21.10.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 389/43

Poročevalec:

Daniel MAREELS

Soporočevalec:

Giuseppe GUERINI

1.1

EESO pozdravlja akcijski načrt za DDV, katerega cilj je prehod na dokončni sistem DDV v EU, in podpira njegove cilje in pristop, ki temelji na štirih kratkoročnih in srednjeročnih elementih. Skrajni čas je, da naredimo preskok v kakovosti (kvantni preskok), s tem podpremo enotni trg in prispevamo k zaposlovanju, rasti, naložbam in konkurenčnosti.

1.2

EESO meni, da si je treba prizadevati za uresničitev vseh delov akcijskega načrta kot nedeljive celote. To zlasti velja za prehod na dokončni sistem DDV. Za njegovo uresničitev, ki je načrtovana šele v drugi fazi akcijskega načrta in je odvisna od ločene ocene v državah članicah, si je treba prizadevati v vsakem primeru in v razumnem roku, sicer utegnejo biti navedeni cilji ogroženi.

1.3

EESO v zvezi s prvo fazo akcijskega načrta, ki se trenutno nanaša samo na nekatere dobave blaga, vse deležnike poziva, naj proučijo, kako bi lahko storitve hitreje vključili v novi sistem, s čimer bi ublažili tudi težave, povezane s to (prehodno) fazo. Dobro bi bilo tudi preučiti, kako za finančne storitve uvesti splošnost obveznost plačevanja DDV.

1.4

Po mnenju EESO bi bilo treba sedanji sistem preoblikovati v dokončni sistem DDV, ki bi bil jasen, dosleden, trden in celovit, obenem pa sorazmeren in kos prihodnjim izzivom. S tega vidika EESO podpira predlog, da se kot osnova za dokončni sistem DDV vzame načelo obdavčitve v namembni državi, saj bodo s tem vsi dobavitelji na istem nacionalnem trgu imeli enake pogoje, manj pa bo tudi izkrivljanja trga.

1.5

EESO meni, da je treba pozornost nameniti tudi prijaznosti sistema do podjetij, zlasti MSP. Kljub inovacijam in poenostavitvam, ki so predlagane v akcijskem načrtu, kompleksnost in zapletenost prihodnje ureditve ter veliko upravno breme, ki ga utegne povzročiti, še vedno vzbujajo precej skrbi.

1.6

Ne glede na to, da mora razvoj dokončnega sistema DDV temeljiti na jasnosti in pravni varnosti, EESO poziva k možnosti, da se temeljiteje proučijo nadaljnje in daljnosežnejše poenostavitve ter zmanjšanje upravnega bremena, pri čemer bi lahko razmislili o sorazmernem pristopu v korist MSP, ki pa ne bi posegal v celovitost in druge temeljne značilnosti dokončnega sistema DDV. Najbolje bi bilo, če bi bila MSP že od začetka vključena v razvojni proces.

1.7

V korist podjetij bi morali proučiti tudi celovito posredovanje koristnih informacij na sodoben način, denimo prek spletnega portala. To naj bo zlasti v pomoč malim podjetjem, da bodo lahko enakovredno tekmovala z drugimi podjetji in ponudniki iz javnega sektorja. Na splošno je pomembno, da za vsa podjetja, zlasti pa MSP, čezmejne dejavnosti v okviru EU postanejo enostavnejše in privlačnejše.

1.8

EESO pozdravlja, da je velik poudarek namenjen zapiranju vrzeli pri pobiranju DDV in odpravljanju možnosti za goljufije pri tem davku, zlasti upoštevajoč višino zneskov, ki na leto dosežejo 170 milijard EUR. Pomembno je, da ta cilj postane prioriteta in da se rezultati nemudoma dosežejo, tudi z izboljšanjem sodelovanja med davčnimi upravami ter s carinskimi upravami v EU in tretjimi državami, z učinkovitejšimi davčnimi upravami in močnejšo vlogo mreže Eurofisc ter večjim prostovoljnim spoštovanjem pravil in izboljšanim pobiranjem davkov.

1.8.1

EESO meni, da morajo države članice na vseh področjih okrepiti zmogljivost svojih davčnih uprav v smislu človeških, finančnih in tehničnih virov. To bi jim moralo omogočiti, da zagotovijo ustrezno in učinkovito delovanje novega sistema, s tem pa zmanjšajo obseg goljufij.

1.8.2

Brez poseganja v ukrepe, ki so v zvezi s tem predvideni v akcijskem načrtu, se EESO sprašuje, ali ne bi bilo treba na tem področju uporabiti še druga, dodatna orodja po zgledu številnih nedavnih mednarodnih zavez glede samodejne izmenjave podatkov o neposredni obdavčitvi.

1.8.3

EESO poleg tega meni, da se je treba močno osredotočiti na notranje značilnosti in lastnosti dokončnega sistema DDV z vidika njegove dovzetnosti za goljufije. Rezultat novih pravil, ustreznega nadzora in večje kontrole s pomočjo ustreznih sredstev za izvrševanje, vključno sodnih, bi vedno moral biti celovitejši in učinkovitejši sistem DDV. V tem smislu bi bilo treba pozornost nameniti tudi sedanji izjemi za majhne pošiljke, ki jih odpošljejo ponudniki zunaj EU, vendar se EESO zavzema za podrobno izdelan pristop k temu vprašanju.

1.9

EESO meni, da morajo biti v praksi ukrepi za boj proti goljufijam ciljni in sorazmerni. Podjetja, ki poslujejo v dobri veri, bi bilo treba zaščiti in proti njim ne bi smeli sprejemati dodatnih čezmernih ukrepov.

1.10

EESO pozdravlja poudarek na novostih pri e-poslovanju in oblikah poslovanja. Pomembno je, da je vsem, ki so pri tem udeleženi, zagotovljena jasnost in preglednost, obenem pa je treba poskrbeti, da so vsi ponudniki pri vseh svojih poslih, najsi bodo čezmejni ali ne, enako obravnavani, ne glede na to, ali sledijo tem novostim ali se držijo bolj uveljavljenih poti in metod.

1.11

EESO še ne želi podati ocene glede večje prožnosti, ki je državam članicam omogočena pri nižjih stopnjah, in dveh s tem povezanih možnosti, ki sta predstavljeni v akcijskem načrtu, saj je o predlaganih možnostih, njunem delovanju in pravilih zanju potrebnih več informacij. EESO bo zato raje podal več meril za prihodnji sistem, ki mora združevati prožnost in pravno varnost, biti transparenten, zaradi enostavnosti pa je treba omejiti število nižjih stopenj in izjem. EESO bi v sedanjih okoliščinah in glede na trenutno razpoložljive informacije dal prednost možnosti 1, saj bolj ustreza navedenim merilom.

2.1

Akcijski načrt za DDV določa pot za vzpostavitev enotnega območja DDV v EU. To območje bi moralo podpirati enotni trg, prispevati k spodbujanju zaposlovanja, rasti, naložb in konkurenčnosti ter biti kos zahtevam 21. stoletja. Novi sistem bi moral biti enostavnejši, manj dovzeten za goljufije in prijaznejši do podjetij.

2.2

Sedanji sistem DDV je močno razdrobljen in zapleten, zlasti z vidika čezmejnega poslovanja, in ni sposoben slediti izzivom novega svetovnega, digitalnega in mobilnega gospodarstva. Obstaja precejšnje neskladje med pričakovanimi in dejanskimi prihodki iz DDV („vrzel pri pobiranju DDV“), sistem pa je dovzeten za goljufije.

2.3

S predlaganim pristopom bi posodobili in osvežili (obnovili) sistem DDV. Drugi pristopi se ne zdijo možni. Vse spremembe sistema morajo soglasno potrditi vse države članice.

2.4

Akcijski načrt sestavljajo štirje elementi in najmanj 27 ukrepov (2), med katerimi so bili številni pripravljeni v skladu s smernicami za boljše pravno urejanje (REFIT).

2.4.1

Glavna načela, na katerih temelji prihodnje enotno območje DDV, so nedvomno postavljena v jedro akcijskega načrta in so njegovo najpomembnejše poglavje. Cilj je, da se leta 2017 predlagajo dokončna pravila.

2.4.1.1

Dokončni sistem DDV bo temeljil na načelu obdavčitve v namembni državi blaga in storitev (3), saj se je načelo države izvora izkazalo za neizvedljivo. To velja za vse posle, vključno s čezmejnimi. Način pobiranja davkov bo sčasoma postal sistem, ki bo odpornejši na goljufije. Ti predlogi se bodo uresničevali v dveh fazah.

2.4.2

Poleg navedenega obstaja še kopica nedavnih in tekočih pobud, in sicer:

2.4.3

Največji sveženj se nanaša na nujne ukrepe za zmanjšanje vrzeli pri pobiranju DDV in boj proti goljufijam v zvezi z DDV. Pri tem je poudarek na naslednjem:

2.4.4

Končni cilj je na dolgi rok doseči posodobitev politike glede stopenj DDV, tako da bi imele države članice več svobode in prožnosti pri določanju teh stopenj, zlasti nižjih. Naslednje pobude bodo predstavljene leta 2017.

3.1.1

EESO pozdravlja akcijski načrt, katerega cilj je prehod na enotno evropsko območje DDV. Akcijski načrt je ambiciozen, nujen in potreben ter v skladu s prizadevanji za razvoj sodobnejšega in konkurenčnejšega enotnega trga.

3.1.2

EESO pozdravlja pristop, ki temelji na štirih elementih (4), z različnimi pristopi v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Namen je odpraviti slabosti in pomanjkljivosti sedanjega prehodnega sistema ter naredili preskok v kakovosti (kvantni preskok), v skladu s potrebami enotnega trga.

3.1.3

EESO podpira predlagani pristop, po katerem bi dokončni sistem DDV temeljil na načelu namembne države. Ugotavlja tudi, da mora biti novi sistem jasen, dosleden, trden in celovit, obenem pa sorazmeren in kos izzivom prihodnosti. Glede tega EESO poziva Evropsko komisijo, naj preventivno preuči možnost uvedbe splošnega sistema obrnjene davčne obveznosti (5) za vse posle v čezmejni trgovini med podjetji (B2B). Čeprav se mehanizem obrnjene davčne obveznosti v nekaterih državah članicah že uporablja za zmanjšanje goljufij na področju DDV v določenih gospodarskih sektorjih, bi splošnejša uporaba tega načela lahko povzročila, da bi se tveganje goljufij na področju DDV preselilo v fazo prodaje na drobno.

3.1.4

Prehod na dokončni sistem je treba ustrezno nadzorovati. Tu je ključnega pomena izboljšanje učinkovitosti državnih davčnih uprav in njihovega čezmejnega sodelovanja ter odprava dovzetnosti sistema za goljufije. Za izboljšanje pobiranja DDV in preprečevanje goljufij je pomembno spodbujanje razvoja in izmenjav dobre prakse po vsej EU. Treba bi bilo na primer razmisliti o uvedbi rokov za obračunavanje DDV med državami članicami. Čim bolj bi si bilo treba prizadevati za odpravo vrzeli v DDV. To bi koristilo tako organom (ustrezni prihodki iz DDV!) kot tudi dobaviteljem, ki bi imeli enake konkurenčne pogoje.

3.1.5

Hkrati je izredno pomembno, da sistem postane bolj prijazen za podjetja ter da sta na prvem mestu jasnost in pravna varnost. Zmanjšati je treba tudi upravno breme, zlasti za MSP, ne da bi s tem posegali v celovitost in druge temeljne značilnosti (6) dokončnega sistema DDV. Zato bi si bilo treba prizadevati za oblikovanje standardnih obrazcev za vračilo DDV, poskrbeti, da so vračila pravočasna, in razviti dostopen sistem stopenj DDV.

3.1.6

Uporaba načela namembne države državam članicam omogoča prosto opredeljevanje lastnih stopenj, vendar to ne bi smelo voditi v razdrobljenost in pretirano zapletenost. Sprejeti bi bilo treba sorazmeren pristop, ki bi bil v korist MSP. Upoštevati bi bilo treba tudi najnovejši razvoj v čezmejni trgovini ter digitalnem in mobilnem gospodarstvu, kakor tudi razvoj vseh – obstoječih in novih – oblik podjetij.

3.1.7

Po mnenju EESO bi morala prizadevanja za oblikovanje sodobne politike stopenj, ki državam članicam omogoča več prožnosti glede nižjih stopenj (7), načeloma sovpadati s ciljem, da se uporabi načelo namembne države, saj v takih okoliščinah običajno pride do manj izkrivljanja trgovine. Število izjem bi bilo treba omejiti in za namene DDV enako obravnavati (8) javno in zasebno dobavljeno blago in storitve, s čimer bi se izboljšala ekonomska učinkovitost. Širša ko je osnova, za katero se uporablja DDV, nižja mora biti stopnja, če hočemo doseči enak davčni prihodek. Obenem se s tem prepreči ekonomsko izkrivljanje.

3.1.8

Po mnenju EESO je pomembno, da se ta akcijski načrt izvaja v celoti in kot nedeljiva celota, z vsemi njenimi elementi. Sedanja morebitna negotovost glede tega ni v skladu s ciljem oblikovanja sistema DDV za enotni trg in lahko ogrozi zadane cilje. EESO meni, da je treba v akcijski načrt vključiti vsa potrebna jamstva za dosego tega cilja. To velja zlasti za prehod na dokončni sistem DDV v dveh fazah, pri čemer je druga zdaj (9) odvisna od ločene ocene in od odločitve držav članic. Cilj bi moral biti, da se dokončni sistem DDV v drugi fazi dejansko začne izvajati v vsakem primeru in v razumnem časovnem okviru.

3.1.9

S ciljem, da bi se akcijski načrt izvajal v celoti, EESO poziva države članice, naj razširijo in poglobijo sodelovanje pri izmenjavi informacij ter vzpostavijo zaupanje glede prizadevanj za izvajanje predpisov in za povečanje prihodkov iz DDV. EESO meni, da bodo zato države članice morale okrepiti zmogljivost svojih davčnih uprav, ki bodo morale imeti ustrezne človeške, finančne in tehnične (vključno z IKT) vire. EESO poziva Komisijo, naj pri tem nudi podporo.

3.1.10

EESO pričakuje, da bo Komisija pravočasno predložila podrobno in vsestransko oceno učinka predlaganih ukrepov in akcijskega načrta kot celote. Ta mora vključevati oceno vpliva na MSP, za katera je načrt zaradi kompleksnosti in upravne obremenitve velik izziv.

3.2.1

EESO podpira odločitev za načelo namembne države, s katerim se ustvarijo enaki konkurenčni pogoji za vse dobavitelje na istem nacionalnem trgu, ne glede na to, kje imajo sedež.

3.2.2

Po tem akcijskem načrtu se bo v prvi fazi prehoda na dokončni sistem DDV načelo namembne države uporabljalo samo za blago. Zaradi poenostavitve in da bi se izognili nadaljnjim zapletom, EESO poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, kako bi storitve lahko hitreje vključili v novi sistem in na kakšne načine bi lahko finančne storitve bolj splošno vključili v sistem plačevanja DDV.

3.2.3

Obstaja tveganje, da bi uvedba novega sistema povečala upravno obremenitev za podjetja, zato EESO poudarja potrebo po enostavnejših predpisih o DDV, zlasti za MSP, ki pa vseeno ne bi ogrozili celovitosti sistema. Obenem je treba veliko pozornosti nameniti jasnosti predpisov in pravni varnosti.

3.2.4

Širjenje dejavnosti preko meja znotraj EU mora biti za podjetja enostavno in privlačno. Pri čezmejnih transakcijah načelo namembne države pomeni, da dobavitelji obračunavajo DDV po stopnji, ki se uporablja za države članice, od koder prihajajo njihove stranke, kar lahko povzroči zaplete in dodatne obremenitve. Pravzaprav to pomeni, da se morajo ukvarjati s sistemi v vseh ostalih 27 državah članicah. Da bi iz tega izhajajoča obremenitev ostala obvladljiva, je treba poskrbeti za javne informacijske sisteme, kot je spletni portal, na katerem so, med drugim, objavljene stopnje, ki se uporabljajo v vseh državah članicah. Prav tako je pomembno, da se morajo podjetja registrirati samo v državi, v kateri imajo sedež. Zato EESO pozdravlja predlog Komisije, da obveznost registracije za namene DDV velja le v državi sedeža, s čimer bi podjetja, na katere se to nanaša, prihranila približno 1 milijardo EUR.

3.3.1

EESO pozdravlja poudarek na zmanjševanju vrzeli pri pobiranju DDV in odpravljanju dovzetnosti sistema DDV za goljufije, zlasti glede na to, da izgube, ki jih imajo organi, znašajo letno 170 milijard EUR, to pa je kar 15,2 % vseh prihodkov od DDV. Samo vrednost čezmejnih goljufij znaša 50 milijard EUR.

3.3.2

Pomembno je, da ta cilj postane prednostna naloga in da čim prej obrodi sadove. Brez poseganja v različne ukrepe, ki jih v zvezi s tem predvideva akcijski načrt, se EESO sprašuje, ali bi bilo treba uporabiti še dodatna orodja po zgledu nedavnih mednarodnih zavez v zvezi z neposrednim obdavčevanjem, vključno tistih, ki se nanašajo na izmenjavo informacij in na načrte Komisije (10) na področju boja proti izogibanju davkom.

3.3.3

EESO podobno meni, da se je treba močno osredotočiti na notranje značilnosti in lastnosti dokončnega sistema DDV z vidika njegove dovzetnosti za goljufije. Dejstvo, da se z uporabo sistema obročnega plačevanja pri čezmejnem poslovanju lahko znatno zmanjšajo goljufije (11), še ne pomeni, da lahko počivamo na lovorikah.

3.3.4

Rezultat novih pravil, ustreznega nadzora in večje kontrole z ustreznimi sredstvi za izvrševanje, vključno sodnimi, bi vedno moral biti celovitejši sistem DDV, ki se uporablja bolj učinkovito.

3.3.5

Po mnenju EESO je pomembno, da se za odpravo vrzeli pri pobiranju DDV in za boj proti goljufijam sprejmejo ciljni ukrepi. Ukrepi za odpravo vrzeli morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti in morajo izboljševati delovanje notranjega trga. Podjetja, ki poslujejo v dobri veri, je treba zaščiti in proti njim ne bi smeli sprejemati dodatnih čezmernih ukrepov.

3.3.6

Slabosti in pomanjkljivosti sedanjega sistema, kot so izjeme za uvoz majhnih pošiljk od dobaviteljev zunaj EU, ustvarjajo neenake pogoje, izkrivljajo trg in oblastem povzročajo znatne izgube prihodkov (ocenjene na 3 milijarde EUR letno). Če takšna shema velja za povsem neprimerno v sodobnem evropskem sistemu DDV, potem EESO, upoštevajoč stroške, poziva k natančnejšemu pristopu, pri katerem so posli, ki v osnovi nimajo učinka izkrivljanja trga, lahko oproščeni davka, tako kot so, na primer, majhne in občasne pošiljke majhnih vrednosti za povsem zasebne namene.

3.3.7

Učimo se lahko tudi iz preteklih izkušenj. S tem v zvezi bi lahko v bodoče tudi razmislili o primernosti širše ocene sistema DDV, ki ne bi zajemala zgolj njegovih pravil in načina delovanja, ampak bi z njo bolj na splošno preverjali, ali ustreza zahtevam gospodarstva in oblasti ter kako prispeva k evropskemu projektu. Takšno ocenjevanje bi lahko potekalo v rednih intervalih.

3.4.1

EESO pozdravlja usmerjenost akcijskega načrta v inovativne poslovne modele in v tehnološki napredek v vse bolj digitalnem okolju. Širše gledano je bistveno, da se upoštevajo vse glavne in v prihodnost usmerjene spremembe. To bi pripomoglo k temu, da bo dokončni sistem DDV bolj usmerjen v prihodnost.

3.4.2

Za EESO je tu pomembno, da se v teh okoliščinah določijo takšna pravila za DDV, ki bodo zagotavljala jasnost in pravno varnost za vse udeležene.

3.4.3

Prav tako je treba zagotoviti, da se vsi dobavitelji, ki ponujajo enako blago ali storitve – čez mejo ali ne – obravnavajo enako, ne glede na to, ali sledijo zadnjim novostim (digitalni pristop) ali še vedno uporabljajo bolj tradicionalne poti in metode (fizične). EESO se zavzema za izvajanje ukrepov poenostavitve, kot je skupni prag za DDV na ravni EU, kar bi olajšalo postopek za zagonska podjetja, ki trgujejo elektronsko, ter poziva, naj to velja za vsa MSP.

3.5.1

EESO pozdravlja in poudarja pozornost, ki jo akcijski načrt namenja MSP. Pomembno in bistveno je, da akcijski načrt predvideva vrsto posebnih ukrepov s poštenimi in ustreznimi pravili za MSP. To je bilo v tem mnenju že poudarjeno.

3.5.2

Namera, da se zagotovi široka paleta ukrepov poenostavitve, ki jim bodo v korist, je dobrodošla. Vendar pa je namere, ki so navedene v akcijskem načrtu, treba dodatno pojasniti in uresničiti. Za EESO je pomembno, da so MSP v to vključena že od samega začetka.

3.5.3

Zaželeno bi bilo, da se sedanja možnost zagotavljanja nadomestila kmetijskim podjetjem, ki so plačala DDV pri določenih nakupih, spremeni v obveznost za vse države članice. Obenem bi bilo treba predelavo kmetijskih pridelkov, ki jo izvajajo združenja kmetov pridelovalcev ali podobna združenja, izenačiti s kmetijsko proizvodnjo.

3.6.1

V zvezi z večjo prožnostjo pri znižanih stopnjah EESO izraža zaskrbljenost, da bo privedla do vse večje razdrobljenosti stopenj DDV med državami članicami, kar bo zmanjšalo jasnost in uporabnost sistema, zlasti za MSP.

3.6.2

EESO še ne želi podati ocene glede dveh možnosti, ki sta predstavljeni v akcijskem načrtu, saj je o predlaganih možnostih, njunem delovanju in pravilih zanju potrebnih več informacij. EESO bo zato raje podal več značilnosti, ki bi jih moral imeti prihodnji sistem. Ta mora združevati prožnost in pravno varnost, biti transparenten, in treba je omejiti število nižjih stopenj in izjem. EESO bi v sedanjih okoliščinah in glede na trenutno razpoložljive informacije dal prednost možnosti 1 (12), saj bolj ustreza navedenim merilom.

3.6.3

EESO poziva k upoštevanju vloge in strateškega pomena socialnih podjetij (13) v prihodnjem dokončnem sistemu DDV. Pri tem bi lahko razmislili o reviziji točke 15 Priloge III k Direktivi Sveta 2006/112/ES ali o tem, da bi se dodala nova določba o uporabi znižane davčne stopnje za socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve za prikrajšane osebe, ki jih opravljajo priznane socialne ustanove. Zlasti bi bilo treba razmisliti o tem, da se v novem sistemu DDV oprosti plačevanja davka ali uporabi nižja stopnja, ko gre za izdelke in storitve za invalide in prikrajšane ljudi.

3.6.4

Prav tako je pomembno ohraniti sedanje oprostitve plačila DDV za prostovoljske organizacije, ki so že bile odobrene v številnih državah članicah zaradi njihove posebne narave in ker ne delujejo čezmejno.

3.6.5

V okviru revizije direktive o DDV bi lahko preverili možnost, da bi posamezna država članica uporabljala višje stopnje DDV od standardne za luksuzne artikle, in pojasnili, kateri predpisi bi v tem primeru veljali.

3.6.6

Z Direktivo 2006/112/ES je bila za nekatere evropske otoke in oddaljena območja sprejeta posebna davčna ureditev kot protiutež za njihove stalne neugodne naravne in demografske razmere. Glede na pomen te ureditve za otoška podjetja in lokalno gospodarstvo EESO poziva k ohranitvi te ureditve.