27.5.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 172/3

1.

Splošni cilji strategije Evropa 2020 in posamezni cilji držav članic za povečanje zaposlovanja mladih, zmanjšanje osipa in spodbujanje vključevanja v terciarno izobraževanje so za mlade in njihov socialno-ekonomski položaj prav posebnega pomena.

2.

V prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (1) je poudarjeno, da so potrebne pobude, ki omogočajo medsektorski pristop, pri katerem so mladinska vprašanja ustrezno upoštevana pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju strategij in ukrepov, sprejetih na drugih področjih politik, ki močno vplivajo na življenje mladih.

3.

Ena od treh glavnih prednostnih nalog iz sedanjega delovnega načrta za mladino za obdobje 2014–2015 (2) je okrepitev medsektorskega sodelovanja v okviru strategij EU.

4.

V sklepih Sveta o čim boljši izrabi možnosti v okviru mladinske politike pri uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 (3) je poudarjeno, da je za izvajanje mladinske politike, ki bo dejansko delovala, in za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za mlade ključno medsektorsko in medinstitucionalno usklajevanje;

5.

socialno-ekonomskih izzivov, pred katerimi so trenutno mladi v Evropski uniji – vključno z visokimi stopnjami brezposelnosti mladih (4) in njihovimi socialnimi posledicami –, ki zahtevajo učinkovit medsektorski odziv;

6.

Močna in prepoznavna, dobro opredeljena in usklajena mladinska politika lahko pomeni dodano vrednost za medsektorsko sodelovanje. To pa posledično lahko pozitivno vpliva na mlade, ki jim bodo koristile sinergije takšnega sodelovanja.

7.

Mladinski sektor lahko rešuje vprašanja na način, kot drugi sektorji ne morejo. Za številna vprašanja, ki zadevajo mlade, lahko ponudi dokaze in znanje, doseže večje število mladih, tudi tiste z omejenimi možnostmi, ter zagotovi prožen, do mladih prijazen, nestigmatiziran, celosten in inovativen pristop k reševanju potreb mladih;

8.

Za izboljšanje medsektorskega sodelovanja na vseh ravneh bi bilo treba razviti sistemske pristope, vendar je zelo pomembno, da se osredotočimo na konkretne in najnujnejše socialno-ekonomske izzive, pred katerimi so trenutno mladi.

9.

Medsektorski pristop k mladinski politiki ni pomemben le za to, da bi ponudili učinkovitejše rešitve za socialno-ekonomske izzive, temveč da bi tudi zagotovili odzive politike, s katerimi bo mogoče zadostiti potrebam vseh mladih.

10.

Da bi imel mladinski sektor čim večjo vlogo pri sodelovanju z drugimi sektorji, bi morala biti njegov pomen in prispevek predstavljena širokemu krogu in priznana –

I.

11.

okrepijo medinstitucionalno sodelovanje, med drugim naj izboljšajo komuniciranje in izmenjavo informacij na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi zagotovile, da bodo mladinska vprašanja v celoti upoštevana pri oblikovanju, izvajanju in vrednotenju politik na drugih področjih politike – na primer v izobraževanju in usposabljanju, zaposlovanju, zdravju in dobrem počutju, socialni politiki, urbanističnem načrtovanju, športu in kulturi –, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj mladih;

12.

v oblikovanje mladinske politike na lokalni, regionalni in nacionalni ravni vključijo vse relevantne sektorje, v horizontalnih in tudi vertikalnih upravljavskih strukturah;

13.

razmislijo o izvajanju splošnih mladinskih strategij, ki povezujejo relevantne ukrepe politik, s katerimi se rešujejo vprašanja mladih, in se v tem procesu po potrebi posvetujejo z mladimi in mladinskimi organizacijami ter jih vanj vključijo;

14.

uporabijo obstoječe mehanizme ali razmislijo o uvedbi novih mehanizmov za spremljanje položaja mladih in si prizadevajo za politike, ki temeljijo na dokazih in znanju, podatke in rezultate raziskav pa vključijo v oblikovanje večsektorskih politik, tudi v oblikovanje konkretnih ukrepov politike.

15.

redno obvešča Svet in njegova pripravljalna telesa o ključnih dokumentih politike in pobudah na ravni EU, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj mladih;

16.

preuči, kako bi lahko učinkovito uporabila svoj novi usklajeni večsektorski pristop pri reševanju izzivov mladih in oblikovanju konkretnih medsektorskih ukrepov;

17.

s pomočjo poročila EU o mladih ali drugih ustreznih instrumentov oceni, kako bi se lahko mladinska vprašanja upoštevala na drugih področjih politike, ki močno vplivajo na življenja mladih;

18.

s pripravo raziskovalnih projektov skupaj z drugimi relevantnimi sektorji politik še naprej prispeva k razvoju politike, ki temelji na dokazih.

19.

predvidijo medsektorski pristop za eno od izvedbenih načel prihodnje mladinske politike EU, vključno z morebitnim prihodnjim delovnim načrtom EU za mladino, ter konkretne medsektorske ukrepe v okviru za sodelovanje na mladinskem področju za obdobje po letu 2018;

20.

v celoti izkoristijo možnosti programa Erasmus+, tudi tiste, namenjene podpori reformi politike, in tako okrepijo medsektorsko sodelovanje;

21.

zbirajo dokaze, tudi na ravni strokovnih skupin, ustanovljenih v okviru delovnega načrta EU za mladino, o tem, kako lahko medsektorsko sodelovanje pozitivno vpliva in se preliva na druga družbena področja s sinergijskimi učinki okrepljenega sodelovanja;

22.

pri pripravi poročila EU o mladini spodbujajo sodelovanje z drugimi sektorji politik in ugotovitve poročila upoštevajo pri spremljanju strategije Evropa 2020.

II.

23.

pri izvajanju jamstva za mlade in drugih ukrepih okrepijo partnerske pristope med sektorji ter izmenjujejo najboljše prakse, zlasti kar zadeva ozaveščanje mladih;

24.

poskusijo najti ustrezno podporo dolgoročnemu razvoju in izvajanju dejavnosti, ki se trenutno financirajo iz pobud v zvezi z jamstvom za mlade in v katere je vključen mladinski sektor;

25.

okrepijo ciljno sodelovanje med institucijami formalnega izobraževanja in ponudniki neformalnega izobraževanja, da bi zmanjšali osip in spodbudili celosten razvoj kompetenc, vključno z uporabo prožnih in do mladih prijaznih pristopov;

26.

spodbujajo povezovanje mladinskega dela in socialnih služb, da bi se skupaj lotili socialnega vključevanja mladih in zagotovili zgodnje ukrepanje, če je to potrebno;

27.

v načrtovanje in izvajanje pobud za razvoj kompetenc mladih vključijo svet dela;

28.

v sodelovanju z lokalnimi organi, mladinskimi delavci in drugimi strokovnjaki, ki delajo z mladimi, po potrebi okrepijo vse službe, namenjene mladim.

29.

na evropski ravni olajša povezovanje oblikovalcev mladinske politike in nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju jamstva za mlade, v mreže in izmenjavo dobre prakse med njimi;

30.

izboljša interno usklajevanje med ustreznimi službami Komisije pri razvoju pobud, povezanih z mladimi, in razpravi o mladinskih vprašanjih na ravni EU.

31.

razmislijo o tem, da bi izkoristile možnosti financiranja iz evropskih strukturnih skladov in programa Erasmus+, da bi s konkretnimi medsektorskimi projekti učinkovito reševale socialno-ekonomske izzive mladih;

32.

omenjena vprašanja vključijo v prihodnje medsebojno učenje med državami članicami o okrepitvi medsektorske mladinske politike na nacionalni ravni, ki bo organizirano v okviru delovnega načrta EU za mlade;

33.

na dogodke, kot so evropski teden mladih in konference EU o mladih, povabi deležnike iz drugih sektorjev, če je to ustrezno, in olajša povratne informacije in razpravo med sektorji.

III.

34.

z uporabo obstoječih ali novih načinov za participacijo mladih, vključno s strukturiranim dialogom, vključujejo mlade v sprejemanje ključnih odločitev politike, ki jih zadevajo;

35.

si še naprej prizadevajo za priznanje mladinskega dela ter priložnostnega učenja in konkretnih orodij, kot je Youthpass, v drugih sektorjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje, usposabljanje in kultura, in pri drugih relevantnih deležnikih;

36.

preučijo, kako bi lahko potrdilo Youthpass uveljavile tudi izven programa Erasmus+ in ga uporabile kot nacionalno orodje za priznavanje, če je to ustrezno, in si tako še naprej prizadevale za priznanje mladinskega dela ter neformalnega in priložnostnega učenja;

37.

promovirajo dosežke strokovnega in prostovoljnega mladinskega dela v drugih sektorjih in o njih redno ozaveščajo;

38.

razvijajo pobude, s katerimi bo postalo prostovoljstvo poznano, razumljeno, uporabljeno in priznano kot priložnostni učni proces;

39.

podpirajo in spodbujajo izvajanje pobud za povezovanje formalnega in neformalnega učenja, s čimer bi lahko izboljšali učne dosežke.

40.

ustvari možnosti za to, da bi se potrdilo Youthpass uporabljalo izven programa Erasmus+ kot nacionalno orodje za priznavanje, če je to ustrezno, ter podpre države članice pri takšni uporabi.