Strasbourg, 2.2.2016

COM(2016) 50 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o akcijskem načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma


V nedavnih napadih v Evropski uniji in zunaj nje se je pokazalo, da morajo prizadevanja EU za preprečevanje terorizma in boj proti njemu zajemati vsa področja politik. Teroristične organizacije in posamezni teroristi potrebujejo financiranje, da lahko ohranijo svoje mreže, novačijo, oskrbujejo in izvajajo teroristična dejanja. Zato lahko onemogočanje virov financiranja, da bi se teroristi težje izognili odkritju pri uporabi teh sredstev, in čim učinkovitejša uporaba informacij o financiranju znatno prispevata k boju proti terorizmu.

Izziv, ki ga predstavlja financiranje terorizma, ni nov. Ključne značilnosti, kot so tesna povezava z mrežami organiziranega kriminala, so znane že vrsto let, pri čemer kazenska zakonodaja EU, policijsko sodelovanje ter zakonodaja o preprečevanju pranja denarja in boju proti njemu že zagotavljajo pomemben prispevek. Vendar so se pojavili novi trendi, zlasti v kriminalnih organizacijah, kot je Islamska država, nova pa je tudi vloga tujih terorističnih borcev povratnikov.

Današnji izzivi v zvezi z varnostjo zahtevajo odločne, hitre in skladne ukrepe za posodobitev zadevne zakonodaje, zagotovitev njenega celovitega izvajanja, boljše sodelovanje in izmenjavo ključnih informacij. Za to so potrebni ukrepi na ravni EU in zunaj nje.

V evropski agendi za varnost 1 je bila poudarjena potreba po ukrepih za odpravo financiranja terorizma na učinkovitejši in celovitejši način. Izpostavljene so bile povezave z organiziranim kriminalom, ki je podlaga za terorizem prek kanalov, kot so dobava orožja, financiranje s tihotapljenjem drog in vdor na finančne trge. Evropsko agendo za varnost je podprl Evropski parlament 2 . Nadaljnja okrepitev dela je bila podprta tudi v sklepih Sveta za pravosodje in notranje zadeve in Sveta ECOFIN ter Evropskega sveta z dne 18. decembra 2015. Poleg tega je to vprašanje 14. decembra 2015 obravnaval tudi Svet za zunanje zadeve, nekoliko prej v istem mesecu pa je Komisija predložila predlog direktive o boju proti terorizmu, ki opredeljuje financiranje terorizma kot celovito kaznivo dejanje 3 .

Delo, ki poteka na mednarodni ravni, zlasti v okviru Združenih narodov in Projektne skupine za finančno ukrepanje (v nadaljnjem besedilu: FATF) 4 , je dobra podlaga za naprej. Varnostni svet ZN je izrazil obsežno svetovno soglasje glede boja proti financiranju terorizma. Leta 2014 je uvedel nadaljnje obveznosti v smislu kaznivosti financiranja terorizma 5 , kar je privedlo do sprejetja Dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, pri čemer je Komisija ta protokol podpisala oktobra 2015. Poleg tega je decembra 2015 sprejel resolucijo, ki se bolj osredotoča na financiranje Islamske države in s katero je bil podaljšan prejšnji režim sankcij zoper Al Kaido.

To sporočilo je akcijski načrt za dodatno okrepitev boja proti financiranju terorizma, pri čemer temelji na obstoječih pravilih EU, da bi se prilagodil novim nevarnostim, ter posodablja našo politiko in prakse v skladu z mednarodnimi standardi. Prav tako lahko države članice na veliko različnih načinov že ukrepajo in bolje uporabijo obstoječi okvir.

Opredeljeni sta bili dve glavni področji ukrepanja:

kako še naprej odkrivati teroristične organizacije in njihove financerje ter jim preprečiti prenos sredstev in drugih virov ter zagotoviti, da so lahko finančne transakcije, kadar je mogoče, v pomoč organom kazenskega pregona, da izsledijo teroriste in preprečijo kazniva dejanja;

kako dodatno onemogočiti vire prihodkov terorističnih organizacij tako, da se jim prepreči že sama zmožnost zbiranja sredstev.

 

Da bi bili ukrepi učinkoviti, morajo njihovi cilji zajemati več kot zgolj teroristične organizacije kot take. Vključevati morajo podpornike, kot so tuji teroristični borci, financerji in zbiralci sredstev, ter vse, ki zavestno prispevajo k terorističnim dejavnostim. Ukrepi so potrebni tako znotraj EU kot tudi v zunanjih odnosih, pri čemer je še posebej pomembno, da se gradi na delu FATF.

Boj proti financiranju terorizma je bistvenega pomena za varnost državljanov. Vendar lahko dodatni ukrepi za onemogočanje financiranja terorizma vplivajo tudi na vsakdanje življenje in gospodarske dejavnosti državljanov in podjetij po vsej Uniji. Komisija bo v skladu z načeli boljšega pravnega urejanja izvedla ocene učinka, da se pripravijo zakonodajni ukrepi, določeni v tem akcijskem načrtu. Upoštevala bo ravnovesje med potrebo po večji varnosti in potrebo po zaščiti temeljnih pravic, vključno z varstvom podatkov in gospodarskimi svoboščinami.

1.    Preprečevanje prenosa sredstev in odkrivanje virov financiranja terorizma

Teroristične mreže delujejo v različnih državah in so zelo odvisne od tega, da lahko s sedeža v eni državi financirajo teroristična dejanja v drugi. Z omejevanjem finančnih operacij in njihovim sledenjem se lahko prepreči prenos sredstev, ki so potrebna za financiranje terorističnih dejavnosti, poleg tega pa lahko to pomaga identificirati teroristične mreže in izvesti preiskavo po napadih za namene prijetja teroristov in njihovih financerjev.

Inovacije na področju finančnih storitev in tehnološke spremembe so sicer koristne, vendar ustvarjajo nove možnosti, ki jih je včasih mogoče zlorabiti za prikrivanje financiranja terorizma. Nova finančna orodja, kot so virtualne valute, predstavljajo nove izzive v boju proti financiranju terorizma. Zelo prilagodljivi storilci kaznivih dejanj hitro preidejo na nove kanale, če obstoječi postanejo preveč tvegani. Za inovativna finančna orodja je ključno, da lahko obvladujejo tveganja v zvezi z njihovo anonimnostjo, kot so virtualne valute. Pri tem vprašanju niso toliko ključne same oblike plačila, temveč možnost njihove anonimne uporabe. Zato je Komisija že začela izvajati redne ocene znanih in tudi novih tveganj, povezanih s pranjem denarja in financiranjem terorizma 6 . Tako lahko EU stalno ocenjuje in ublažuje nova tveganja, ki vplivajo na notranji trg in varnost EU.

Pri delu na ravni EU in v okviru mednarodnih forumov, kot je FATF, so bile opredeljene morebitne vrzeli ali pomanjkljivosti. Informacije, ki jih zberejo preiskovalci po napadih, so prav tako bistveno prispevale k opredelitvi ključnih področij, ki so se nedavno pojavila in predstavljajo morebitno tveganje.

Pri odkrivanju prenosa sredstev prek finančnih transakcij ali identifikaciji terorističnih mrež in podpornikov so ključna orodja finančne obveščevalne enote (v nadaljnjem besedilu: FIU) in sistemi za sledenje, kot je program EU-ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti. Vendar je obstoječe zmogljivosti mogoče okrepiti, pri čemer se morajo osredotočati na zapletene in obsežne operacije financiranja ter stroškovno neintenzivne teroristične operacije, ki imajo še vedno lahko uničujoč učinek in pri katerih se uporabljajo novi načini plačila, ki so težko sledljivi. Bistvena je tudi hitrost odziva, saj sedanje finančne storitve omogočajo teroristom, da hitro prenesejo sredstva iz enega mesta na drugo, kar kaže tudi na potrebo po izboljšanju sodelovanja ter izmenjave finančnih obveščevalnih podatkov in obveščevalnih podatkov organov kazenskega pregona.

1.1    Takojšnji ukrepi, ki se lahko sprejmejo v obstoječem pravnem okviru

Boj proti financiranju terorizma je v obstoječem pravnem okviru mogoče okrepiti na več načinov:

Četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja je bila sprejeta 20. maja 2015. Njen glavni cilj je preprečiti uporabo finančnega sistema Unije za pranje denarja in financiranje terorizma. Zato sta njen hiter prenos in izvajanje prva ključna koraka. Komisija poziva države članice k soglasju, da se datum za dejanski prenos in začetek uporabe prestavi naprej, in sicer najpozneje do konca leta 2016. Komisija je pripravljena državam članicam pomagati pri njihovih prizadevanjih za prenos direktive in mednarodnih standardov v nacionalno pravo.

Komisija bo okrepila svoja prizadevanja v okviru direktive o preprečevanju pranja denarja, da bi opredelila tretje države, ki imajo strateške pomanjkljivosti na področju ukrepov za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma 7 . Kot je že določeno v direktivi o preprečevanju pranja denarja, bi morale države članice uporabljati okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja finančnih tokov iz držav s seznama in v njih. Komisija bo ta seznam predložila do junija 8 .

Države članice bi morale izboljšati izmenjavo finančnih obveščevalnih podatkov med FIU EU in FIU tretjih držav ter med FIU in zasebnim sektorjem v skladu s priporočili in dobro prakso FATF. Evropska komisija bo sodelovala s Skupino Egmont, ki združuje FIU, da bi spodbudila mednarodno sodelovanje na tem področju.

1.2    Novi ukrepi za preprečevanje zlorabe finančnega sistema za financiranje terorizma

Komisija bo predlagala spremembe četrte direktive o preprečevanju pranja denarja glede naslednjih točk:

Konkretno udejanjanje evropskega „seznama tretjih držav z visokim tveganjem“:

Če je država v skladu s četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja dodana na seznam, ker ima strateške pomanjkljivosti na področju ukrepov za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, morajo subjekti, ki jih zavezuje EU, že okrepiti stopnjo in naravo spremljanja finančnih transakcij (tj. uporabljati okrepljene ukrepe skrbnega preverjanja) z gospodarskimi subjekti iz navedene države. Vendar točna narava teh ukrepov v pravnem besedilu za zdaj še ni izrecno opredeljena. Za pojasnitev te obveznosti Komisija predlaga vključitev podrobnih določb, ki temeljijo na standardih FATF ter bodo opredeljevale konkretne ukrepe skrbnega preverjanja in protiukrepe, ki jih je treba uporabljati. S to pojasnitvijo se bo zagotovilo, da so ukrepi skrbnega preverjanja in protiukrepi usklajeni na ravni EU, s čimer bi se zagotovili enaki pogoji.

Platforme za menjavo virtualnih valut 9 : Obstaja tveganje, da lahko teroristične organizacije prek transferjev v virtualnih valutah prikrijejo transferje, saj se transakcije sicer beležijo, vendar ni mehanizma za poročanje, ki bi bil enakovreden mehanizmu v tradicionalnem bančnem sistemu in ki bi se uporabljal za odkrivanje sumljivih dejavnosti 10 . Virtualne valute za zdaj še niso urejene na ravni EU. Kot prvi korak bo Komisija predlagala, da bi bila anonimna menjava valut pod nadzorom pristojnih organov, in sicer z razširitvijo področja uporabe direktive o preprečevanju pranja denarja, da bi vključevala platforme za menjavo virtualnih valut 11 , ter da bi se taka menjava nadzorovala v okviru nacionalne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma. Poleg tega bi se z uporabo pravil o licenciranju in nadzoru iz direktive o plačilnih storitvah 12 pri platformah za menjavo virtualnih valut spodbujala boljši nadzor in razumevanje trga. Komisija bo podrobno proučila to možnost. Komisija bo proučila tudi, ali naj vključi ponudnike „denarnic“ za virtualne valute 13 .

Predplačniški instrumenti (kot so predplačniške kartice): Teroristi uporabljajo predplačniške kartice za anonimno financiranje logistike terorističnih napadov 14 . Na ta izziv se je treba ustrezno in uravnoteženo odzvati, saj imajo predplačniški instrumenti hkrati tudi socialno vrednost. Predplačniške kartice omogočajo ekonomsko ranljivim ali finančno izključenim osebam plačilno sredstvo, ki se lahko uporablja za nespletno (kot je gotovina) ali, še pomembneje, spletno nakupovanje blaga in storitev. Nekateri ljudje uporabljajo predplačniške kartice za omejitev tveganja goljufije pri spletnem nakupovanju, saj je njihova izpostavljenost omejena na znesek elektronskega denarja, ki je na kartici. Nekatere države članice uporabljajo te instrumente za izplačilo socialnih prejemkov. Nekateri v anonimnosti, ki jih nekatere predplačniške kartice zagotavljajo imetniku, vidijo prednost za varstvo zasebnosti, kar je vse večja težava pri spletnih transakcijah, vendar je anonimnost tudi iskana ali se zlorablja za izvajanje nezakonitih dejanj.

Tveganje za financiranje terorizma, ki ga predstavljajo predplačniške kartice, je dejansko povezano s tistimi anonimnimi predplačniškimi karticami (ki se lahko ponovno napolnijo ali ne), ki se uporabljajo v domačih ali mednarodnih shemah. Ključno vprašanje je, kako obravnavati pomisleke, ki jih predstavlja anonimnost takih splošnih kartic, ne da bi se pri tem izničile koristi, ki jih ti instrumenti zagotavljajo pri običajni uporabi.

Izdajatelji predplačniških instrumentov so že zajeti z zakonodajo EU, vključno z zakonodajo o preprečevanju pranja denarja. Da bi Komisija obravnavala navedene pomisleke, bo predložila nadaljnje spremembe direktive o preprečevanju pranja denarja, ki bi se lahko osredotočile zlasti na zmanjšanje obstoječih izjem, kot so pragi, pod katerimi ni potrebna identifikacija, zlasti za kartice, ki se uporabljajo v živo, ter uvedbo zahteve po identifikaciji in preverjanju strank ob spletnem aktiviranju predplačniških kartic. Komisija proučuje podrobno zasnovo teh ukrepov, pri čemer upošteva njihov učinek in potrebo po sorazmernosti.

Centralizirani registri bančnih in plačilnih računov ter centralni sistemi za pridobivanje podatkov: Organi kazenskega pregona pogosto navajajo, da obstoj centraliziranih registrov na nacionalni ravni, ki zagotavljajo vse nacionalne bančne račune, ki pripadajo eni osebi, ali drugih prožnih mehanizmov, kot so centralni sistemi za pridobivanje podatkov, olajšuje finančne preiskave, vključno s preiskavami morebitnega financiranja terorizma. Vse države še nimajo takega registra in jih zakonodaja EU tudi k temu ne zavezuje 15 . Če bi imele vse države članice tak centralizirani register ali centralni sistem za pridobivanje podatkov, bi to zagotavljalo neposredno operativno podporo FIU. O tem se je prvotno razpravljalo v številnih državah članicah v okviru širših vprašanj v zvezi z zbiranjem in hrambo podatkov, vendar je iz nedavnih posvetovanj razvidno, da zdaj za tako orodje obstaja širša podpora.

Zato bo Komisija predlagala vzpostavitev centraliziranih registrov bančnih in plačilnih računov ali elektronskih sistemov za pridobivanje podatkov s spremembo direktive o preprečevanju pranja denarja, s čimer bodo lahko FIU in drugi pristojni organi dostopali do informacij o bančnih in plačilnih računih.

Vzporedno s tem bo Komisija proučila možnost posebnega in samostojnega pravnega instrumenta, da bi se razširil dostop do teh centraliziranih registrov bančnih in plačilnih računov. Tak instrument bi zlasti omogočil vpogled v te registre za druge preiskave (npr. kazenske preiskave, vključno z odvzemom premoženjske koristi, davčne prekrške) in za druge organe (npr. davčne organe, urade za odvzem premoženjske koristi, druge organe kazenskega pregona, organe za boj proti korupciji). Vsako pobudo bi morali spremljati ustrezni zaščitni ukrepi, zlasti v zvezi z varstvom podatkov in pogoji za dostop.

Izboljšano sodelovanje v zvezi s finančnimi obveščevalnimi podatki

V evropski agendi za varnost so določeni številni ukrepi za olajšanje sodelovanja med FIU. Izvajanje teh ukrepov se lahko pospeši na različne načine:

prvič, z uskladitvijo pravil o dostopu FIU do informacij z najnovejšimi mednarodnimi standardi: FIU imajo pomembno vlogo pri odkrivanju čezmejnih finančnih operacij terorističnih mrež in njihovih financerjev. V mednarodnih standardih se zdaj poudarja pomen razširitve področja uporabe in dostopa do informacij, ki so na voljo FIU (trenutno je to v nekaterih državah članicah omejeno z zahtevo po predhodnem poročilu o sumljivih transakcijah), pri čemer bo to doseženo s spremembo direktive o preprečevanju pranja denarja;

drugič, z ugotavljanjem in odpravo ovir za dostop do ustreznih informacij, njihovo izmenjavo in uporabo ter operativno sodelovanje: v okviru platforme FIU poteka pregled stanja, da bi se ugotovile praktične ovire za dostop do informacij, njihovo izmenjavo in uporabo ter operativno sodelovanje ter da bi se zagotovili rezultati do konca leta 2016. Poleg tega se bo od FIU tudi pričakovalo, da tesno sodelujejo z drugimi organi kazenskega pregona. V zvezi s tem bo Komisija tudi nadalje proučila načine, kako podpreti FIU pri skupni analizi čezmejnih primerov, in rešitve za povišanje ravni finančnih obveščevalnih podatkov. Kot se trenutno razpravlja na mednarodni ravni, se bodo morale FIU morda razviti iz sistema za razkritje podatkov na podlagi sumov v sisteme za razkritje podatkov, ki temeljijo bolj na obveščevalnih podatkih. Komisija se bo glede na rezultate tega pregleda stanja odločila, ali je treba na tem področju sprejeti ukrepe in kakšni ukrepi bi bili ustrezni za obravnavo razlik v organizacijskem statusu FIU ter odpravo morebitnih ovir za učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij.

Poleg tega Komisija izvaja nadnacionalno oceno tveganj v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma, kot je predvideno v direktivi o preprečevanju pranja denarja. Redne ocene tveganja zagotavljajo ustrezen splošni okvir za odkrivanje pomanjkljivosti ter odzivanje na razvijajočo se naravo financiranja terorizma in s tem povezana tveganja, in sicer prek blažilnih ukrepov, ki temeljijo na dokazih in so prilagojeni dejanskim tveganjem. Blažilni ukrepi lahko vključujejo priporočila za države članice (na podlagi načela „upoštevaj ali pojasni“) ali razvoj novih političnih pobud na ravni EU. V primeru blažilnih ukrepov, ki bodo na države članice naslovljeni prek teh priporočil, bo še posebej pomembna politična zavezanost držav članic temu procesu.

Sodelovanje pri sledenju financiranju terorizma in zamrznitvi sredstev

Še eno ključno področje v boju proti terorizmu je povečanje učinkovitosti ukrepov glede zamrznitve sredstev na podlagi seznamov ZN. Sezname ZN (na splošno in tudi glede nekaterih organizacij, kot sta Al Kaida in Islamska država) je treba čim prej začeti uporabljati, da bi imeli čim večji učinek in da bi se zmanjšalo tveganje, da osebe in subjekti s seznamov dvignejo sredstva, preden omejevalni ukrepi začnejo veljati. Kar zadeva pravo EU, je treba omejevalne ukrepe, sprejete na ravni ZN, prenesti v pravo EU s pravnimi akti EU, ki določajo nekatera postopkovna jamstva za osebe s seznamov in obveznosti glede načina, kako Komisija sprejema odločitve. Komisija sezname ZN v okviru režima Al Kaide in Islamske države prenaša v pravo EU s spremembo seznamov iz Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 16 . Ko je Komisija seznanjena z novimi seznami, kot jih določi Odbor za sankcije, ustanovljen z Resolucijo 1267, in ko opravi potrebna preverjanja prima facie, ali se upoštevajo nekatera bistvena postopkovna jamstva, mora opraviti obvezni postopek priprave seznamov, notranjega posvetovanja o njih in njihovega prevoda v vse uradne jezike EU, preden se sprejmejo in objavijo v Uradnem listu. Na tej točki se seznami neposredno uporabljajo po pravu EU, in sicer za osebe, finančne institucije in gospodarske subjekte v EU. Trenutno ta postopek traja približno pet delovnih dni. Čeprav je bil postopek že poenostavljen, je FATF kritizirala čas, ki je zanj potreben. Nadaljnji ukrepi na ravni EU in ZN, vključno z boljšim usklajevanjem in vnaprejšnjo izmenjavo informacij, bodo Komisiji omogočili, da je stalno pripravljena na takojšnji začetek postopkov po odločitvi o novih seznamih, in bodo dodatno pospešili postopek prenosa.

V zvezi s tem in kot dodaten ukrep si Komisija prizadeva zagotoviti, da so novi seznami ZN na voljo finančnim institucijam in gospodarskim subjektom v EU takoj po objavi, vendar pred prenosom na ravni EU, ter olajšati postopke skrbnega preverjanja na podlagi direktive o preprečevanju pranja denarja, še preden pravni akti EU začnejo veljati. To bo vključevalo nalaganje novih seznamov ZN v podatkovno bazo finančnih sankcij EU, tako da so takoj na voljo finančnim institucijam in gospodarskim subjektom v EU 17 . V srednje- do dolgoročnem obdobju bodo službe Komisije sodelovale z zainteresiranimi skupinami ZN, da bi podprle razvoj skupnega sistema za izmenjavo podatkov in tako omogočile, da so novi seznami objavljeni v skupnem formatu, ki ga je mogoče naložiti in je združljiv s podatkovno bazo EU. To bo podprlo prizadevanja finančnih institucij EU za izvajanje ustreznih postopkov skrbnega preverjanja v skladu z zahtevami direktive o preprečevanju pranja denarja, da bi se ublažilo tveganje izginotja sredstev, preden pravni akti EU začnejo veljati.

Ukrepi:

Države članice so pozvane, da:

datum za dejanski prenos in začetek veljavnosti četrte direktive o preprečevanju pranja denarja prestavijo naprej, in sicer najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016.

Kot je predvideno v direktivi o preprečevanju pranja denarja, bo Komisija:

sprejela črni seznam EU za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svojih sistemih za preprečevanje pranja denarja/boj proti financiranju terorizma: najpozneje do drugega četrtletja leta 2016;

objavila poročilo o nadnacionalni oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter priporočila državam članicam o ukrepih, primernih za obravnavo teh tveganj: v drugem četrtletju leta 2017.

Komisija bo najpozneje do drugega četrtletja leta 2016 predstavila zakonodajni predlog za spremembo naslednjih točk direktive o preprečevanju pranja denarja:

okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja/protiukrepi v zvezi s tretjimi državami z visokim tveganjem;

platforme za menjavo virtualnih valut;

predplačniški instrumenti;

centralizirani registri bančnih in plačilnih računov ter elektronski sistemi za pridobivanje podatkov;

dostop FIU do informacij in njihova izmenjava.

Komisija bo pospešila pobude za:

povečanje učinkovitosti EU pri prenosu ukrepov ZN glede zamrznitve sredstev, vključno z izboljšano izmenjavo informacij med EU in ZN: najpozneje do drugega četrtletja leta 2016;

povečanje zmogljivosti držav članic, Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje in gospodarskih subjektov za izmenjavo informacij o izzivih pri izvajanju omejevalnih ukrepov, vključno z izmenjavo informacij o novih seznamih ZN, prek podatkovne baze finančnih sankcij: najpozneje do drugega četrtletja leta 2016;

proučitev možnosti za samostojen zakonodajni instrument, ki bi omogočil širši vpogled v registre bančnih in plačilnih računov za druge preiskave in druge organe ter presega področje uporabe direktive o preprečevanju pranja denarja: najpozneje do drugega četrtletja leta 2016;

okrepitev sodelovanja med FIU s primernimi ukrepi: najpozneje do drugega četrtletja leta 2017.

   

1.3    Druge pobude za dopolnitev obstoječega pravnega okvira

Uskladitev kaznivih dejanj pranja denarja in sankcij

Teroristi pogosto uporabljajo premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, za financiranje svojih dejavnosti ter sheme pranja denarja za pretvorbo, prikritje ali pridobitev te premoženjske koristi. Zato okrepljen pravni okvir EU za preprečevanje pranja denarja prispeva k učinkovitejšemu boju proti financiranju terorizma. Medtem ko zadevno priporočilo FATF in Konvencija Sveta Evrope št. 198 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma zahtevata opredelitev pranja denarja kot kaznivega dejanja, to še ni bilo v celoti izraženo z zakonodajo EU. Vse države članice so pranje denarja opredelile kot kaznivo dejanje, vendar so med njimi razlike v opredelitvi pranja denarja in sankcijah, ki se uporabljajo. Te razlike ovirajo čezmejno pravosodno in policijsko sodelovanje v boju proti pranju denarja ter neposredno vplivajo na ukrepe proti financiranju terorizma. V skladu s členom 83 PDEU bo Komisija predlagala direktivo o kaznivih dejanjih in sankcijah za pranje denarja. Cilj bo uvesti minimalna pravila o opredelitvi kaznivega dejanja pranja denarja (in to opredelitev uporabljati za teroristična in druga huda kazniva dejanja) ter uskladiti sankcije.

Boj proti nedovoljenemu prenosu gotovine

Za financiranje terorističnih dejavnosti se pogosto uporabljajo gotovinska plačila 18 . Zakonodaja EU določa nadzor oseb, ki imajo ob vstopu v EU ali izstopu iz nje pri sebi gotovino v znesku najmanj 10 000 EUR 19 . Ocena, ki jo je izvedla Komisija 20 , je pokazala, da je treba razširiti področje uporabe te uredbe tako, da bo vključevala gotovino, poslano prek poštnih ali tovornih pošiljk, ter da bo pristojnim organom omogočala, da ukrepajo v zvezi z manjšimi zneski v primeru suma nezakonite dejavnosti.

Z ukrepi bi bilo mogoče tudi doseči, da bi vključevala plemenite kovine in drugo visoko likvidno blago visoke vrednosti. V zvezi s tem bi se lahko proučila tudi ustreznost morebitnih zgornjih mej za gotovinska plačila. Več držav članic ima uvedene prepovedi za gotovinska plačila nad določenim pragom.

Poleg uporabe gotovine na splošno organi kazenskega pregona poročajo tudi o težavi, ki jo predstavlja uporaba bankovcev z visoko vrednostjo, zlasti bankovcev za 500 EUR 21 . Ti bankovci so zaradi visoke vrednosti in majhne količine zelo priljubljeni med kriminalnimi združbami, ki so vpletene v fizični prevoz gotovine. Komisija bo v zvezi s tem sodelovala z Evropsko centralno banko, Europolom in drugimi stranmi.

Dokončanje okvira EU za sledenje sredstvom teroristov in njihovo zamrznitev

Obstaja več režimov ZN za zamrznitev sredstev oseb, povezanih s terorizmom. V EU se taki ukrepi glede zamrznitve izvajajo na podlagi skupne zunanje in varnostne politike ter člena 215 PDEU. Poleg tega je v členu 75 PDEU določeno, da se lahko pod določenimi pogoji sprejmejo upravni ukrepi za doseganje ciljev iz člena 67 PDEU, kar zadeva preprečevanje terorizma in boj proti njemu. Ti upravni ukrepi bi bili namenjeni onemogočanju financiranja teroristov in odvračanju podpornikov, kot so zbiralci sredstev, prek ukrepov z vseevropskim učinkom. S takimi ukrepi bi se uvedli skupni standardi glede tega, katera sredstva je treba zamrzniti, kateri akterji so vpleteni ter katera pravna sredstva in zaščitne ukrepe je treba uporabiti, zlasti ob upoštevanju temeljnih pravic. Medtem ko EU že ima učinkovito ureditev glede zamrznitve sredstev v skladu s sistemom ZN, kar zadeva osebe, povezane z mednarodnim terorizmom, člen 75 PDEU zagotavlja pravno podlago, ki bi zajemala tudi osebe, povezane s terorizmom zunaj mednarodnih skupin s seznamov ZN.

Pri začetnem delu v zvezi s študijo ocene učinka leta 2013 glede uporabe člena 75 so bile ocenjene različne možnosti, vključno z režimom EU za oblikovanje seznamov in zamrznitev sredstev, ki dopolnjuje nacionalne režime, možnostjo za uvedbo obveznosti za države članice, da vzpostavijo nacionalne režime za zamrznitev sredstev, ter različnimi načini, kako zagotoviti vzajemno priznavanje takih seznamov in odredb o zamrznitvi sredstev. Komisija bo pregledala to oceno glede na nedavne dogodke in izzive, pri čemer bo upoštevala področje uporabe obstoječih režimov za zamrznitev sredstev glede na nedavne resolucije Varnostnega sveta ZN, področje uporabe in dodano vrednost režima EU na podlagi člena 75 ter njegovo dopolnjevanje z obstoječimi režimi na ravni EU in nacionalni ravni ter potrebo po ustreznem ravnovesju med varstvom temeljnih pravic in učinkovitostjo. Komisija v okviru ocene morebitnega režima EU za zamrznitev sredstev teroristov na podlagi člena 75 PDEU proučuje tudi ukrepe glede vzajemnega priznavanja nacionalnih odredb za zamrznitev sredstev (npr. prek evropskega naloga za zamrznitev sredstev).

Ključni element okvira za varnost je tudi vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb v kazenskih zadevah 22 . Za uspešen boj proti financiranju terorizma so potrebni različni pristopi, ki se med seboj dopolnjujejo. Komisija si bo poleg ocene morebitnega režima EU za zamrznitev sredstev teroristov na podlagi člena 75 PDEU prizadevala zagotoviti, da se storilcem kaznivih dejanj, ki financirajo terorizem, odvzamejo sredstva. Za onemogočanje dejavnosti organiziranega kriminala, s katerimi se financira terorizem, je bistveno, da se tem storilcem kaznivih dejanj odvzame premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem. Zaplemba sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, ni samo sankcija, ampak tudi preventivno orodje. V ta namen želi Komisija zagotoviti, da se vse vrste odredb o zamrznitvi in zaplembi sredstev na področju hudih kaznivih dejanj, ki so na voljo v državah članicah, izvršujejo v čim večjem obsegu po vsej EU, in sicer z uporabo načela vzajemnega priznavanja, kot je določeno v členu 82 PDEU. Vse pobude v zvezi z instrumenti vzajemnega priznavanja morajo ustrezno upoštevati temeljne pravice oseb, na katere se odredbe o zamrznitvi in zaplembi sredstev nanašajo,

Zdi se, da je sledenje mednarodnim transakcijam na podlagi sporazuma o programu EU-ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti učinkovito. Po oceni učinka je Komisija v sporočilu iz novembra 2013 ugotovila, da vzpostavitev sistema EU (tj. sistema za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti), ki bi bil zasnovan na podlagi programa za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, ne bi bila sorazmerna ali zagotovila dodane vrednosti. Vendar bi bilo kljub temu koristno proučiti morebitno potrebo po dopolnilnih mehanizmih k programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, da bi se zapolnile morebitne vrzeli (tj. transakcije, ki so izključene iz sporazuma o programu EU-ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti, zlasti plačila v eurih znotraj EU, in ki jim morda ni mogoče drugače slediti).

Ukrepi:

Komisija bo pospešila pobude za:

 

zakonodajni predlog za uskladitev kaznivih dejanj pranja denarja in sankcij: najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016;

zakonodajni predlog za boj proti nedovoljenemu prenosu gotovine: najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016;

režim EU za zamrznitev sredstev teroristov na podlagi člena 75 PDEU: izvedba ocene najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016;

okrepitev vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi in zaplembi sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem: najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016;

morebiten evropski sistem, ki bi dopolnjeval obstoječi sporazum o programu EU-ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti s sledenjem transakcijam, izključenim iz navedenega sporazuma: izvedba ocene najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016.

2.    Usmerjanje v vire financiranja

Načini, kako se lahko financira terorizem, so zelo različni. Financiranje se lahko zagotovi z zlorabo zakonitih nepridobitnih organizacij 23 , kot so dobrodelne ustanove, zakonitih podjetij ali zbirk. Zagotovi se lahko tudi s kriminalno dejavnostjo, sponzorstvi držav in dejavnostmi v propadlih državah ter zlorabo mednarodnega trgovinskega sistema 24 . Sedanja teroristična grožnja s strani Islamske države sicer ni nova, vendar je izpostavila specifično problematiko. Po podatkih FATF so glavni viri prihodkov Islamske države nezakonito pridobljena sredstva z zasedenih ozemelj. Viri vključujejo plenjenje bank, izsiljevanje, nadzor nad naftnimi polji in rafinerijami, ropanje ekonomskih sredstev, ugrabitve za odkupnino, tihotapljenje gotovine in financiranje na lokalni ravni.

Čeprav obstoječi okvir za boj proti financiranju terorizma, kot je določen v resolucijah Varnostnega sveta ZN in izražen v predlogu direktive o boju proti terorizmu, prepoveduje, da se posameznikom in subjektom s seznamov dajo na voljo kakršni koli gospodarski ali finančni viri, je pomanjkljivost v tem, da obstoječi instrumenti EU ne zadostujejo za učinkovito posredovanje carinskih organov. Teroristi imajo lahko prihodke od nezakonitih dejavnosti (npr. prikrivanje poslovnih transakcij, napačno navajanje vrednosti blaga, lažni računi ali tihotapljenje) in trgovine z zakonitim blagom. Komisija bo proučila izrecno pravno podlago, da bi omogočila začasno zadržanje blaga in izvedbo potrebnih preiskav, zlasti s strani FIU.

Prizori, kako Islamska država uničuje arheološka najdišča, so v medijih pogosti, pri čemer mnogi to obravnavajo kot vojni zločin zoper kulturno dediščino. Vendar poleg ogromne škode obstajajo jasni dokazi, da Islamska država kot vir prihodkov uporablja predmete kulturne dediščine 25 , ki jih nezakonito izkopava na arheoloških območjih. Predmeti kulturne dediščine, nezakonito odstranjeni iz Iraka in Sirije, so lahko pomemben vir prihodkov teroristov. Kadar so ti prihodki odvisni od evropskih trgov, bi lahko odkrivanje in onemogočanje trgovine bistveno vplivalo na pomemben vir financiranja terorističnih dejavnosti.

Trenutno dve uredbi uvajata trgovinske omejitve za predmete kulturne dediščine, nezakonito odstranjene iz Iraka in Sirije 26 , ter zagotavljata pravno podlago za nadzor uvoza. Vendar je njuna učinkovitost omejena. Te trgovinske omejitve so odvisne od nadaljevanja posebnih režimov sankcij ter zagotavljajo le delni odziv, obseg dokaznega bremena, ki ga carinski organi potrebujejo za določitev porekla teh predmetov, pa je znaten. Komisija bo proučila možnost širšega odziva na boj proti financiranju terorizma prek nedovoljene trgovine s predmeti kulturne dediščine, ne glede na državo porekla, da bi odpravila nekatere od teh težav. Obravnavane možnosti vključujejo uvedbo sistema certificiranja za uvoz predmetov kulturne dediščine v EU in smernice za zainteresirane strani, kot so muzeji in trg umetnin.

Kot dodaten vir financiranja terorističnih in s tem povezanih dejavnosti se vedno bolj priznava tudi nezakonita trgovina s prostoživečimi vrstami. Komisija bo kmalu predložila akcijski načrt EU za odpravo nezakonitih finančnih tokov, povezanih z nezakonito trgovino s prostoživečimi vrstami.

Ukrepi:

Komisija bo pospešila pobude za:

zakonodajni predlog za okrepitev pristojnosti in sodelovanja carinskih organov ter obravnavanje financiranja terorizma v zvezi s trgovino z blagom: najpozneje do drugega četrtletja leta 2017;

zakonodajni predlog za boj proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine: najpozneje do drugega četrtletja leta 2017;

akcijski načrt EU o boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami: najpozneje do prvega četrtletja leta 2016.

3.    Zunanja razsežnost

Zaradi same narave trenutne teroristične grožnje so razlike med domačim terorizmom in terorističnimi dejanji, ki jih organizirajo mednarodne skupine, pogosto nejasne, čeprav še vedno obstajajo skupine, ki delujejo izključno v EU 27 . Financiranje in nabava orožja imata pogosto mednarodno razsežnost.

Zato je bistveno, da je EU dejavni akter v boju proti financiranju terorizma na mednarodnem prizorišču, zlasti prek ustreznih mednarodnih organizacij. EU dejavno podpira Globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu ter izvajanje ustreznih resolucij Varnostnega sveta ZN. Poleg tega sodeluje v globalnem forumu za boj proti terorizmu, katerega delo vključuje dejavnosti, povezane s financiranjem terorizma 28 , in spodbuja delo skupine G-20, da bi se poudaril pomen prekinitve finančnih tokov, povezanih s terorizmom 29 .

Komisija je članica FATF ter dejavno prispeva k delu skupine in izvajanju njenih priporočil v EU. Za Evropo so očitne koristi, če v FATF nastopa enotno. V zvezi s tem imajo pomembno vlogo ustrezne resolucije ZN in instrumenti Sveta Evrope, kot je Konvencija Sveta Evrope št. 198 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma 30 , pri čemer Komisija podpira države članice EU pri njihovem izvajanju. Kot je bilo že pojasnjeno, se bo izboljšala tudi izmenjava informacij med EU in ZN o zamrznitvi sredstev.

Poleg tega je velika potreba po tem, da EU podpre naše partnerske države, s posebnim poudarkom na sosednjih državah, ki se soočajo z grožnjami istih skupin, ki so napadle EU. Boj proti financiranju terorizma bi lahko bil del širših prizadevanj za podporo vladam tretjih držav pri spoštovanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in priporočil FATF, da se okrepi njihova zmogljivost za boj proti financiranju terorizma ter sodelovanje z državami članicami EU in agencijami 31 . EU lahko pomaga tudi s podpiranjem prizadevanj partnerskih držav za boj proti hudim kaznivim dejanjem, kot je trgovina s prepovedanimi drogami ali orožjem, kot virom financiranja terorizma.

V zvezi s tem bosta Komisija in visoki predstavnik poglobila sodelovanje s tretjimi državami pri oblikovanju seznamov terorističnih subjektov in njihovem vodenju, ko se bodo na podlagi seznamov, o katerih so odločali pristojni nacionalni organi tretjih držav, pripravljali seznami terorističnih subjektov na ravni EU. Poleg tega bo to delo vključevalo tudi nadaljnje stike s tretjimi državami zaradi uskladitve z obstoječimi omejevalnimi ukrepi za boj proti terorizmu. Dialogi s partnerskimi državami o boju proti terorizmu so najučinkovitejši okvir za razpravo o uskladitvi ali izvajanju omejevalnih ukrepov.

Tretjim državam bi se lahko pomagalo tudi v boju proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine in njihovi uporabi za financiranje terorizma. To bi lahko vključevalo ponovno prednostno razvrstitev obstoječe podpore za krepitev zmogljivosti (na primer na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki), da bi se posebna pozornost namenila varovanju njihove kulturne dediščine in okrepitvi mednarodnega policijska sodelovanja v boju proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine.

Ukrepi zahtevajo svetovno razsežnost, pri čemer je varnost ena od naših najpomembnejših zunanjih prednostnih nalog. Obstaja splošno svetovno soglasje, da je treba ukrepati skupaj in da bi morala EU prevzeti vodilno vlogo pri prizadevanju, da so svetovne pobude za boj proti financiranju terorizma učinkovite in da so ukrepi EU prilagojeni najnovejšim dogodkom.

Komisija in visoki predstavnik bosta:

začela projekte za tehnično pomoč državam na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki v boju proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine: najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016;

okrepila podporo tretjim državam pri spoštovanju pravnih zahtev resolucij Varnostnega sveta ZN in priporočil FATF: v teku;

podprla države na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in jugovzhodni Aziji pri spremljanju in onemogočanju financiranja terorizma: najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016;

okrepila prizadevanja za izmenjavo informacij s partnerskimi tretjimi državami zaradi oblikovanja/vodenja seznamov na podlagi avtonomnih ukrepov EU za boj proti terorizmu: v teku.

4.    Naslednji koraki

V evropski agendi za varnost je bilo poudarjeno, da se morajo vsi akterji skupaj zavezati k zagotavljanju visoke ravni notranje varnosti v EU. To vključuje ukrepe institucij EU, držav članic in agencij EU, boljše sodelovanje ter zlasti izmenjavo informacij med ustreznimi organi. Države članice bi morale uporabiti vsa razpoložljiva orodja in zagotoviti hitro izvajanje dogovorjenih ukrepov EU. Komisija prav tako poziva sozakonodajalca, naj pravočasno nadaljujeta delo v zvezi s prihodnjimi predlogi Komisije.

Poleg tega morajo EU in države članice skupaj okrepiti sodelovanje s finančnimi institucijami in gospodarskimi subjekti v EU, da bi razumele izzive, s katerimi se slednji soočajo pri izvajanju mednarodnih standardov na področju boja proti financiranju terorizma, ter da bi ocenile, kako je politike in prakse mogoče okrepiti, tako da bi obravnavale zadevna tveganja v hitro spreminjajočem se okolju.

Komisija bo spremljala napredek v zvezi z akcijskim načrtom ter o napredku redno poročala Evropskemu parlamentu in Svetu.

(1)

     COM(2015) 185 final.

(2)

     Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o evropski agendi za varnost (2015/2697(RSP)).

(3)

     COM(2015) 625 final.

(4)

     Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) je medvladni organ, ustanovljen z namenom določanja standardov in spodbujanja dejanskega izvajanja pravnih, regulativnih in operativnih ukrepov za preprečevanje pranja denarja, financiranja terorizma in drugih povezanih nevarnosti za integriteto mednarodnega finančnega sistema. V FATF sodeluje več držav članic EU ter tudi Komisija. Ključni standardi vključujejo standarde iz 40 priporočil FATF glede boja proti pranju denarja, financiranju terorizma in širjenju orožja:

http://www.fatf-gafi.org/media/fatf/documents/recommendations/pdfs/FATF_Recommendations.pdf.

(5)

     Resolucija 2178(2014).

(6)

     V okviru četrte direktive o preprečevanju pranja denarja: Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(7)

     To bo predmet delegiranih aktov, ki jih bo Komisija sprejela na podlagi direktive o preprečevanju pranja denarja.

(8)

     Tak črni seznam EU bi lahko bil ustrezen za uporabo tudi pri obvladovanju tveganja na drugih področjih, kot je carina.

(9)

     Platforme za menjavo virtualnih valut je mogoče obravnavati kot „elektronske“ menjalnice, ki trgujejo z virtualnimi valutami za tradicionalne valute. Ponudniki denarnic za virtualne valute imajo račune v virtualnih valutah v imenu svojih strank. V svetu virtualnih valut delujejo kot banka, ki ponuja tekoči račun, na katerega je mogoče položiti tradicionalni denar. Hranijo virtualne valute in omogočajo njihov prenos v druge denarnice oziroma na druge račune v virtualnih valutah.

(10)

     IHS Consulting – Terrorism Financing Assessment (Ocena financiranja terorizma), 15. september 2015; mnenje Evropskega bančnega organa o virtualnih valutah, 4. julij 2014; smernice FATF o pristopu k virtualnim valutam na podlagi tveganja, junij 2015.

(11)

     Tj. ponudnike storitev menjave med virtualnimi in tradicionalnimi valutami.

(12)

     Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35–127).

(13)

     Ponudnik denarnice je subjekt, ki omogoča (prek programske aplikacije ali drugega mehanizma/medija) imetje, hrambo in prenos bitcoinov ali druge virtualne valute (poročilo FATF o virtualnih valutah).

(14)

     Teroristi, odgovorni za napade v Parizu 13. novembra 2015, naj bi na primer s predplačniškimi karticami plačali hotelske sobe.

(15)

     Vendar je več držav članic že vzpostavilo tak register ali pa so trenutno v postopku sprejetja takih centraliziranih mehanizmov.

(16)

     Uredba Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov talibanov iz Afganistana (UL L 139, 29.5.2002, str. 9–22).

(17)

     Komisija bo proučila tehnične vidike razvoja podatkovne baze finančnih sankcij, da bi omogočila boljšo izmenjavo informacij o nacionalnih ukrepih glede zamrznitve sredstev med državami članicami in finančnimi institucijami.

(18)

     https://www.europol.europa.eu/content/why-cash-still-king-strategic-report-use-cash-criminal-groups-facilitator-money-laundering.

(19)

     Uredba (ES) št. 1889/2005 (UL L 309, 25.11.2005).

(20)

     Težave v zvezi z obstoječo uredbo in glavne politične možnosti za njeno spremembo so bile že ugotovljene v ocenjevalnem dokumentu, povratne informacije pa so bile zbrane na podlagi odprtega javnega posvetovanja: http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/common/consultations/customs/cash_survey_summary_report_en.pdf.

(21)

     Glej navedeno Europolovo poročilo: „Dejstvo, da se bankovec za 500 EUR redko uporablja kot plačilni instrument, vendar predstavlja tretjino vrednosti vseh bankovcev v obtoku, vzbuja pomisleke glede namena, za katerega se uporablja.“

(22)

     COM(2015) 185 final.

(23)

     http://www.fatf-gafi.org/media/fatf/documents/reports/BPP-combating-abuse-non-profit-organisations.pdf.

(24)

     http://www.fatf-gafi.org/media/fatf/documents/reports/Trade%20Based%20Money%20Laundering.pdf.

(25)

     Kot so opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine (UL L 39, 10.2.2009, str. 1).

(26)

     Uredba Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 442/2011 (UL L 16, 19.1.2011) ter Uredba Sveta (ES) št. 1210/2003 z dne 7. julija 2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2465/96 (UL L 169, 8.7.2003, str. 6).

(27)

   Glej zlasti Europolovo poročilo o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji (TE-SAT): https://www.europol.europa.eu/content/european-union-terrorism-situation-and-trend-report-2015.

(28)

     https://www.thegctf.org/focus-areas.

(29)

     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/11/16-g20-summit-antalya-communique/.

(30)

     http://www.coe.int/t/dghl/monitoring/cop198/.

(31)

     Podpora bi lahko vključevala krepitev zmogljivosti kazenskega pravosodja in zainteresiranih skupin iz širšega finančnega sektorja, pomoč partnerskim državam pri spreminjanju in posodabljanju zakonodaje v skladu z mednarodnimi dobrimi praksami ter spodbujanje regionalnega sodelovanja. EU izvaja ta pristop v boju proti financiranju terorizma večinoma na širšem območju Afriškega roga (Džibuti, Etiopija, Eritreja, Kenija, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Uganda in Jemen). V okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru razvija svetovni program za boj proti financiranju terorizma in preprečevanje pranja denarja (z načrtovano dodelitvijo sredstev v višini 16 milijonov EUR). Ukrepi bodo zajemali regije na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter države v jugovzhodni Aziji.


Strasbourg, 2.2.2016

COM(2016) 50 final

PRILOGA

Akcijski načrt za okrepitev boja proti financiranju terorizma

k

Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu


PRILOGA I: AKCIJSKI NAČRT ZA OKREPITEV BOJA PROTI FINANCIRANJU TERORIZMA

Cilji in ukrepi

Odgovorni

Časovni razpored

Preprečevanje prenosa sredstev in odkrivanje virov financiranja terorizma

Preprečevanje zlorabe finančnega sistema za financiranje terorizma

Prestaviti datum za dejanski prenos in začetek veljavnosti četrte direktive o preprečevanju pranja denarja naprej.

države članice

najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016

Sprejeti črni seznam EU za opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti v svojih sistemih za preprečevanje pranja denarja/boj proti financiranju terorizma.

Komisija

najpozneje do drugega četrtletja leta 2016

Objaviti poročilo o nadnacionalni oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter priporočila državam članicam o ukrepih, primernih za obravnavo teh tveganj.

Komisija

drugo četrtletje leta 2017

Predlagati spremembe direktive o preprečevanju pranja denarja glede naslednjih točk:

okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja/protiukrepi v zvezi s tretjimi državami z visokim tveganjem;

platforme za menjavo virtualnih valut;

predplačniški instrumenti;

centralizirani registri bančnih in plačilnih računov ter elektronski sistemi za pridobivanje podatkov;

dostop finančnih obveščevalnih enot (v nadaljnjem besedilu: FIU) do informacij in njihova izmenjava.

Komisija

najpozneje do drugega četrtletja leta 2016



Povečati učinkovitost EU pri prenosu ukrepov ZN glede zamrznitve sredstev, vključno z izboljšano izmenjavo informacij med EU in ZN.

Komisija

najpozneje do drugega četrtletja leta 2016

Povečati zmogljivost držav članic, Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje in gospodarskih subjektov za izmenjavo informacij o izzivih pri izvajanju omejevalnih ukrepov, vključno z izmenjavo informacij o morebitnih novih seznamih ZN, prek podatkovne baze finančnih sankcij.

Komisija

najpozneje do drugega četrtletja leta 2016

Proučiti možnosti za samostojen zakonodajni instrument, ki bi omogočil širši vpogled v registre bančnih in plačilnih računov za druge preiskave in druge organe ter presegal področje uporabe direktive o preprečevanju pranja denarja.

Komisija

najpozneje do drugega četrtletja leta 2016

Okrepiti sodelovanje med FIU s primernimi ukrepi.

Komisija

najpozneje do drugega četrtletja leta 2017

Druge pobude za dopolnitev obstoječega pravnega okvira

Uskladitev kaznivih dejanj pranja denarja in sankcij

Zakonodajni predlog za uskladitev kaznivih dejanj pranja denarja in sankcij.

Komisija

najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016

Boj proti nedovoljenemu prenosu gotovine

Zakonodajni predlog za boj proti nedovoljenemu prenosu gotovine.

Komisija

najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016

Dokončanje okvira EU za sledenje sredstvom teroristov in njihovo zamrznitev

Režim EU za zamrznitev sredstev teroristov na podlagi člena 75 PDEU.

Komisija

izvedba ocene najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016

Okrepitev vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi in zaplembi sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem.

Komisija

najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016

Morebiten evropski sistem, ki bi dopolnjeval obstoječi sporazum o programu EU-ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti s sledenjem transakcijam, izključenim iz navedenega sporazuma.

Komisija

izvedba ocene najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016

Usmerjanje v vire financiranja

Zakonodajni predlog za okrepitev pristojnosti in sodelovanja carinskih organov ter obravnavanje financiranja terorizma v zvezi s trgovino z blagom.

Komisija

najpozneje do drugega četrtletja leta 2017

Zakonodajni predlog za boj proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine.

Komisija

najpozneje do drugega četrtletja leta 2017

Akcijski načrt EU o boju proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami.

Komisija

najpozneje do prvega četrtletja leta 2016

Zunanja razsežnost

Začeti projekte za tehnično pomoč državam na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki v boju proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine.

Komisija in visoki predstavnik

najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016

Okrepiti podporo tretjim državam pri spoštovanju pravnih zahtev resolucij Varnostnega sveta ZN in priporočil FATF.

Komisija in visoki predstavnik

v teku

Podpreti države na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in jugovzhodni Aziji pri spremljanju in onemogočanju financiranja terorizma.

Komisija in visoki predstavnik

najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016

Okrepiti prizadevanja za izmenjavo informacij s partnerskimi tretjimi državami zaradi oblikovanja/vodenja seznamov na podlagi avtonomnih ukrepov EU za boj proti terorizmu.

Komisija in visoki predstavnik

v teku