikopoteznih politik za les in ribiške proizvode že izkazala kot vodilna v boju proti nezakoniti trgovini z naravnimi viri. Ta akcijski načrt EU dokazuje, da je EU pripravljena izpolniti mednarodna pričakovanja in zaveze ter da si postavlja višje cilje v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami. To bo prav tako pomagalo zagotoviti, da kriminalne dejavnosti ne bodo ogrozile precejšnjih naložb, ki jih je EU v zadnjih desetletjih namenila razvojni pomoči za ohranjanje prostoživečih vrst po vsem svetu.

Akcijski načrt je velik prispevek k doseganju ciljev trajnostnega razvoja iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jo voditelji držav in vlad potrdili na vrhu ZN septembra 2015. Cilj 15, ki se nanaša na biotsko raznovrstnost, določa, da je treba „sprejeti nujne ukrepe za odpravo divjega lova in trgovine z zaščitenimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter se spoprijeti s ponudbo nezakonitih izdelkov iz njih in povpraševanjem po njih“ 10 .

Evropski parlament je v resoluciji, sprejeti januarja 2014, pozval k oblikovanju akcijskega načrta 11 . Akcijski načrt EU je na posvetovanju deležnikov o pristopu EU k boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, ki ga je Evropska komisija začela februarja 2014, podprlo tudi veliko držav članic EU, mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij in zainteresiranih podjetij 12 .

EU in države članice morajo to vprašanje obravnavati skupaj. Pravila, ki veljajo za vso EU in urejajo trgovino s prostoživečimi vrstami, veljajo v vseh državah članicah že od leta 1983 13 in z njimi se izvaja konvencija CITES, Komisija pa je priporočilo za izvrševanje izdala leta 2007 14 .

Vendar poročila 15 razkrivajo, da države članice ta skupna pravila izvajajo in izvršujejo precej različno. To pomeni precejšnje tveganje; kriminalne združbe lahko to stanje izkoristijo tako, da trgovske poti preusmerijo drugam, kot to v zadnjih letih dokazuje več primerov. Iz različnih poročil in posvetovanj z deležniki tudi izhaja, da sta slaba ozaveščenost in pomanjkanje politične zavzetosti veliki oviri za učinkovit boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami.

Skupna zaveza EU in držav članic v obliki akcijskega načrta za sprejetje več ukrepov, izvajanje skupnih mednarodnih zavez in politično priznavanje pomena reševanja vprašanja je pot za enotnejše izvrševanje v vsej EU. To bo pomagalo okrepiti verodostojnost EU po vsem svetu, medtem kot ta od globalnih partnerjev zahteva konkretnejše ukrepanje proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami.

Pri izvajanju akcijskega načrta bo pri več posebnih ukrepih ključno tesno sodelovanje z deležniki, tudi organizacijami civilne družbe in zadevnimi poslovnimi sektorji, da se čim bolje uporabijo razpoložljivo strokovno znanje in izkušnje ter da se zagotovi največji učinek.

2. Elementi akcijskega načrta

Akcijski načrt EU vsebuje vrsto ukrepov, ki jih morajo sprejeti institucije EU in/ali države članice. Ukrepi so navedeni v Prilogi k temu sporočilu.

Za izvajanje teh ukrepov bodo potrebni zadostni finančni in človeški viri. Ta akcijski načrt daje spodbudo in okvir za boljšo uporabo obstoječih virov EU. Ukrepi so v bistvu zasnovani tako, da bi izboljšali sodelovanje med vsemi zadevnimi akterji, omogočili učinkovito rabo obstoječih orodij in politik ter okrepili sinergije med njimi, tako da se bo mogoče v EU in po svetu bolje spopasti z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami.

Ti ukrepi, ki so oblikovani tako, da se kompleksno vprašanje obravnava celostno z vključitvijo vseh zadevnih organizacij, temeljijo na treh prednostnih ciljih:
(1) preprečevanje nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami in spoprijem z njenimi temeljnimi vzroki;
(2) učinkovitejše izvajanje in izvrševanje veljavnih pravil ter boj proti organiziranemu kriminalu, povezanemu s prostoživečimi vrstami, in
(3) krepitev globalnega partnerstva med državami izvora, potrošnje in tranzita v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami.

Cilji in povezani ukrepi vsakega prednostnega cilja so podrobneje navedeni v preglednici v Prilogi.

Prednostni cilj 1: preprečevanje nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami in spoprijem z njenimi temeljnimi vzroki

Pomembna bodo prizadevanja za zmanjšanje povpraševanja in ponudbe nezakonitih proizvodov iz prostoživečih vrst, tako v EU kot tudi po svetu, in sicer z uporabo razpoložljivih večstranskih (CITES) in evropskih orodij, s podporo za posebne kampanje in z nadaljnjim omejevanjem trgovine s slonovino znotraj EU in iz EU (cilj 1.1 – glej preglednico v Prilogi). Eden od pomembnih načinov za spoprijem s temeljnimi vzroki nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami je zagotovitev, da bodo podeželske skupnosti v državah izvora dejavnejše na področju ohranjanja prostoživečih vrst ter da bodo imele več koristi od tega (cilj 1.2).

V ospredju mora biti tudi dejavnejše sodelovanje z zadevnimi gospodarskimi panogami, in sicer tistimi, ki se ukvarjajo s trgovino s prostoživečimi vrstami ali uporabo proizvodov iz prostoživečih vrst, ter tistimi, ki za tako trgovino opravljajo storitve. To kaže na zavezo EU, da bo odgovorno upravljala svetovne dobavne verige 16 (cilj 1.3). Nazadnje, sprejeti bodo večstranski in dvostranski ukrepi za boj proti korupciji, ki je ključen dejavnik za uresničevanje nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami v celotni verigi izvrševanja (cilj 1.4).

Prednostni cilj 2: učinkovitejše izvajanje in izvrševanje veljavnih pravil ter boj proti organiziranemu kriminalu, povezanemu s prostoživečimi vrstami

Čeprav so veljavna mednarodna in evropska pravila o trgovini s prostoživečimi vrstami na splošno primerna, številne raziskave in poročila razkrivajo 17 precejšnje težave pri njihovem izvajanju in izvrševanju. To velja zlasti za razmeroma nov pojav organiziranega kriminala, povezanega s prostoživečimi vrstami. Da bi zagotovili doslednejše izvrševanje veljavnih pravil po vsej EU, se bo za vse države članice izvedel pregled pomanjkljivosti pri izvajanju pravil, nato pa bodo oblikovane strategije za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti (cilj 2.1).

Skupna določitev prednostnih nalog izvrševanja ter zagotavljanje namenske podpore Europola in Eurojusta pri čezmejnih primerih bosta pripomogla k bolj strateškim pregledom in izvrševanju. V skladu z evropsko agendo za varnost se bo pregled začel izvajati leta 2016, njegov namen pa bo oceniti, ali sedanji evropski zakonodajni okvir za boj proti okoljskemu kriminalu, zlasti organiziranemu kriminalu, povezanemu s prostoživečimi vrstami, ustreza namenu.

Namen cilja 2.2 je okrepiti zmogljivosti vseh členov v verigi izvrševanja in pravosodju, da se v EU sprejmejo učinkoviti ukrepi za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami. Za to je potrebno nacionalno ukrepanje za izboljšanje medagencijskega sodelovanja in usklajevanja, obveščanja in toka podatkov, in sicer z izmenjavo dobrih praks na ravni EU. Izboljšati je treba poznavanje primerov nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami, ključno pa je tudi usposabljanje.

Za učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu (cilj 2.3) na področju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami je treba izboljšati ozaveščenost strokovnjakov za področje organiziranega kriminala, kibernetske kriminalitete in pranja denarja. Poleg tega morajo vse države članice izpolniti dane mednarodne zaveze, s čimer bi zagotovile, da njihova zakonodaja o organiziranem kriminalu zajema tudi nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami ter da je mogoče za nezakonito trgovino izreči primerne kazni. Nazadnje, s sodelovanjem v mednarodnih operacijah kazenskega pregona, tehnično pomočjo in usmerjeno finančno pomočjo je treba izboljšati mednarodno sodelovanje pri pregonu (cilj 2.4).

Prednostni cilj 3: krepitev globalnega partnerstva med državami izvora, potrošnje in tranzita v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

Sprejeti bodo različni ukrepi za izboljšanje financiranja za pomoč državam v razvoju pri prizadevanjih v boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, za učinkovitejšo pomoč ter za bolj strateško uporabo pomoči. To bo doseženo s celovitimi ocenami potreb in učinkovitejšim usklajevanjem pomoči z drugimi donatorji (cilj 3.1). Za krepitev globalnega partnerstva za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami je treba diplomatska orodja EU in držav članic ter druga orodja, predvsem trgovinsko politiko EU, učinkoviteje uporabiti v povezavi s ključnimi državami izvora, tranzita in potrošnje ter zadevnimi regionalnimi organizacijami (cilj 3.2).

Razviti je treba boljša orodja za obravnavo povezav med nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami in varnostjo, ki obstajajo v nekaterih regijah (cilj 3.3). Veljavne večstranske postopke iz mednarodnih sporazumov in forumov je treba uporabiti, da se obdrži to vprašanje na globalni agendi, ohrani politična zaveza ter spremlja izpolnjevanje zavez. V ta namen bo zlasti pomembna naslednja konferenca pogodbenic konvencije CITES septembra 2016 (cilj 3.4).

3. Spremljanje in ocenjevanje

Akcijski načrt zajema petletno obdobje od leta 2016 do leta 2020. V preglednici iz Priloge je vsak ukrep dodeljen akterju EU (službe Komisije, ESZD, Europol, Eurojust) in/ali državam članicam, navedene pa so tudi časovnice za izvajanje ukrepov. Službe Komisije in ESZD bodo vzpostavile pregled stanja za spremljanje izvajanja.

Skupina EU za izvajanje ureditve trgovine s prostoživečimi vrstami, ki je bila ustanovljena na podlagi Uredbe (ES) št. 338/97 in jo sestavljajo predstavniki izvršnih organov držav članic EU, dvakrat letno prouči napredek. Komisija bo do julija 2018 Svetu in Evropskemu parlamentu poročala o napredku pri izvajanju akcijskega načrta ter o tem, ali so prednostne naloge in cilji akcijskega načrta primerni in ustrezni. Dosežen napredek in uspešnost akcijskega načrta za zajezitev nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami bosta ocenjena leta 2020. Komisija bo na podlagi te ocene proučila, kako je treba naprej ukrepati.

Medresorska skupina Komisije bo usklajevala dejavnosti na zadevnih področjih ter zagotovila, da bodo vse zadevne službe Komisije in ESZD izvajale dodeljene naloge.

4. Povezave z drugimi evropskimi pobudami in politikami

Akcijski načrt bo nadomestil Priporočilo Komisije št. 2007/425/ES, v katerem je opredeljen sklop ukrepov za izvrševanje Uredbe (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrsta z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi.

Akcijski načrt bo izveden tako, da se bo zagotovila doslednost z veljavnimi politikami EU, ki vplivajo na nezakonito trgovino z naravnimi viri. Te politike vključujejo akcijski načrt EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT), politiko EU za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter evropske pobude za boj proti nezakoniti trgovini z odpadki, mamili, ponaredki, strelnim orožjem ali ljudmi, boj proti pranju denarja in boj proti nezakonitim finančnim tokovom.

PRILOGA – preglednica ukrepov

Prednostni cilj 1 – preprečevanje nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami in spoprijem s temeljnimi vzroki

	Ukrepi	Odgovorni akter	Pričakovani rezultati	Časovnica
Cilj 1.1: Zmanjšati povpraševanje po nezakonitih proizvodih iz prostoživečih vrst in njihovo ponudbo	1. Izboljšati je treba pomoč za ozaveščanje in namenske kampanje za zmanjševanje povpraševanja v EU in po svetu.	KOM VP/PP 18 DČ	Sprejeti ukrepi in zagotovljena sredstva za ozaveščanje in zmanjševanje povpraševanja po nezakonitih proizvodih iz prostoživečih vrst v pomembnih državah, ki niso članice EU, in državah EU, predvsem glede vrst, s katerimi se v velikih količinah nezakonito trguje znotraj EU.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		KOM DČ	Sedanja orodja in gradivo za ozaveščanje, ki si jih države članice izmenjujejo.	Konec leta 2016
	2. Dodatno je treba omejiti trgovino s slonovino znotraj EU in iz EU.	KOM	Smernice Komisije za zagotovitev enotne razlage pravil EU za ustavitev izvoza neobdelane slonovine iz časa pred Konvencijo ter za zagotovitev, da se znotraj EU trguje samo z zakonitimi predmeti iz stare slonovine.	Konec leta 2016
		DČ	Države članice ne izdajo izvoznih listin in listin za ponovni izvoz za neobdelano slonovino iz časa pred Konvencijo. Države članice izdajo samo spričevala za trgovino med državami EU za predmete iz stare slonovine po merilih iz smernic.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	3. Zmanjšati ali prepovedati je treba netrajnostni uvoz ogroženih vrst v EU s predlogom, da se te navedejo v dodatkih h konvenciji CITES (npr. redke vrste plazilcev).	KOM	Predlogi novih navedb za obravnava na konferencah pogodbenic konvencije CITES.	Stalno, s prvim mejnikom aprila 2016
Cilj 1.2: Zagotoviti, da bodo podeželske skupnosti v državah izvora dejavnejše pri ohranjanju prostoživečih vrst ter da bodo imele več koristi od tega.	4. Okrepiti je treba zavzetost podeželskih skupnosti pri upravljanju in ohranjanju prostoživečih vrst.	KOM DČ	Potreba po ustrezni zavzetosti podeželskih skupnosti pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami postane prednostna naloga v zadevnih politikah ter pri financiranju EU in držav članic.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	5. Podpreti je treba razvoj trajnostnega preživljanja in drugih možnosti za skupnosti, ki živijo v življenjskem prostoru prostoživečih vrst in ob njem.	KOM VP/PP DČ	Pomoč trajnostnim gospodarskim dejavnostim, koristnim podeželskim skupnostim, ki živijo v življenjskem prostoru prostoživečih vrst in ob njem, postane prednostna naloga politik EU in držav članic za financiranje pomoči za podeželje v državah izvora.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
Cilj 1.3: Izboljšati zavzetost poslovnega sektorja pri prizadevanjih za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami in spodbujati trajnostno izkoriščanje proizvodov iz prostoživečih vrst	6. Ozavestiti je treba poslovne sektorje, ki so dejavni na področju trgovine s proizvodi iz prostoživečih vrst v EU in iz nje ali ki tako trgovino omogočajo.	KOM	Opredelitev na ravni EU glavnih akterjev iz gospodarskih panog, povezanih s trgovino s prostoživečimi vrstami, ter vzpostavitev rednih komunikacijskih poti med njimi in Komisijo o vprašanjih trgovine s prostoživečimi vrstami.	Konec leta 2016
		KOM	Srečanja skupine EU za izvajanje ureditve trgovine s prostoživečimi vrstami in poslovnih akterjev, na katerih se obravnavajo posebna vprašanja (npr. tradicionalna kitajska medicina, eksotične ptice, proizvodnja luksuznega blaga, lovni turizem, prevoz, kurirske storitve, spletna trgovina).	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	7. Podpreti je treba pobude zasebnega sektorja pri omejevanju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami in spodbujati trajnostno izkoriščanje proizvodov iz prostoživečih vrst v EU in iz nje.	KOM DČ	Podprte sedanje zasebne pobude in javno-zasebna partnerstva ter izmenjava dobrih praks za spodbujanje novih pobud.	Konec leta 2017
Cilj 1.4: Boj proti korupciji, povezani z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami	8. Podpreti je treba pobude za boj proti korupciji, povezani z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni.	KOM VP/PP	Nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami bo vključena v politike in orodja EU za boj proti korupciji (predvsem kot del dialogov s ključnimi tretjimi državami, ki prejemajo proračunsko pomoč).	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		KOM VP/PP DČ	Vprašanje bo obravnavano na dvostranskih srečanjih s ključnimi partnerskimi državami in na zadevnih večstranskih forumih, vključno s skupinama G7 in G20 ter Konvencijo ZN proti korupciji.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		KOM DČ	Predlog ustrezne resolucije za obravnavo na 17. konferenci pogodbenic konvencije CITES.	April 2016

Prednostni cilj 2 – učinkovitejše izvajanje in izvrševanje veljavnih pravil ter boj proti organiziranemu kriminalu, povezanemu s prostoživečimi vrstami

	Ukrepi	Odgovorni akter	Pričakovani rezultati	Časovnica
Cilj 2.1: Zagotoviti enotnejše izvajanje pravil EU za trgovino s prostoživečimi vrstami ter oblikovati bolj strateški pristop k nadzoru in izvrševanju pravil za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami na ravni EU	9. Oblikovati je treba strategije za izboljšanje skladnosti z evropsko zakonodajo o prostoživečih živalskih in rastlinskih vrstah na nacionalni ravni.	KOM	Komisija oceni pomanjkljivosti pri izvajanju evropskih predpisov za trgovino s prostoživečimi vrstami v vsaki državi članici in da priporočila, kako pomanjkljivosti odpraviti.	Konec leta 2016
		DČ	Države članice izvedejo priporočila.	2017
		KOM	Izvajanje pravil EU o uvozu lovskih trofej v EU se proaktivno spremlja za zagotovitev, da so trofeje zakonitega in trajnostnega izvora.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	10. Izboljšati je treba stopnjo odkrivanja nezakonitih dejavnosti.	DČ	Poleg preverjanj na mejnih prehodih, ki jih zahteva Uredba (ES) št. 338/97, je treba zagotoviti izvrševanje Uredbe v državi, in sicer zlasti z rednim preverjanjem trgovcev in lastnikov živali in rastlin, kot so trgovine z živalmi, rejci in gojilnice.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	11. Okrepiti je treba prizadevanja za zagotovitev izvajanja časovnega načrta EU za odpravo nezakonitega ubijanja ptic, lova nanje s pastmi in trgovine z njimi (pomembno tudi za prednostni cilj 1).	KOM	Zagotovljena sredstva za medvladno projektno skupino za odpravo nezakonitega ubijanja ptic v Sredozemlju, ustanovljeno s Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali, in prvo zasedanje.	Sredina leta 2016
		KOM DČ	Sprejeti ukrepi za izboljšanje nacionalnega spremljanja in zagotavljanja skladnosti s predpisi.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	12. Redno je treba opredeliti in oceniti prednostna tveganja	DČ	Prednostno izvrševanje predpisov o ciljnih vrstah in proizvodih (npr. jegulje, slonovina, rogovi nosoroga, živi plazilci in ptice), trgovskih poteh in načinih tihotapljenja je opredeljeno na nacionalni ravni.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		KOM Europol DČ	Na podlagi skupne ocene tveganja vseevropskih prednostnih nalog, dogovorjenih v skupini EU za izvajanje ureditve trgovine s prostoživečimi vrstami, v sodelovanju z Europolom.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	13. Izboljšati je treba sodelovanje med državami članicami pri čezmejnih primerih nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami.	KOM Europol Eurojust	Dovolj sredstev, rezerviranih pri Europolu in Eurojustu za delovanje na področju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		Europol Eurojust DČ	Redne skupne operacije s čezmejnim sodelovanjem držav članic EU (ob pomoči Europola).	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		Europol Eurojust DČ	Skupne preiskovalne enote z Europolom in/ali Eurojustom.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	14. Pregledati je treba politike EU in zakonodajni okvir o okoljskem kriminalu v skladu z evropsko agendo za varnost.	KOM	Pregled učinkovitosti Direktive 2008/99, vključno v zvezi s kazenskimi sankcijami za nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami v vsej EU.	Leto 2016
Cilj 2.2: Povečati zmogljivosti vseh delov verige izvrševanja in pravosodja za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami	15. Izboljšati je treba sodelovanje, usklajevanje, obveščanje in tok podatkov med pristojnimi organi pregona v državah članicah.	DČ	V vsaki državi članici se vzpostavi mehanizem usklajevanja (kot je na primer medagencijska projektna skupina in/ali memorandum o soglasju) med zadevnimi agencijami (carina, inšpekcijske službe, policija, organi za upravljanje in izvrševanje CITES), pri čemer imajo vsi organi z odgovornostmi na tem področju dostop do ustreznih komunikacijskih poti.	Sredi leta 2017
		DČ	Možnosti za izmenjavo podatkov med organi, pristojnimi na tem področju v skladu z nacionalno zakonodajo, ki jo pregledajo države članice.	Sredi leta 2017
		KOM DČ	Zberejo se dobre prakse medagencijskega sodelovanja ter učinkovitega spremljanja in zagotavljanja skladnosti s predpisi v DČ, ki se nato na ravni EU izmenjajo prek skupine EU za izvajanje ureditve trgovine s prostoživečimi vrstami.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	16. Izboljšati je treba znanje o preverjanjih, preiskavah, pregonu in sodnih postopkih proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami.	DČ	Države članice Komisiji bolj sistematično sporočajo ustrezne kakovostne in statistične podatke, vključno s podatki o preverjanjih, preiskavah, zasegih, sodnih pregonih in sodbah ter izrečenih kaznih, Europol pa sistematično obveščajo o primerih, ki se nanašajo na organizirani kriminal in/ali imajo čezmejne posledice.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		KOM DČ	Metodologija zbiranja podatkov na področju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami, poenostavljena v vsej EU, in boljša ozaveščenost ustreznih strokovnih skupin na področju statistike o kriminalu.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		KOM ENPE	Podatkovna zbirka sodne prakse držav članic na področju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami, vzpostavljena na ravni ENPE 19 , za izboljšanje izmenjave znanja.	Sredi leta 2017
	17. Izboljšati je treba usposabljanje vseh delov verige izvrševanja, vključno s skupnimi dejavnostmi usposabljanja.	KOM	Usposabljanje na področju nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami je vključeno v program evropskih izobraževalnih ustanov, kot so Evropska policijska akademija (CEPOL), Akademija za evropsko pravo (ERA) in druge.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		KOM DČ	Obstoječe gradivo za usposabljanje se zbira in izmenjuje v EU.	Konec leta 2016
		KOM	Usposabljanje za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami je upravičeno do finančne pomoči v različnih evropskih instrumentih financiranja (LIFE, Sklad za notranjo varnost itd.).	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		DČ	V državah članicah redno potekajo usposabljanja za celotno verigo izvrševanja/pravosodja, vključno s skupnim usposabljanjem, ki se ga udeležijo ustrezni organi pregona, tožilci in sodniki.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	18. Okrepiti, ali kadar je primerno, vzpostaviti je treba mreže strokovnih delavcev na nacionalni in regionalni ravni ter izboljšati sodelovanje med njimi.	DČ	Vzpostavitev ustreznih nacionalnih mrež je podprta v vsaki državi članici.	Sredi leta 2017
		KOM	Organizirani skupni sestanki ustreznih mrež EU 20 .	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	19. Izboljšati je treba oskrbo zaseženih ali zaplenjenih živih živali ali rastlin.	DČ	V vseh državah članicah so na voljo objekti za začasno oskrbo zaseženih ali zaplenjenih živih osebkov, po potrebi pa so vzpostavljeni tudi mehanizmi za dolgotrajno preselitev. Pomoč se zagotovi drugim državam članicam.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
Cilj 2.3: Učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu, povezanemu s prostoživečimi vrstami	20. Redno je treba ocenjevati ogroženost zaradi organiziranega kriminala, povezanega s prostoživečimi vrstami, v EU.	Europol	Ocene ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj (SOCTA) vključujejo oceno ogroženosti zaradi nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami, in sicer na podlagi podatkov in po možnosti nacionalnih ocen ogroženosti, ki jih priskrbijo države članice.	Stalno, s prvim mejnikom v prvi polovici leta 2017
	21. Izboljšati je treba zmogljivosti ustreznih strokovnjakov za obravnavo povezav med nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami in organiziranim kriminalom, vključno s kibernetsko kriminaliteto in povezanimi nezakonitimi finančnimi tokovi.	KOM DČ	Dejavnosti ozaveščanja v ustreznih forumih (Mreža tožilcev za preprečevanje organiziranega kriminala, nacionalnega organiziranega kriminala, kibernetske kriminalitete in enot za finančne preiskave (REFCO)).	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		DČ	Oblikovanje zmogljivosti za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami na spletu v pristojnih enotah in zagotovljeni obstoječi kanali za aktiviranje pomoči enot, specializiranih za kibernetski kriminal v posebnih primerih (npr. preiskave temnega spleta, zloraba virtualnih valut).	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		KOM DČ	Vprašanje, uvrščeno na dnevni red FATF 21 , CARIN 22 in Skupine finančnih obveščevalnih enot EGMONT.	Konec leta 2016
		KOM DČ	FATF pripravi smernice o povezavah med pranjem denarja in nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami.	Konec leta 2016
		DČ	Organizirano usposabljanje za preiskovanje nezakonitih finančnih tokov, povezanih z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	22. Države članice v skladu z mednarodnimi zavezami zagotovijo, da se organizirana nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami po vsej EU obravnava kot hudo kaznivo dejanje v skladu s Konvencijo ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, tj. da se kaznuje z najvišjo kaznijo najmanj štirih let zapora.	DČ	Pregleda se ustrezna nacionalna zakonodaja in se po potrebi spremeni.	Konec leta 2017
	23. Države članice v skladu z resolucijo Generalne skupščine ZN pregledajo nacionalno zakonodajo o preprečevanju pranja denarja, da se kazniva dejanja, povezana z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami, obravnavajo kot predhodna kazniva dejanja in so lahko predmet nacionalnih postopkov kazenskega prava.	DČ	Pregleda se ustrezna nacionalna zakonodaja in se po potrebi spremeni.	Konec leta 2017
Cilj 2.4: Izboljšati mednarodno sodelovanje pri pregonu nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami	24. Izboljšati je treba sodelovanje pri pregonu med državami članicami, akterji izvrševanja v EU, ključnimi državami, ki niso članice EU, in drugimi regionalnimi mrežami za izvrševanje na področju prostoživečih vrst, ustreznimi globalnimi mrežami (mednarodni konzorcij za boj proti kaznivim dejanjem nad prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (ICCWC) 23 in mednarodna mreža za skladnost z okoljskimi predpisi in njihovo izvrševanje (INECE)).	KOM Europol	Skupni sestanki Europola, skupine EU za izvajanje ureditve trgovine s prostoživečimi vrstami in ustreznih regionalnih mrež za izvrševanje (npr. mreža ASEAN-WEN in projektna skupina za sporazum iz Lusake) ter mreža INECE.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		KOM	Izmenjava dobrih praks na področju sodelovanja pri pregonu.	Konec leta 2016
		DČ Europol	Države članice ob pomoči Europola sodelujejo v skupnih mednarodnih operacijah kazenskega pregona.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	25. Podpreti je treba krepitev zmogljivosti za organe pregona v ključnih državah izvora in trga, vključno s pregonom znotraj zaščitenih območij.	KOM VP/PP DČ	Stalna finančna pomoč za dejavnosti ICCWC, vključno z ocenami sistemov pregona na podlagi orodja ICCWC za analizo kaznivih dejanj nad prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter gozdovi.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		KOM VP/PP DČ	Rezultati priporočil orodja ICCWC se upoštevajo pri namenski pomoči tretjim državam.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016

Prednostni cilj 3 – krepitev globalnega partnerstva med državami izvora, potrošnje in tranzita pri boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

	Ukrepi	Odgovorni akter	Pričakovani rezultati	Časovnica
Cilj 3.1: Boljša, učinkovitejša in bolj strateško usmerjena pomoč državam v razvoju	26. Zagotoviti je treba, da se nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami upošteva pri sredstvih EU v ustreznih programih na področjih gospodarjenja z naravnimi viri, okolja, organiziranega kriminala, varnosti in upravljanja.	KOM VP/PP	„Strateški pristop k ohranjanju prostoživečih vrst v Afriki“ 24 je podlaga za načrtovanje ustrezne razvojne pomoči. Oblikovani so nadaljnji regionalni ali tematski strateški pristopi. Finančni tokovi za razvojno sodelovanje, vključno z Evropskim razvojnim skladom (ERS), instrumentom za razvojno sodelovanje, instrumentom za prispevanje k stabilnosti in miru ter drugimi finančnimi instrumenti, kot je instrument za partnerstvo, se uporabijo za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, in sicer znotraj dogovorjenih finančnih sredstev programov pomoči, prav tako pa se preverijo tudi drugi mogoči viri financiranja.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	27. Izboljšati je treba učinkovitost finančne pomoči za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami.	KOM VP/PP DČ	V ključnih državah potekajo redni sestanki za usklajevanje donatorskih dejavnosti. Države upravičenke so pozvane, naj poročajo o tem, kako so bili ukrepi za boj proti nezakoniti trgovini, financirani z evropskimi sredstvi, učinkoviti pri reševanju vprašanja (z uporabo kazalnikov, kot je število zasegov in uspešnih pregonov).	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
Cilj 3.2: Z zadevnimi državami izvora, tranzita in trga okrepiti in uskladiti boljše ukrepe zoper nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami in temeljne vzroke zanjo	28. Izboljšati je treba dialog s ključnimi državami izvora, tranzita in trga, vključno z dialogom z lokalnimi skupnostmi, civilno družbo in zasebnim sektorjem.	KOM VP/PP DČ	Opredeljene prednostne države. Vzpostavljene posebne strukture dialoga in tehničnega sodelovanja. Tema je sistematično uvrščena na dnevni red političnih in sektorskih dialogov ter srečanj na visoki ravni s ključnimi državami ali regijami zunaj EU.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
		VP/PP DČ	Vzpostavljena mreža informacijskih točk v delegacijah in na veleposlaništvih v zadevnih državah in uporaba, kadar je primerno, obstoječih struktur, kot je mreža za zeleno diplomacijo.	Konec leta 2016
	29. Proaktivno je treba uporabiti evropske trgovinske politike in instrumente za podporo boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami.	KOM VP/PP	Velikopotezne zaveze za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, ki jih EU predlaga za vključitev v prihodnje sporazume o prosti trgovini na primer z Japonsko in ZDA (čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe – TTIP). Proaktivno spremljanje izvajanja zavez, ki so povezane z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami ter vključene v veljavne sporazume o prosti trgovini in v ureditev splošne sheme preferencialov (GSP+). Nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami je uvrščena na dnevni red dvostranskih trgovinskih dialogov EU s ključnimi partnerji in Odborom STO za trgovino in okolje.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
	30. Pri boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami je treba okrepiti sodelovanje z ustreznimi regionalnimi organizacijami, kot so Afriška unija, Južnoafriška razvojna skupnost (SADC), Vzhodnoafriška skupnost in Zveza držav jugovzhodne Azije (ASEAN), ter v ustreznih mednarodnih forumih, kot je azijsko-evropsko srečanje (ASEM).	KOM VP/PP	Tema, ki je redno uvrščena na dnevni red srečanj na visoki ravni.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
Cilj 3.3: Obravnavati varnostne razsežnosti nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami	31. Izboljšati je treba znanje in oblikovati strategije za spoprijem s povezavami med nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami in varnostjo.	KOM VP/PP	Začetek študije za izboljšanje znanja o povezavah med nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami in drugimi oblikami organiziranega kriminala ter financiranjem milic ali terorističnih skupin.	Sredina leta 2016
		KOM VP/PP DČ	Na podlagi rezultatov se v zadevnih forumih EU določijo nadaljnji ukrepi.	Sredi leta 2017
		KOM VP/PP DČ	Varnostna razsežnost nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami se upošteva v celovitih evropskih ocenah stanja za zadevne države, ki niso članice EU.	Konec leta 2016
		VP/PP DČ	Okrepi se sodelovanje med ZN in EU pri boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami za ohranitev miru in obvladovanje krize.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016
Cilj 3.4: Okrepiti večstranska prizadevanja za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami	32. Podpreti je treba sprejetje in izvajanje trdnih sklepov, resolucij in političnih izjav o nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami v mednarodnih instrumentih in večstranskih forumih.	KOM VP/PP DČ	Vprašanje, obravnavano v: CITES – po potrebi vključno s podporo trgovinskim sankcijam v primerih neskladnosti; Konvenciji o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali – akcijski načrt Tunizije za obdobje 2013–2020 za odpravo nezakonitega ubijanja divjih ptic, lova nanje s pastmi in trgovine z njimi v skladu s Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija); ustreznih večstranskih pobudah na globalni ravni (ZN, nadaljnji postopki v Londonu in Kasaneju, G7, G20 itd.). EU in države članice redno spremljajo izvajanje zavez, danih v teh forumih.	Stalno, s prvim mejnikom konec leta 2016

(1)

Opredeljena je kot mednarodna in nemednarodna nezakonita trgovina s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami ter proizvodi iz njih in s tem tesno povezana kazniva dejanja, na primer divji lov.

(2)

https://www.unodc.org/unodc/en/frontpage/2014/May/wildlife-crime-worth-8-10-billion-annually.html,

https://cites.org/eng/international_dimension_of_illegal_wildlife_trade , http://www.gfintegrity.org/report/briefing-paper-transnational-crime/ .

(3)

V delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu sporočilu (SWD(2016) 38), sta podrobneje predstavljena obseg nezakonite trgovine s prostoživečimi vrstami in vloga EU v nezakoniti trgovini.

(4)

Glej SWD(2016) 38.

(5)

Glej SWD(2016) 38.

(6)

Resoluciji št. 2134 (2014) in št. 2136 (2014); „Poročilo generalnega sekretarja o razmerah v srednji Afriki in o dejavnostih regionalne pisarne ZN za srednjo Afriko“ z dne 30. novembra 2015.

(7)

Resolucija št. 69/314.

(8)

https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/417231/kasane-statement-150325.pdf.

(9)

https://www.g7germany.de/Content/EN/_Anlagen/G7/2015-06-08-g7-abschluss-eng_en.pdf?__blob=publicationFile&v=3 , str. 11.

(10)

Cilj 15.7.

(11)

Primerjaj z Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 (2013/2747(RSP)).

(12)

Glej COM(2014) 64 in SWD(2014) 347.

(13)

Uredba Sveta (ES) št. 338/97.

(14)

UL L 159, 20.6.2007, str. 45–47.

(15)

Glej SWD(2016) 38.

(16)

Glej COM(2015) 497, Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko.

(17)

Glej SWD(2016) 38.

(18)

Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Evropske komisije.

(19)

Evropska mreža tožilcev za okolje.

(20)

Na primer skupina EU za izvajanje ureditve trgovine s prostoživečimi vrstami, Evropska mreža tožilcev za okolje (ENPE), Forum sodnikov Evropske unije za okolje (EUFJE), IMPEL, Projektna skupina za usklajevanje dejavnosti v zvezi z varovanjem zdravja, kulturne dediščine in okolja (PARCS), EnviCrimeNet.

(21)

Projektna skupina za finančno ukrepanje.

(22)

Camdenska meddržavna mreža uradov za odvzem premoženjske koristi.

(23)

Zajema Interpol, sekretariat CITES, Svetovno carinsko organizacijo, Urad Združenih narodov za droge in kriminal ter Svetovno banko.

(24)

Larger than elephants - Inputs for an EU strategic approach to wildlife conservation in Africa – Synthesis (Več kot samo sloni – prispevki za evropski strateški pristop k ohranjanju prostoživečih vrst v Afriki – zbirno sporočilo), Urad za publikacije Evropske unije, 2015.