OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije morajo države članice svoje ekonomske politike in politike za spodbujanje zaposlovanja obravnavati kot zadevo skupnega pomena ter svoje delovanje usklajevati v okviru Sveta. V dveh ločenih členih Pogodbe je navedeno, da mora Svet sprejeti širše smernice ekonomskih politik (člen 121) in smernice za zaposlovanje (člen 148) ter da morajo biti slednje usklajene s prvimi. Glede na to pravno podlago so smernice za politike zaposlovanja in ekonomske politike predstavljene kot dva različna, vendar medsebojno povezana pravna akta:

· Priporočilo Sveta o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije – del I integriranih smernic,

· Sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic – del II integriranih smernic.

Smernice so bile prvič sprejete skupaj („integrirani sveženj“) leta 2010 v podporo strategiji Evropa 2020. Leta 2010 je bila prav tako sprejeta odločitev, da bi se morale integrirane smernice do leta 2014 čim manj spreminjati. Čeprav ostanejo širše smernice ekonomskih politik veljavne za nedoločen čas, pa je treba smernice za zaposlovanje pripraviti vsako leto.

Smernice ne opredeljujejo le obsega usklajevanja politik držav članic in usmeritve tega usklajevanja, temveč so tudi podlaga za priporočila za posamezne države na zadevnih področjih. 

Sedanji sklop „integriranih smernic“ je namenjen podpori strategije Evropa 2020 v okviru novega pristopa k oblikovanju ekonomskih politik, ki temeljijo na naložbah, strukturnih reformah in fiskalni odgovornosti, kot jih je Komisija opredelila v letnem pregledu rasti za leto 2015. Obenem pa naj bi integrirane smernice prispevale k doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter uresničevanju ciljev evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik.

„Integrirane smernice“ so:

Smernica 1:     Spodbujanje naložb

Smernica 2:     Spodbujanje rasti z izvajanjem strukturnih reform

Smernica 3:     Odpravljanje ključnih ovir za rast in delovna mesta na ravni EU

Smernica 4:     Izboljšanje vzdržnosti javnih financ in povečanje njihovih sposobnosti za rast

Smernica 5:     Spodbujanje povpraševanja po delovni sili

Smernica 6:     Povečanje ponudbe delovne sile in krepitev spretnosti

Smernica 7:     Izboljšanje delovanja trgov dela

Smernica 8:     Zagotavljanje pravičnosti, boj proti revščini in spodbujanje enakih možnosti

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 121(2) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Države članice bi morale svoje ekonomske politike obravnavati kot zadevo skupnega pomena in jih usklajevati v okviru Sveta. Svet bi moral sprejeti smernice za zaposlovanje in širše smernice ekonomskih politik, s katerimi usmerja politike držav članic in Unije.

(2)       Unija je skladno z določbami Pogodbe razvila in začela izvajati instrumente za usklajevanje fiskalne politike in makro-strukturnih politik. Evropski semester združuje različne instrumente v splošnem okviru za integriran večstranski ekonomski in proračunski nadzor. Delovanje evropskega semestra se bo še dodatno izboljšalo z njegovo poenostavitvijo in okrepitvijo, ki ju je Komisija določila v letnem pregledu rasti za leto 2015.

(3)       Finančna in gospodarska kriza je razkrila in poudarila pomembne slabosti v gospodarstvu Unije in njenih držav članic. Izpostavila je tudi tesno medsebojno povezanost med gospodarstvi in trgi dela držav članic. Trenutno so glavni izzivi Unije uresničevanje ciljev močne, trajnostne in vključujoče rasti ter ustvarjanja delovnih mest. To zahteva usklajeno in velikopotezno politično delovanje na ravni Unije in na nacionalni ravni v skladu z določbami Pogodbe in ekonomskim upravljanjem Unije. To delovanje bi moralo z združevanjem ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja vključevati spodbujanje naložb, obnovljeno zavezanost strukturnim reformam in izvrševanje fiskalne odgovornosti.

(4)       Države članice in Unija bi morale prav tako obravnavati socialne posledice krize in si prizadevati za ustvarjanje bolj povezane družbe, v kateri bi bili ljudje spodobni predvidevati spremembe in jih obvladovati ter bi lahko dejavno sodelovali v družbi in gospodarstvu. Vsem bi bilo treba zagotoviti dostop in priložnosti ter zmanjšati revščino in socialno izključenost, zlasti z zagotavljanjem učinkovitega delovanja trgov dela in sistemov socialnega varstva ter z odpravo ovir za udeležbo na trgu dela. Države članice bi morale tudi poskrbeti, da bi koristi gospodarske rasti občutili vsi državljani in vse regije.

(5)       Delovanje v skladu s smernicami pomeni pomemben prispevek k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Smernice tvorijo integrirani nabor evropskih in nacionalnih politik, ki bi jih morale države članice in Unija izvajati za doseganje pozitivnih posrednih učinkov usklajenih strukturnih reform, ustrezne kombinacije skupnih ekonomskih politik in doslednejšega prispevka evropskih politik k ciljem strategije Evropa 2020.  

(6)       Čeprav so te smernice naslovljene na države članice in Unijo, bi se morale izvajati v partnerstvu z vsemi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter ob tesnem sodelovanju s parlamenti ter socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe.

(7)       Širše smernice ekonomskih politik usmerjajo države članice pri izvajanju reform ter upoštevajo njihovo medsebojno povezanost. Skladne so s Paktom za stabilnost in rast. Smernice bi morale biti podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet lahko naslovi na države članice –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

(1) Države članice in po potrebi Evropska unija bi morale v svojih ekonomskih politikah upoštevati smernice iz Priloge. Te smernice so del „integriranih smernic“.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik