9.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 185/15

1.

podpira politiko EU, da ohrani vodilni položaj Evrope kot najbolj pogosto obiskane regije na svetu, ki je leta 2015 imela 51,4 % vseh mednarodnih turističnih obiskov, tj. približno 609 milijonov ljudi (1), in čim bolj poveča prispevek te panoge k trajnosti, inovacijam, gospodarski rasti in zaposlovanju;

2.

poudarja, da je turizem v skladu s členom 195 PDEU v pristojnosti držav članic, EU pa je pristojna za izvajanje ukrepov podpore, usklajevanja ali dopolnjevanja dejavnosti, ki jih na tem področju izvajajo države članice in torej tudi regionalne in lokalne oblasti. Slednje imajo pri tem osrednjo vlogo glede na svoje pristojnosti, saj ima mnogo regij na tem področju izključno pristojnost. Glede na pomen turizma za notranji trg so zaradi upoštevanja načela subsidiarnosti in upravljanja na več ravneh potrebni sodelovanje med državami članicami ter regionalnimi in lokalnimi ravnmi upravljanja, pa tudi skupna evropska načela, merila in ukrepi z evropsko dodano vrednostjo;

3.

Evropsko komisijo poziva, naj pregleda strategijo za turizem 2010, pripravi celostno politiko za področje turizma, ki se bo navezovala na vse ustrezne politike EU, poveča zaupanje turistov v celoten turistični sektor, okrepi pristop Evropske komisije glede sezonskosti in predloži večletni delovni program z jasnimi cilji, kazalniki in ukrepi za to panogo;

4.

poziva države članice EU, naj na podlagi strategije EU za turizem nacionalne politike na tem področju razvijajo v posvetovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi;

5.

poziva, naj se vse makroregionalne strategije  (2) dopolnijo s poglavjem o turizmu, Evropsko komisijo pa poziva, naj skupaj z OR pripravi tematski katalog z možnimi cilji na področju turizma za makroregije;

6.

poudarja, da je turizem danes ena od najhitreje rastočih gospodarskih panog v Evropi; ta panoga poganja svetovno rast in razvoj, ustvarja na milijone delovnih mest, spodbuja izvoz in naložbe ter spreminja življenja ljudi; je sektor, ki spodbuja kulturno raznolikost in skupne vrednote ter aktivno pripomore k postopnemu utrjevanju evropske identitete pri mladih generacijah;

7.

poziva regije in mesta, naj nato pripravijo strategije za turizem, ki bodo usklajene z evropskimi in makroregionalnimi strategijami, ter se zavzema za sodelovanje med javnimi organi in javno-zasebna partnerstva za razvoj, spodbujanje in izvedbo nove turistične infrastrukture. Upoštevati je treba potrebe starajočega se evropskega prebivalstva in omogočiti starejšim državljanom, da bodo lahko brez ovir potovali po vsej Uniji; te strategije morajo biti povezane z razvojem načrtov za oživitev turističnih destinacij, pri čemer je treba izboljšati uporabo tako javnih kot zasebnih virov in infrastrukture ter tako povečati njihovo konkurenčnost. Spodbuditi je treba tudi izboljšave v uveljavljenih turističnih krajih, v katerih so obstoječi viri sčasoma izgubili privlačnost za turistične tokove;

8.

države članice in Evropsko komisijo poziva, naj omogočijo in dejavno podprejo čezmejno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti na področju turizma;

9.

poziva k medsektorskim lokalnim in regionalnim platformam  (3) za mrežno povezovanje, strateški razvoj in trženje destinacij (4) ter za razvoj dialoga in izmenjavo dobrih praks ter strokovnega znanja o uporabi finančnih instrumentov EU;

10.

opominja, da je turizem eno od najpomembnejših političnih področij za čezmejno sodelovanje v Evropi. Strukture za čezmejno sodelovanje, vključno z evropskimi združenji za teritorialno sodelovanje (EZTS) ter evroregijami, poziva, naj s čezmejnimi strategijami za turizem (npr. na področju prometa in trženja) olajšajo čezmejno, nadnacionalno in medregionalno sodelovanje ter tako povečajo dodano vrednost, zaposlovanje in regionalno ponudbo za potrošnike. Pri tem naj izkoristijo vsa možna evropska sredstva (npr. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), evropske strukturne in investicijske sklade (sklade ESI) ter programa Interreg in Obzorje 2020) ter v to vključijo organizacije, združenja ali mreže, povezane s tem sektorjem, ki imajo veliko izkušenj;

11.

poziva k uporabi javnih in zasebnih sredstev za trajno izboljšanje potovalne in turistične infrastrukture (5) na oddaljenih območjih, v gorskih regijah, na otokih in v obalnih regijah, saj ta infrastruktura na mnogih področjih hkrati predstavlja tudi storitve splošnega pomena. Tako se zagotovijo dostopnost, oskrba in konkurenčnost turističnih regij. Hkrati poziva, naj se:

12.

poziva k vključitvi vprašanj, povezanih z bojem proti terorizmu, varnostjo, zlasti na javnih mestih, in civilno zaščito, v evropske, nacionalne in regionalne strategije za turizem, zlasti k vključitvi kriznega komuniciranja in upravljanja v nacionalne, regionalne in lokalne načrte ter postopke za ukrepanje v izrednih razmerah;

13.

poziva Evropsko komisijo, naj pri vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira korenito spremeni svoj pristop do turizma v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kajti trenutno je dejansko izključila podporo turizmu iz teh skladov v nekaterih državah članicah kljub temu, da obstajajo slabo razvita območja v številnih regijah teh držav, kjer je turizem praktično edini možen instrument razvoja (na primer v nacionalnih parkih, območjih z zaščitenim okoljem itd.);

14.

poudarja, da je treba vlagati v konkurenčnost evropskega turizma. Zlasti MSP morajo bolje izkoristiti strategijo za enotni digitalni trg za Evropo in z njo povezane pakete financiranja (EFSI in skladi ESI, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, programi Interreg, Urbact, LIFE, Obzorje, COSME, Creative Europe, Erasmus+ in EASI – program za zaposlovanje in socialne inovacije) (9); v tej zvezi so zaželene pobude za spremljanje in usposabljanje MSP, ki bi jim omogočile učinkovitejše izkoriščanje skladov;

15.

podpira poziv k uvedbi proračunske postavke za spodbujanje evropskega turizma v letnem proračunu EU, namenjene financiranju inovativnih, konkurenčnih, trajnostnih, nadregionalnih in čezmejnih projektov; podpira tudi večje upoštevanje naložb, pomembnih za turizem, v regionalni politiki EU po letu 2020. Sredstva EU morajo razbremeniti MSP, upravno breme, povezano z izvajanjem postopkov financiranja, pa je treba močno zmanjšati;

16.

poziva države članice in njihove regionalne oblasti, naj v svoje operativne programe za obdobje po letu 2020 vključijo turistične prednostne naloge in tako javnim organom in zasebnemu sektorju omogočijo dostop do sredstev za financiranje njihovih projektov; zavedajoč se vse hitrejših demografskih sprememb priporoča, da se da prednost pobudam za prilagoditev turistične infrastrukture in prevoznih sredstev za potrebe starajočega se prebivalstva;

17.

poziva države članice, naj:

18.

izraža obžalovanje, da MSP zaradi premajhnega poznavanja ne izkoristijo dovolj sklada EFSI, in podpira uvedbo regionalnih naložbenih platform v okviru tega sklada, da se MSP omogoči dostop do informacij in strokovnega znanja po modelu regionalnega razvoja (npr. mreža the ALPS (10)). Za uresničitev priporočil iz izjave Naložbe in povezovanje (11), sprejete na 7. vrhu regij in mest v Bratislavi, OR predlaga Evropski komisiji in Evropski investicijski banki, da skupaj vzpostavita vseevropsko naložbeno platformo za MSP, dejavna v turizmu, ter skupaj organizirata lokalne forume o naložbah v turizmu v okviru sklada EFSI. Konkretno naj bi se do leta 2018 izvedlo pet pilotnih projektov v vzorčnih regijah (podeželske/odročne ali najbolj oddaljene regije, gorske, obmejne, otoške in obalne regije ter mesta), po možnosti pa naj bi bile vključene tudi mreže, kot so NECSTouR, Združenje evropskih obmejnih regij, evropska združenja za teritorialno sodelovanje ali evroregije;

19.

poziva regije in evropska združenja za teritorialno sodelovanje, naj skupaj z upravnim odborom EFSI in Evropsko investicijsko banko spodbujajo banke v svojih regijah k pripravi naložbenih programov, ki bodo olajšali čezmejne naložbe in MSP, dejavnim v turizmu, omogočili dostop do finančnih sredstev EU ter zasebnega sektorja (modeli javno-zasebnih partnerstev);

20.

poziva Evropsko komisijo, naj podpre čezmejne majhne in mikroprojekte na področju turizma, pa tudi projekte za stike med ljudmi, ki zlasti v obmejnih regijah močno prispevajo k evropski zavesti;

21.

znova poziva, naj se zgornja meja de minimis za državno pomoč za storitve splošnega gospodarskega pomena, ki je pogosto koristna tudi za turistično pomembno infrastrukturo, poveča na 1 milijon EUR za posamezen primer za obdobje treh davčnih let. Za regije, katerih gospodarska in socialna stabilnost je močno odvisna od turizma in ki jih zaznamuje visoka stopnja brezposelnosti, bi morala ta zgornja meja veljati tudi za javne naložbe v infrastrukturo, pomembno za turizem, pod pogojem, da jo redno uporablja lokalno prebivalstvo. Hkrati opozarja, da sedanja uredba o splošnih skupinskih izjemah (Uredba (EU) št. 651/2014), ki velja do 31. decembra 2020, že zajema pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine ter pomoč za šport in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo;

22.

opozarja, da je turizem glavni element strategij mnogih manj razvitih regij, ki imajo velik in še ne v celoti izkoriščen gospodarski in okoljski potencial;

23.

opozarja na težave v zvezi z zakonodajnimi zahtevami in državam članicam priporoča, naj zakonov EU po nepotrebnem ne zaostrujejo še bolj z nacionalnimi predpisi (čezmerno prenašanje, angl. goldplating). OR priporoča Evropski komisiji, naj v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) sprejme naslednje specifične pobude, povezane s turizmom:

24.

poziva, naj se pri opredeljevanju prihodnjih potreb po naložbah v prenovo ali infrastrukturo v strategijah za oživitev mestnih središč pozorno preučijo možni učinki takih naložb z vidika ohranjanja ali povečanja privlačnosti krajev za turistične dejavnosti ter izboljšanja dostopnosti za državljane in obiskovalce z zmanjšano mobilnostjo;

25.

predlaga spodbujanje tematskih turističnih projektov  (13) v smislu pametne specializacije (pametne regije/mesta) kot protiukrep negativnim posledicam množičnega turizma ter uvedbo oznake Evropska prestolnica pametnega turizma, ki bi jo predstavniki turizma, Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Odbora regij vsako leto podelili največ trem mestom oz. regijam EU. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti promociji konkurenčnih in trajnostnih turističnih destinacij kot dodane vrednosti evropskih destinacij odličnosti (EDEN). Vključiti bi bilo treba območja zunaj mestnih središč in zelo obiskanih mestnih znamenitosti, da bi od turizma imela koristi tudi urbana vozlišča na obrobju metropolitanskih območij ali manjša in srednje velika mesta;

26.

poudarja, da mestni turizem ustvarja prostorsko dinamiko, ki s poživitvijo javnega prostora, infrastrukture in povezav ter razvojem lokalnih dobrin in možnosti za rekreacijo omogoča preoblikovanje urbane krajine. Od tega imajo korist ne le turisti, ampak tudi lokalne skupnosti in državljani;

27.

poziva k podpori kulturnega, naravnega, zgodovinskega in verskega turizma, ki prispeva k zaposlovanju, razumevanju med kulturami ter lokalnemu, regionalnemu in podeželskemu razvoju; hkrati poziva k povezovanju turističnih zanimivosti, da se vzpostavijo tematske poti na evropski, nacionalni in lokalni ravni, kot so mesta in kraji, ki jih je Unesco razglasil za dediščino človeštva. V tem smislu bi morali v Evropski uniji ustanoviti evropsko mrežo mest, ki so svetovna dediščina, ter sprejeti posebne ukrepe za njihovo ohranitev in širjenje znanja o njih;

28.

ponavlja, da sta zdravstveni in velneški turizem ena izmed najhitreje rastočih vej turizma, ki privablja starejše Evropejce in obiskovalce iz tretjih držav, zato priporoča, da se okrepi povezava med turizmom in programom za srebrno gospodarstvo;

29.

poudarja, da podeželski turizem ohranja lokalne skupnosti, saj ustvarja delovna mesta, spodbuja razvoj, varuje okolje, podpira kulturo, umetnost in rokodelstvo na podeželju, ter poziva:

30.

poudarja, da gastronomski turizem pomembno prispeva k ustvarjanju novih trajnostnih delovnih mest, in meni, da se z razvojem te turistične panoge promovirajo kakovostni tradicionalni in lokalni proizvodi. Izdatki za hrano predstavljajo več kot tretjino turističnih izdatkov, zato je gastronomija zajamčen in bistven vir prihodkov;

31.

ponovno izraža podporo pobudama evropska prestolnica kulture in znak evropske dediščine ter dnevom evropske dediščine in nagradi EU za kulturno dediščino;

32.

opominja, da je turizem v mnogih regijah varovalo za gospodarsko rast, dohodek in zaposlovanje. OR poziva regije, naj v turističnih strategijah  (14) upoštevajo trajnostni razvoj  (15), vključno z inovativnimi instrumenti za spremljanje in krepitev trajnosti treh vidikov turizma, tj. okoljskega, socialnega in gospodarskega (ETIS), da se zagotovi celosten pristop, s katerim se predvidijo in obravnavajo vse večji okoljski pritiski zaradi dejavnosti, povezanih s turizmom. Razvoj teh strategij bi bilo treba ciljno podpreti v okviru kohezijske politike EU;

33.

poziva k zakonodajni rešitvi na evropski ravni za trend sodelovalnega gospodarstva, ki poleg pozitivnih učinkov prinaša tudi tveganja, kot so na primer nezadostna socialna varnost delavcev, manjkajoči predpisi glede namestitve strank/turistov, prenos tveganja z delodajalca na delojemalca, negativne fiskalne posledice in pomanjkanje nadzora kakovosti destinacij;

34.

podpira razvoj trajnostnega kulturnega turizma v mestih, ki je lahko pomemben katalizator za ustvarjanje prihodkov v zvezi z inovativnimi praksami na področju ohranjanja in upravljanja dediščine. Turizem v mestih tudi spodbuja inovacije. Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije ter koncept pametnega mesta ne le prispevata k dobrim izkušnjam obiskovalca, ampak tudi izboljšujeta kakovost življenja za lokalno prebivalstvo;

35.

turistične regije poziva, naj glede na podnebne spremembe diverzificirajo svoje glavne gospodarske dejavnosti; zlasti gorske in obalne regije imajo ugodne pogoje za pridobivanje energije iz obnovljivih virov (vodna, vetrna, sončna in geotermalna energija, energija iz biomase); poleg tega turistične regije poziva, naj skupaj s turističnim sektorjem vlagajo v okolju prijazne projekte s pomočjo orodij, kot sta hotelske energetske rešitve (HES) (16) in skoraj ničenergijski hoteli (neZEH) (17);

36.

poziva Evropsko komisijo, naj podpre kampanje ozaveščanja v tej panogi o trajnostnem gospodarjenju z naravnimi viri (zlasti za zmanjšanje porabe vode in količine živilskih odpadkov, porabe čistil ter izdelkov za telesno higieno);

37.

Evropsko komisijo in države članice poziva k nadaljnjim ukrepom za formalno čezmejno priznavanje kvalifikacij v turizmu ter se zavzema za vsestransko izobraževanje za zmanjšanje sezonske odvisnosti. Pri priznavanju kvalifikacij je treba uporabiti visoka merila (18);

38.

poudarja, da se je treba boriti proti neprijavljenemu ali neustrezno prijavljenemu delu, ki sta v turističnem sektorju še posebej razširjena (19);

39.

Evropsko komisijo poziva, naj v okviru mreže EURES skupaj z nacionalnimi agencijami za zaposlovanje pripravi specifične programe na področju turizma za vseevropsko posredovanje kvalificirane delovne sile v regijah z razvitim turizmom;

40.

lokalne in regionalne oblasti ter agencije za zaposlovanje poziva, naj s turistično panogo vzpostavijo partnerstva za usposabljanje, da bi kot del vseživljenjskega učenja ponudili poklicno usposabljanje za spodbujanje kakovosti (trajnost, oskrba, varnost itd.) in trženja (digitalizacija) v turističnem sektorju;

41.

pozdravlja sprejetje novih ciljev za trajnostni razvoj (20) na 70. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov in poudarja, da je med 17 cilji trajnostnega razvoja turizem izrecno naveden pod cilji 8, 12 in 14, saj ta panoga lahko spodbuja gospodarsko rast, vključevalnost, dostojno delo za vse, trajnostno potrošnjo in proizvodnjo ter ohranjanje in trajnostni razvoj vodnih virov, pri čemer so podane glavne usmeritve ukrepanja, kot so zagovorništvo in ozaveščanje, ustvarjanje in razširjanje znanja, oblikovanje politik, krepitev zmogljivosti in izobraževanje;

42.

predlaga, naj se v okviru evropske izobraževalne kampanje:

43.

poziva države članice, regije in mesta k hitrejšem vključevanju migrantov in prosilcev za azil na trg dela, izkoriščanju njihovih jezikovnih in strokovnih kompetenc ter razvoju teh kompetenc s tečaji;

44.

poudarja, da evropski državljan v vlogi turista v EU sam sebe dojema kot potrošnika, ki ga ščiti pravo EU in ki se lahko prosto giblje na notranjem trgu EU in v schengenskem območju. Turizem je torej izrednega pomena za ustvarjanje zavesti o evropskem državljanstvu in spodbujanje vzajemnega razumevanja. Zato bi bilo treba uvesti spodbude za evropske državljane, da bi pogosteje počitnikovali v Evropi. OR poziva Evropsko komisijo in države članice, naj ob upoštevanju načela subsidiarnosti in z uporabo upravljanja na več ravneh razmislijo o naslednjih predlogih:

45.

poudarja, da turizem resnično prispeva k razumevanju med narodi in boljšemu poznavanju različnih kultur;

46.

predlaga medijsko nagrado (turistični „oskar“), ki bi jo podeljevali Evropska komisija, Evropski parlament in OR in s katero bi odlikovali dokumentarne prispevke (v tiskanih ali avdiovizualnih medijih), ki seznanjajo z evropsko kulturno in naravno dediščino ter regionalnimi in lokalnimi turističnimi zanimivostmi v Evropi ter prispevajo k ustvarjanju evropske državljanske zavesti;

47.

poudarja pomen notranjega trga in schengenskega območja za čezmejni turizem in lokalne trge. OR države članice EU izrecno poziva k ohranitvi schengenskega območja brez meja;

48.

pozdravlja vizumski paket (23), ki ga je Evropska komisija sprejela aprila 2014, in poudarja, da so vizumske olajšave odločilen pogoj za to, da se turiste spodbudi k obisku Evrope (24). Pri tem je treba skrbno pretehtati varnostna vprašanja in ekonomske koristi turizma; Odbor tako pozdravlja uvedbo evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) (25), s katerim se bo izboljšala varnost potovanj v schengensko območje na podlagi sporazumov o odpravi vizumov;

49.

predlaga, da Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) v poročilu obravnava vprašanja, povezana s turizmom, in zlasti ukrepe za izboljšanje varnosti evropskih turistov v državah zunaj EU;

50.

podpira nove platforme za sodelovanje med EU in mednarodnimi partnerji, kot je Kitajska, na podlagi pobud, kot je evropsko-kitajski odbor za razvoj kulture in turizma En pas, ena pot (26);

51.

v celoti podpira odločitev, da se leto 2018 določi za evropsko leto kulturne dediščine, saj bo predvsem turizem gonilo vseh ustreznih pobud, ter poziva k razglasitvi evropskega leta turizma;

52.

poziva, naj se skupna promocija turizma v tretjih državah usklajuje med krovnimi organizacijami za promocijo turizma v državah članicah in Evropsko komisijo za turizem;

53.

poziva k razširitvi turistične ponudbe, ki jo je treba usmeriti v posamezne države, zainteresirane skupine, panoge ipd. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zagotovitvi, da se informacije v svetovnem merilu razširjajo na primeren in razumljiv način, po možnosti z uporabo najnovejših komunikacijskih sredstev. Večja dostopnost informacij o evropski turistični ponudbi lahko spodbudi tokove turistov iz Evrope, pa tudi iz geografsko bolj oddaljenih držav;

54.

poziva Komisijo, naj večjo pozornost nameni prepletanju turizma in migracijskih oziroma begunskih tokov, prouči kulturne, gospodarske in družbene posledice ter skupaj z OR poišče priložnosti za prizadete regije (trg dela itd.);

55.

Evropski komisiji priporoča:

56.

Evropsko komisijo poziva, naj OR vključi v letni turistični forum in evropski dan turizma;

57.

poziva k letni razpravi o turizmu med pristojnimi odbori in telesi Evropskega parlamenta in OR; razprava bi lahko vključevala skupno posvetovanje z deležniki iz sektorja;

58.

prihodnja predsedstva Sveta poziva, naj na dnevne rede uvrstijo teme, povezane z evropskim turizmom, in naj k sodelovanju povabijo predstavnike OR;

59.

podpira manifest Turizem za rast in delovna mesta (29), ki je pobuda evropskih javnih in zasebnih akterjev iz turističnega sektorja, in predlaga njegov podpis, da bo mogoče s skupnimi močmi ohraniti privlačnost Evrope kot destinacije in zagotoviti, da bo turistični sektor še naprej prispeval k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji Evrope;

60.

poziva Svetovno turistično organizacijo, naj podpre njegovo pobudo za razvoj evropskega turizma.

61.

poziva, naj vlade in zasebni sektor spodbujajo odgovorne politike in prakse na področju turizma v skladu z načeli Globalnega etičnega kodeksa v turizmu Svetovne turistične organizacije, ki je obsežen okvir za razvoj trajnostnega, odgovornega in vsesplošno dostopnega turizma, ki upošteva vse njegove ekonomske, socialne, kulturne in okoljske razsežnosti;

62.

posebej poudarja družbeno odgovornost turizma in poziva evropske in neevropske državljane, naj bodo informirani in odgovorni turisti in popotniki ter naj spoštujejo lokalne običaje in kulturo.