27.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 366/31


P8_TA(2015)0402

Kohezijska politika in obrobne skupnosti

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2015 o kohezijski politiki in obrobnih skupnostih (2014/2247(INI))

(2017/C 366/04)

Evropski parlament,

ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji,

ob upoštevanju členov 151, 153, 162 in 174 do 176 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Listine EU o temeljnih pravicah,

ob upoštevanju evropskih konvencij o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in z njo povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, Evropske socialne listine in z njo povezanih priporočil Evropskega odbora za socialne pravice ter Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin,

ob upoštevanju Deklaracije ZN o pravicah avtohtonih ljudstev,

ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela o avtohtonih in plemenskih ljudstvih v neodvisnih državah,

ob upoštevanju direktiv EU proti diskriminaciji, člena 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah in protokola št. 12 k tej konvenciji,

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov z dne 5. januarja 2011 o pravicah invalidov,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (2),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 437/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj glede upravičenosti posegov na stanovanjskem področju v korist obrobnih skupnosti (3),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (4),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o uvedbi programa za pravice, enakost in državljanstvo za obdobje od 2014 do 2020 (5),

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (6),

ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 240/2014 z dne 7. januarja 2014 o Evropskem kodeksu dobre prakse za partnerstvo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (7),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o 7. in 8. poročilu Komisije o napredku kohezijske politike Evropske unije ter strateškem poročilu 2013 o izvajanju programov 2007–2013 (8),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o napredku, doseženem pri izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov (9),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o socialnih stanovanjih v Evropski uniji (10),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov (11),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o prispevku kohezijske politike k doseganju lizbonskih ciljev in ciljev strategije EU 2020 (12),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2009 o socialnem položaju Romov in njihovem boljšem dostopanju do trga dela v EU (13),

ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 23. julija 2014 z naslovom „Naložbe za delovna mesta in rast: krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji“,

ob upoštevanju tematskih smernic Komisije z dne 27. februarja 2014 o Romih in obrobnih skupnostih (tematski cilj 9 – socialno vključevanje in revščina),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2014 z naslovom „Poročilo o izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov“ (COM(2014)0209),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. maja 2012 z naslovom „Nacionalne strategije vključevanja Romov: prvi korak pri izvajanju okvira EU“ (COM(2012)0226),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. decembra 2010 z naslovom „Strategija Evropske unije za Podonavje“ (COM(2010)0715),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. decembra 2010 z naslovom „Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo“ (COM(2010)0758),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 –Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah (14),

ob upoštevanju smernic Komisije o uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri odpravljanju izobraževalne in prostorske segregacije (osnutek) z dne 1. julija 2015,

ob upoštevanju vprašanja Komisiji za pisni odgovor z dne 24. februarja 2015 o finančnih sredstvih za obrobne skupnosti (E-002782/2015),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij o strategijah vključevanja Romov (15),

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0314/2015),

A.

ker je kohezijska politika namenjena krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, zmanjševanju socialne neenakosti, vključno z zmanjševanjem in odpravljanjem revščine in izključenosti, kar zahteva preprečitev ločevanja in spodbujanje enakega dostopa in možnosti za vse državljane, vključno z najbolj obrobnimi skupinami in posamezniki vseh starosti, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo ter nimajo dostopa do izobraževanja, zaposlitve, bivališča in sistemov zdravstvenega varstva;

B.

ker je namen kohezijske politike, kot je opredeljena v Enotnem evropskem aktu iz leta 1986, zmanjševati neskladje med različnimi regijami in zaostalost regij z najbolj omejenimi možnostmi; ker je bil s Pogodbo o delovanju Evropske unije koheziji dodan še en vidik, in sicer sklicevanje na „ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo“;

C.

ker socialna kohezija kot zastavljeni cilj zahteva, da EU odigra svojo vlogo v politikah vključevanja obrobnih skupnosti ter da države članice uporabijo svoje pristojnosti na tem področju in sprejmejo podporne ukrepe in ukrepe tudi v okviru nadnacionalnih in nacionalnih programov sodelovanja;

D.

ker so bile leta 2010 v Evropski sklad za regionalni razvoj vpeljane možnosti financiranja obrobnih skupnosti; ker zakonodajni okvir za kohezijsko politiko za obdobje 2014–2020 omogoča strateški pristop;

E.

ker Uredba (EU) št. 1304/2013 določa, da Evropski socialni sklad koristi ljudem, vključno s prikrajšanimi skupinami, kot so dolgotrajno brezposelni, invalidi, migranti, etnične manjšine, obrobne skupnosti in ljudje vseh starosti, ki jim grozita revščina in socialna izključenost;

F.

ker bo v programskem obdobju 2014–2020 vsaj 23,1 % proračuna za kohezijsko politiko dodeljenih naložbam v okviru Evropskega socialnega sklada; ker imata Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad posebno in pomembno vlogo, saj je vsaj 20 % sredstev iz Evropskega socialnega sklada v vsaki državi članici namenjenih posebnemu cilju spodbujanja socialnega vključevanja in boja proti revščini in vsem oblikam diskriminacije, zaradi česar gre za pomembno orodje za spodbujanje tesnejšega vključevanja obrobnih skupnosti;

G.

ker Uredba (EU) št. 1303/2013 določa številne pogoje, povezane z nediskriminacijo, enakostjo med spoloma in invalidnostjo, ki morajo biti izpolnjeni (16);

H.

ker je šesto poročilo Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji pokazalo, da sta se z gospodarsko krizo povečali revščina in socialna izključenost;

I.

ker so gospodarska kriza, posledično zmanjševanje proračuna in varčevalni ukrepi pripeljali do številnih težav in večkrat povzročili resne proračunske zaplete občinam, zaradi česar prihaja do pomanjkanja možnosti pri obravnavi obrobnih skupnosti ter prizadevanjih za njihovo boljšo vključenost in preprečevanje ločevanja, saj so tovrstne politike povečini, v nekaterih primerih pa tudi izključno, odvisne od sredstev za Evropske strukturne in investicijske sklade;

J.

ker se je zaradi posledic gospodarske krize in zmanjšanja sredstev za javne storitve položaj žensk v obrobnih skupnostih močno poslabšal;

K.

ker so ženske v obrobnih skupnostih izpostavljene bolj intenzivni, večplastni diskriminaciji in je stopnja njihove zaposlenosti v primerjavi z moškimi v teh skupnostih in z drugimi ženskami veliko nižja;

L.

ker je vključenih veliko javnih in zasebnih akterjev na različnih ravneh in v različnih sektorjih, vključno s predstavniki civilne družbe, in ker ti pogosto igrajo pomembno vlogo pri izvajanju politik vključevanja, zaradi česar je potreben skladen in dobro usklajen pristop;

M.

ker trenutno ni opredelitve obrobne skupnosti, ki bi veljala na ravni Evropske unije; ker se razumevanje poročila začne z razumevanjem potiskanja na rob družbe na podlagi analize posebnih značilnosti in lastnosti obrobnih skupnosti, ki bi upoštevala njihove življenjske in delovne pogoje, omejen dostop do sistemov izobraževanja, zdravstvenega varstva in zaposlovanja ter zgodnje opuščanje šolanja v navezi s strukturno in sistemsko izključenostjo, pri tem pa si prizadevala za zagotavljanje njihovega učinkovitega socialno-ekonomskega vključevanja;

N.

ker Komisija ni opredelila obrobnih skupnosti, ampak je državam članicam prepustila odgovornost, da jih opredelijo na podlagi nacionalnih kazalnikov; ker po drugi strani ugotavlja, da se marginalizacija lahko ugotovi s pregledom niza ustreznih kazalnikov, kot so socialna izključenost, visoka dolgotrajna brezposelnost, nizka stopnja izobrazbe, (izredno) slabe stanovanjske razmere, visoka stopnja diskriminacije ter pretirana izpostavljenost zdravstvenim tveganjem in/ali pomanjkljiv dostop do zdravstvenega varstva, pri čemer se take populacije štejejo za najbolj ranljive in najbolj pomoči potrebne;

O.

ker je socialna izključenost družbeni pojav, pri katerem so posamezniki ali skupnosti izključeni iz družbe in se dosledno ovira ali onemogoča njihovo sodelovanje v družbenih in političnih procesih, ki so bistveni za njihovo družbeno vključevanje; ker izraz „obrobne skupnosti“ pomeni različne skupine in posameznike, kot so manjšine, Romi, invalidi, ljudje, ki živijo pod pragom ali na pragu revščine, migranti, begunci in socialno izključene skupine v družbi; ker rasizem, patriarhalnost, homofobija, ekonomska prikrajšanost in drugi diskriminatorni dejavniki prispevajo k nastanku slojev neenakosti in šibijo vlogo žensk znotraj obrobnih skupnosti;

P.

ker skupne značilnosti obrobnih skupnosti vključujejo prostorske skupnosti, kot so skupnosti, ki živijo na podeželju in v prikrajšanih soseskah, ter interesne skupnosti, kot so begunci, prosilci za azil ter etnične in jezikovne manjšine, invalidi, starejši ljudje, brezdomci ter avtohtoni prebivalci; ker se različne vrste obrobnih skupnosti srečujejo z enakimi težavami in številnimi oblikami stigmatizacije in diskriminacije;

Q.

ker je v Evropi veliko obrobnih skupnosti; ker so med njimi Romi – izraz, katerega razumevanje se po Evropi razlikuje – največja evropska etnična manjšina in ena od skupnosti, najbolj odrinjenih na obrobje;

R.

ker bi morala kohezijska politika obravnavati obrobne skupnosti v njihovi raznolikosti in upoštevati njihove posebne potrebe; ker vključevanje obrobnih skupnosti v financiranje zahteva prizadevanja na vseh ravneh, vključno z dolgoročnim celovitim in usklajenim pristopom, trajnimi rešitvami, krepitvijo družbene vloge, opiranjem na izkušnje in krepitev zmogljivosti, tudi v primeru žensk in deklet iz obrobnih skupnosti, prehodom z institucionalne oskrbe na oskrbo v skupnosti, da bi odpravili ločevanje in dosegli normalizacijo;

S.

ker je treba v strategijah evropske kohezijske politike za opolnomočenje žensk v obrobnih skupnostih upoštevati položaj starejših žensk, invalidk, družinskih negovalk in žensk s težavami z duševnim zdravjem;

T.

ker so projekti, ki temeljijo na umetnosti in kulturi ter spodbujajo medkulturno izmenjavo, krepitev vloge udeležencev, razvoj ustvarjalnih in socialnih spretnosti ter dejavno sodelovanje v življenju lokalne skupnosti, med najbolj učinkovitimi orodji za doseganje socialne vključenosti in integracije;

U.

ker sta formalna in neformalna izobrazba bistveni za premostitev socialne izključenosti in večplastne diskriminacije, saj z opolnomočenjem obrobnih skupnosti ustvarjata dialog, in odprtost med skupnostmi ter medsebojno razumevanje; ker vidika spolov ne gre prezreti pri izobraževanju in njegove vloge pri opolnomočenju žensk in deklet v obrobnih skupnostih;

Splošna načela

1.

opozarja, da je treba nujno obravnavati vprašanje obrobnih skupnosti; poudarja pomembno vlogo kohezijske politike pri podpiranju njihovega gospodarskega, socialnega in teritorialnega vključevanja;

2.

opozarja, da so bile obrobne skupnosti postavljene v središče ukrepov kohezijske politike zaradi čedalje večjih skrbi in prizadevanj za boj proti socialni izključenosti, pa tudi zaskrbljenosti nad položajem Romov in že v preteklosti izraženih zahtev za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev;

3.

poziva Komisijo, naj pripravi smernice za opredelitev obrobnih skupnosti, v katerih bi določila vrsto značilnosti in lastnosti obrobnih skupin, pri tem pa vključila predstavnike skupnosti in upoštevala posebne razmere, izzive in potrebe vseh morebitnih ciljnih skupin, da bi spodbujala njihovo socialno-ekonomsko vključevanje,; poudarja, da bi takšne smernice dodatno povečale učinkovitost kohezijske politike pri krepitvi socialne in teritorialne kohezije po vsej Evropski uniji;

4.

pozdravlja dejstvo, da so bili v zakonodajni okvir kohezijske politike za obdobje 2014–2020 vključeni novi elementi, ki utrjujejo prvotni pristop s širjenjem možnosti financiranja in uvajanjem mehanizmov za zagotavljanje, da podpora obrobnim skupnostim spoštuje evropske vrednote in cilje ter upošteva potrebo po sodelovanju teh skupin v celotnem procesu;

5.

poziva Komisijo, naj posreduje podrobne informacije o tem, kako se izkoriščajo možnosti financiranja obrobnih skupnosti; poziva k izvedbi analize, s katero bi prišli do ustreznih zaključkov in opredelili ovire, ki preprečujejo dodatno izkoriščanje sredstev ali doseganje najboljših rezultatov;

6.

poziva Komisijo, naj spremlja učinkovito uporabo Evropskega kodeksa dobre prakse v zvezi z načelom partnerstva in udeležbo civilne družbe; opozarja, da je treba pri pripravi in izvajanju programov v okviru Evropskega strukturnega in investicijskega sklada uporabljati horizontalna načela iz uredbe o skupnih določbah, ki določajo temeljne pravice, kot so spodbujanje enakih možnosti, preprečevanje diskriminacije in spodbujanje trajnostnega razvoja; opozarja, da bi morali ukrepi držav članic, ki se financirajo v okviru kohezijske politike EU, spoštovati načela temeljnih pravic in ne bi smeli nikakor prispevati k ločevanju;

7.

poudarja, da so enake možnosti in nediskriminacija navedeni v pravilih za financiranje iz Evropskega strukturnega in investicijskega sklada, da bi odpravili sistemske vzroke neenakosti, pa naj gre za ekonomske, socialne, kulturne ali na spolu temelječe vzroke oziroma dostop do kulture in izobraževanja; poudarja, da bi moralo biti razumevanje sistemske ksenofobije in rasizma in ozaveščanje o njiju osrednja točka pri analiziranju izvora izključenosti;

8.

opozarja, da je enakost med spoloma načelo, ki se za kohezijsko politiko uporablja horizontalno; obžaluje, da se zlasti ženske, migranti in invalidi v obrobnih skupnostih soočajo z diskriminacijo na več področjih;

9.

poudarja, da je treba pri izvajanju kohezijske politike obravnavati ključni izziv revščine in izključenosti mladih in otrok, odraslih in invalidov, vključno s prehodom z institucionalne oskrbe in storitev na oskrbo in storitve v skupnosti; poziva ustrezne države članice, naj sprejmejo primerne ukrepe za oblikovanje in začetek izvajanja strategij v zvezi s tem, pri tem pa naj uporabijo celovit pristop;

10.

opozarja, da je treba pri razvoju politik, usmerjenih v posebne ciljne skupine, ki sledijo načelu „izrecne, vendar ne izključne ciljne usmerjenosti“, paziti, da ne izključujejo drugih skupin v podobnih socialnih in gospodarskih razmerah, da ne bi sprožili obrambnih odzivov; poudarja, da je to načelo zgolj prvi korak pri priznavanju, da je treba pozornost posvetiti nekaterim najbolj ranljivim in obrobnim skupnostim in posameznikom;

11.

poudarja, da je treba vzpostaviti odgovorne, pregledne in demokratične strukture za boj proti korupciji in goljufivi uporabi sredstev, da bi zagotovili vključenost obrobnih skupnosti;

12.

meni, da je dostop do javnih storitev eden izmed najpomembnejših ciljev pri obravnavanju vključevanja obrobnih skupin; poziva države članice, naj izboljšajo pripravo prilagojenega informativnega gradiva o zdravju ter razvoj strategij za preprečevanje bolezni in pobud v okviru skupnosti za zdravje v obrobnih skupnostih; poziva k oblikovanju specializiranih struktur, kot so svetovalne točke, ki svetujejo o vprašanjih v zvezi z dostopom do zdravstvene oskrbe, trga dela in izobraževanja; zahteva, da se sprejmejo ukrepi, ki bi omogočili prehod javne uprave s pristopa, ki temelji na povpraševanju, na uslužnostno naravnan storitveni pristop;

13.

poziva k boljšemu usklajevanju in močnejšim povezavam med nacionalnimi strategijami za obrobne skupnosti, vključno z nacionalnimi strategijami za vključevanje Romov, nacionalnimi strategijami za zmanjšanje revščine, strategijami za vključevanje drugih obrobnih ali prikrajšanih skupnosti in strategijami za enakost spolov ter kohezijsko politiko;

14.

poziva države članice in Komisijo, naj pri izvajanju okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov prednostno obravnavajo otroke, ter znova poudarja, kako pomembno je spodbujati enak dostop do stanovanj, zdravstvenega varstva, izobraževanja in dostojnih življenjskih pogojev za otroke;

15.

poziva države članice in lokalne organe, naj spodbujajo uporabo sredstev iz Evropskega socialnega sklada za podporo projektom neformalnega in vseživljenjskega učenja, da bi dosegli cilje vlaganja v nove veščine za inovacije ter boja proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti;

16.

glede na rastoče regionalne razlike, demografske izzive in položaj, v katerem se znajde vse več ljudi, ki so zapustili svojo državo izvora ali jo nameravajo zapustiti, opozarja, da je v proračunskem obdobju 2014–2020 na voljo manj finančnih sredstev za kohezijsko politiko; je prepričan, da ima kohezijska politika potencial, da doda vrednost delu, ki že poteka v državah članicah, in da bo kohezijska politika, če se osredotoči na izboljševanje zaposlitvenih možnosti ter naložbe v znanja zlasti v regijah, kjer je to najbolj potrebno, poleg drugih pozitivnih učinkov privedla tudi do večje socialne vključenosti in manjše revščine, v ta namen pa mora omogočati primerno prožnost, da državam članicam zagotovi izvajanje prilagojene pomoči v skladu z lokalnimi potrebami ter da se zagotovi poraba finančnih sredstev na območjih, kjer je brezposelnost najvišja in kjer so ta sredstva najbolj potrebna;

17.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice ta načela uporabljale pri izvajanju operativnih programov; poziva Komisijo, naj svoje analize vključi v svoja poročila, vključno s poročili o nacionalnih strategijah vključevanja Romov;

18.

poudarja, da je krčenje proračunov za javne storitve v nekaterih državah v času krize privedlo do višje brezposelnosti, nižje ravni socialnega varstva, slabših stanovanjskih razmer in zdravstvenih težav; poziva države članice, naj učinkoviteje uporabljajo pomoč iz Evropskega socialnega sklada za izboljšanje kakovosti in enakega dostopa do javnih storitev za obrobne skupnosti ter naj se borijo proti vsem oblikam diskriminacije;

19.

poziva k temu, da se vidik človekovih pravic upošteva pri pripravi ukrepov s podporo iz kohezijskega sklada, in poudarja, da bi bilo treba kulturne, ekonomske in socialne pravice vključiti v politike, katerih namen je priznati ženske iz obrobnih skupnosti kot polnopravne aktivne državljanke, ter da je treba pri pripravi ukrepov in politik vedno izrecno obravnavati tako odkriti kot prikriti rasizem;

Priprava programov

20.

poudarja, da mora načelo partnerstva pripeljati do udejstvovanja na vseh ravneh in da ga morajo države članice obvezno uporabljati, ne pa da se izvaja zgolj navidezno; poudarja pomen izvajanja kodeksa ravnanja pri partnerstvu, da se zagotovita enakopravna udeležba in zastopanost partnerjev, pri čemer je treba posebno pozornost posvetiti vključevanju obrobnih skupnosti, da bi upoštevali njihov posebni položaj in morebitne izzive pri znatnem prispevanju k partnerstvu; je zaskrbljen zaradi slabega upoštevanja obveznega sodelovanja partnerjev v skladu z ustreznimi načeli iz uredbe o skupnih določbah in evropskega kodeksa ravnanja pri partnerstvu; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo vključitev partnerjev, tudi najbolj zaskrbljenih, in uvede sistem spodbud in izmenjave primerov najboljše prakse, vključno s posebno podporo upravnim organom in upravičencem, ki dosegajo še posebej dobre rezultate na tem področju;

21.

obžaluje, da je Komisija sprejela partnerske sporazume, ki ne vključujejo obrobnih skupnosti; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za enostavnejše vključevanje obrobnih skupnosti pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju projektov kot instrument za opolnomočenje zadevnih skupnosti; predlaga, da se priporočila predstavijo v okviru evropskega semestra, saj gre za primeren način spodbujanja ukrepov, ki jih morajo izvajati države članice;

22.

poziva države članice, naj ukrepajo v skladu s priporočili posameznim državam o socialnem vključevanju obrobnih skupnosti, Komisijo pa, naj tesno spremlja njihovo uresničevanje;

23.

pozdravlja dejstvo, da so nekatere države članice, tudi tiste, ki so prejele priporočila, v svojih operativnih programih določile socialno-ekonomsko vključevanje obrobnih skupin kot prednostno nalogo z vidika vlaganj; svari pa, da je treba ta pristop vključiti tudi v posamezna politična področja, kot sta izobraževanje ali zaposlovanje;

24.

poziva države članice, naj v celoti uporabijo sredstva; poudarja, da se je treba posebej osredotočiti na ukrepe financiranja, ki presegajo ciljno usmerjene ukrepe v okviru tematskega cilja „spodbujanje socialnega vključevanja ter boj proti revščini in kakršni koli diskriminaciji“, pri čemer je treba dati prednost celovitemu in sistematičnemu pristopu;

25.

meni, da ima upravljanje in usklajevanje na več ravneh pomembno vlogo; poudarja, da je vključevanje lokalnih organov in deležnikov bistveno, če želimo doseči ciljno skupino, in zahteva čim večjo ozemeljsko bližino;

Izvajanje programov

26.

poudarja, kako pomemben je celosten pristop; meni, da bi bilo treba sredstva uporabljati bolj celovito, vključno s pomočjo programov, ki se financirajo iz več skladov, lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, celovitih ozemeljskih naložb in navzkrižnega financiranja iz člena 98(2) uredbe o skupnih določbah, ter doseči sinergije z drugimi evropskimi in nacionalnimi instrumenti financiranja; poziva zadevne uprave in organe, naj si prizadevajo za dejavno sodelovanje na vseh ravneh, tudi čezmejni;

27.

ugotavlja, da je uporaba navzkrižnega financiranja trenutno omejena, kar je mogoče v določeni meri pripisati kompleksnim pravilom iz člena 98(2) uredbe o skupnih določbah; meni, da bi z večjo prožnostjo pravil za navzkrižno financiranje, zlasti kar zadeva obrobne skupnosti, lahko povečali učinkovitost projektov in zagotovili pomembno dodano vrednost njihovih učinkov; zato poziva Komisijo, naj izvede analizo izvajanja in ravni uporabe navzkrižnega financiranja;

28.

ugotavlja, da obrobne skupnosti pogosto živijo v manj ugodnih delih mest; poudarja, kako pomembno je dejansko izvajati programe prenove mest za prikrajšane soseske, ki združujejo celostne in lokalne pristope in partnerstva, se spopadajo z gospodarskimi, socialnimi in ozemeljskimi izzivi ter izboljšujejo mestno okolje, pri čemer je poudarek na izboljševanju povezljivosti, da bi izboljšali dostop za skupnosti; meni, da bi morala prihodnja mestna agenda EU ustrezno obravnavati ključne izzive in potrebe, povezane z obrobnimi skupnostmi v mestih, da bi preprečili oblikovanje getovskih območij in se uspešno borili proti ločevanju, revščini in socialni izključenosti;

29.

spominja na posebne potrebe, ki jih imajo obrobne skupnosti na podeželju ter v gorskih in odročnih območjih, vključno z izzivi v zvezi s povezljivostjo, mobilnostjo in dostopom do storitev, pa tudi v smislu kulturnih in družbenih priložnosti; poudarja, kako pomembno je bolje povezati regije; ugotavlja tudi, da so ljudje na čezmejnih, podeželskih in osamljenih območjih pogosto potisnjeni na rob družbe zaradi svoje geografske lege in bi jih morali bolj upoštevati pri oblikovanju kohezijske politike, zlasti v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja;

30.

poudarja potrebo po krepitvi zmogljivosti deležnikov, vključno z javnimi službami, upravami in organi civilne družbe, da bi okrepili vlogo skupnosti, zlasti tako da bi jim omogočili več sodelovanja pri oblikovanju politik; poziva, naj se v ta namen uporabi namenska tehnična pomoč in finančna sredstva;

31.

poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno tehnično podporo za izboljšanje upravnih zmogljivosti organov, ki imajo opravka z upravljanjem strukturnih skladov, države članice pa poziva, naj zagotovijo svetovanje in upravno podporo, na primer z organizacijo usposabljanja in pomočjo pri vlogah za pomoč in pojasnili, da bi obrobnim skupinam, kot so npr. Romi, olajšali pridobivanje informacij o evropskih in nacionalnih programih financiranja za podporo podjetništvu in zaposlovanju ter vlaganje ustreznih vlog;

32.

poudarja, da morajo imeti socialni partnerji dostop do tehnične pomoči, da se zagotovi krepitev njihovih zmogljivosti, pa tudi njihovo usklajevanje in zastopanost v ad hoc odborih, ki določajo in izvajajo operativne programe;

33.

poudarja, da bi morala Komisija v partnerstvu s predstavniki obrobnih skupnosti po oblikovanju smernic o opredelitvi obrobnih skupnosti vzpostaviti ad hoc skupino strokovnjakov za nasvete in spodbujati ustrezno usposabljanje upravnega osebja, da bi posredovala posebno znanje o težavah, s katerimi se srečujejo obrobne skupnosti, se borila proti diskriminatorni praksi ter tako spodbujala vključevanje s konstruktivnim in učinkovitim dialogom ter celovito in učinkovito izvajala in spremljala projekte, ki jih financira EU in obravnavajo obrobne skupnosti, s tem pa povečala njihov učinek;

34.

meni, da je treba organe za enakost, organizacije žensk in ženske iz obrobnih skupnosti vključiti v proces odločanja o dodelitvi, uporabi, izvajanju in spremljanju sredstev na vseh ravneh, od lokalnih in regionalnih pa do držav članic in EU, ter meni, da bi moralo biti spremljanje in ocenjevanje izvedenih programov ključni postopek pri povečevanju udeležbe žensk iz obrobnih skupnosti;

35.

je seznanjen s pristopom, da morajo biti pred izvedbo naložb zagotovljene vse strateške in operativne politične ureditve, vključno z zadostnimi upravnimi ali institucionalnimi zmogljivostmi; spodbuja Komisijo, naj temeljito spremlja izpolnjevanje teh pogojev in zagotovi, da države članice sprejmejo dopolnilne ukrepe, zlasti na področju spodbujanja vključevanja ter boja proti revščini in diskriminaciji;

Spremljanje in priporočila

36.

opozarja, da morajo imeti projekti, ki jih financira EU, dolgoročno perspektivo, da bi bili učinkoviti, in da je treba s temi sredstvi podpirati vlaganje v dejanske potrebe upravičencev, z ustreznimi mehanizmi pa zagotoviti, da so ciljne skupine dosežene, ter obravnavati izključenost in potiskanje na obrobje; poziva h kvalitativnim mehanizmom ocenjevanja in spremljanja; poziva Komisijo, naj uvede proaktivne in participativne mehanizme za spremljanje in opazovanje ukrepov držav članic v postopku načrtovanja in ocenjevanja uporabe sredstev, namenjenih obrobnim skupnostim;

37.

poudarja, da so stanovanjska izključenost, brezdomnost, izključenost iz izobraževanja in brezposelnost pogosto ključni elementi marginalizacije; zato poudarja pomen celovitih posegov na stanovanjskem, izobraževalnem področju in področju zaposlovanja v prid obrobnih skupnosti;

38.

ob upoštevanju, da je nedavna gospodarska in finančna kriza posebej prizadela obrobne skupine, ki so ob pretresih na trgu dela bolj izpostavljene tveganju za izgubo delovnega mesta, opozarja, da sta izobraževanje in zaposlovanje najboljša načina za izhod iz revščine, zaradi česar bi moralo biti vključevanje obrobnih skupnosti v družbo in na trg dela prednostna naloga; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so pripadniki obrobnih skupnosti pogosto izključeni iz družbe in diskriminirani, zaradi česar se srečujejo z ovirami pri dostopu do kakovostnega izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva, prevoza, informacij in storitev na splošno, kar je zapletena težava, ki jo je treba pravilno reševati s komplementarno uporabo in učinkovitim kombiniranjem Evropskega strukturnega in investicijskega sklada ter nacionalnih virov; zato poudarja, da si je treba še posebej prizadevati, da bi obstoječi programi EU, kot so pobuda za zaposlovanje mladih, Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, dosegli pripadnike obrobnih skupnosti, ter redno spremljati uspešnost programov v tem pogledu, da se prekine krog revščine in marginalizacije ter da se izboljšajo poklicna znanja in kvalifikacije ljudi;

39.

poziva, naj se sredstva uporabijo za izboljšanje življenjskih razmer in naj se olajša dostop žensk v obrobnih skupnostih do kakovostnega, zanesljivega izobraževanja, stanovanj, zdravstvenega varstva, zaposlitve, otroškega varstva, socialnih storitev, storitev podpore žrtvam in pravnih sistemov;

40.

poudarja, da morajo predstavniki obrobnih skupnosti dejavno sodelovati in jim je treba omogočiti udeležbo pri spremljanju kot polnopravnim članom; opozarja, da bi bilo mogoče precej izkušenj pridobiti na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni; poudarja potrebo po širjenju in izkoriščanju najboljših praks; poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo dosedanje najboljše prakse, vključno z inovativnimi praksami, ki so povezane z vključevanjem obrobnih skupin in posameznikov v družbo, ter dajo pobudo za dejavnosti mreženja, tudi med socialnimi, mladinskimi in občinskimi delavci ter akademiki in znanstveniki; poudarja potrebo po mrežni platformi na ravni EU, ki bi olajšala izmenjavo najboljših praks in skupno reševanje problemov ter bi lahko služila tudi kot sredstvo za e-učenje, namenjeno razvoju zmogljivosti;

41.

spodbuja Komisijo, naj obravnava kohezijsko politiko in obrobne skupnosti v svojem letnem strukturiranem dialogu s civilno družbo in organizacijami, ki predstavljajo partnerje, hkrati pa zagotovi sodelovanje predstavnikov obrobnih skupnosti ter olajša razpravo na podlagi kvantitativne in kvalitativne analize;

42.

opozarja, da se mora strukturne in sistemske vključenosti zavedati ne le družba kot celota, temveč je osveščenost posebej pomembna pri delu nosilcev odločanja in deležnikov na vseh upravnih ravneh ter drugih udeleženih javnih organov; poziva vse javne deležnike in institucije za usposabljanje, naj opravijo celovito analizo vzrokov za diskriminacijo in marginalizacijo ter izvajajo osveščanje o dejstvu, da je treba odpraviti ksenofobijo in rasizem, pa tudi vse vrste marginalizacije, ki vodi do sistemske izključenosti, vključno z nestrpnostjo proti Romom; odločno poziva Komisijo, naj izvaja in spremlja zakonodajo EU o diskriminaciji; poziva javne zavode za zaposlovanje, naj zagotavljajo kakovostne in prilagojene storitve;

43.

poudarja, da je treba pri pomoči obrobnim skupinam in njihovem vključevanju ubrati dvojen pristop, in sicer delo neposredno s prizadetimi z zagotavljanjem izobraževanja, vključno z izobraževalnimi ustanovami, usposabljanja, poklicnega usmerjanja in zaposlitvenih možnosti ter delo z lokalno skupnostjo in lokalnimi organi, da se izboljša in/ali spremeni mnenje javnosti z ozaveščanjem o učinkih predsodkov, izboljšanjem javnih storitev in prilagoditvijo socialnih sistemov;

44.

poudarja, da je izobraževanje temeljna pravica, zapisana v Pogodbi o Evropski uniji; poudarja, da je zagotavljanje enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja za vse člane družbe bistvenega pomena za to, da se prekine krog socialne izključenosti; meni, da je formalno, neformalno in priložnostno učenje, ki ga označuje učenje o raznolikosti, prvi korak k resničnemu političnemu, ekonomskemu in socialnemu vključevanju obrobnih skupnosti; poudarja, da je treba z izvajanjem programov, projektov in podpornih dejavnosti za obrobne skupnosti zagotavljati predšolsko izobraževanje, podpreti potrebo po formalnem izobraževanju, hkrati pa ponujati priložnosti za druge vrste izobraževanja, tudi vseživljenjskega, zlasti pri poklicnih veščinah in znanju ter informacijski in komunikacijski tehnologiji, ter izboljšati dostop do medijev, tudi s ciljem krepiti vlogo deklet in žensk v obrobnih skupnostih;

45.

poziva države članice ter regionalne in lokalne organe, naj spodbujajo uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj za podporo MSP in socialnim podjetjem, ki vključujejo obrobne skupnosti ali delajo za njihovo dobrobit; poudarja, da je treba podpirati dejavnosti za obrobne skupnosti ter tako zagotoviti podporo in ustvariti pogoje za mikropodjetništvo, s tem pa ohraniti različne načine poslovanja;

46.

poudarja, da bo v bližnji prihodnosti v številnih sektorjih prišlo do velikih sprememb, deloma zaradi večje uporabe spletnih orodij in rešitev; opozarja, da bodo nizko in srednje kvalificirani delavci zaradi tega občutili pritisk, najbolj prizadeti pa bodo pripadniki obrobnih skupnosti, saj se običajno prav ti zaposlujejo v teh sektorjih; poudarja, kako pomembno je dostopno in ugodno usposabljanje za vse na področju novih tehnologij in sektorjev s posebnim poudarkom na priložnostih v digitalnem sektorju in zelenem gospodarstvu, zlasti za najbolj prikrajšane skupine; opozarja, kako pomembna so mikro in mala podjetja za pomoč pri ohranjanju delovnih mest na podeželskih območjih, zato poziva k večjemu poudarku na zagotavljanju dostopa teh podjetij do financiranja;

47.

poudarja pomen opolnomočenja žensk v obrobnih skupnostih s spodbujanjem žensk podjetnic in udeležbo žensk v teh skupnostih;

48.

poudarja, da imajo lahko socialno podjetništvo, zadruge, vzajemne družbe in alternativni poslovni modeli pomembno vlogo pri opolnomočenju žensk v obrobnih skupnostih; priporoča, da bi s kohezijskimi sredstvi, zlasti pa z Evropskim socialnim skladom, podprli naložbe na tem področju z močnim vidikom spolov;

49.

poziva Komisijo, naj preuči omejitve sedanjega ključa za dodeljevanje in določanje podpore iz skladov kohezijske politike, ki temelji na BDP na prebivalca, pri tem pa bolje uporabi razpoložljive kazalnike, kot so podatki Eurostata EU-SILC o dohodkih in življenjskih pogojih, s katerimi bi bilo mogoče prepoznati območja revščine in socialne krhkosti na ozemlju Unije, da bi podporo EU bolje usmerili v obrobne skupnosti;

50.

poudarja, da se v politični razpravi EU obrobne skupnosti pogosto pristransko izkoriščajo v politične namene in da je potrebna podrobna analiza strukturne izključenosti, tako v partnerskih sporazumih kot v ustreznih operativnih programih; poziva Komisijo, naj pripravi skladne, dosledne in jasne smernice o pripravi, izvajanju in upravljanju projektov, ki jih financira EU in obravnavajo obrobne skupnosti, vključno s poglobljenimi analizami, primeri najboljše prakse in priporočili glede politik, s čimer bi glede na prihajajoče programsko obdobje zagotovili, da bodo obrobne skupnosti zajete v sredstvih EU;

51.

poziva k temu, da se v vse pobude, programe, ukrepe in pogoje financiranja, povezane z integracijo in socialnim vključevanjem, ki se financirajo s sredstvi EU, vključita vidik spolov in presečna analiza, da bi lahko bolje upoštevali potrebe žensk v obrobnih skupnostih ter bolje zajeli različna mnenja in poglede žensk v različnih strukturnih položajih in vlogah; meni, da sta ocena učinka z vidika spola in vključevanje načela enakosti spolov v načrtovanje proračuna koristna za oceno vpliva prednostnih področij financiranja, dodelitve finančnih sredstev in načrti programov financiranja na ženske; poudarja, da je treba dosledno zbirati in redno analizirati podatke, zbrane ločeno po spolih;

52.

poziva države članice, naj ponudijo nagrado za zgledno prizadevanje na področju integracije in vključevanja obrobnih skupin prebivalstva pri izvajanju skladov EU; predlaga, da bi to nagrado za izjemno opravljeno delo podeljevali občinam ali regijam v državah članicah;

53.

poziva države članice, naj omogočijo in spodbujajo mreženje med občinami in mesti, ki se ukvarjajo z vključevanjem obrobnih skupin prebivalstva; predlaga, da bi kot zgled takšne mreže lahko služila Konvencija županov v boju proti podnebnim spremembam;

o

o o

54.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji;


(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)  UL L 347, 20.12.2013, str. 289.

(3)  UL L 132, 29.5.2010, str. 1.

(4)  UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

(5)  UL L 354, 28.12.2013, str. 62.

(6)  UL L 72, 12.3.2014, str. 1.

(7)  UL L 74, 14.3.2014, str. 1.

(8)  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0132.

(9)  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0594.

(10)  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0246.

(11)  UL C 199 E, 7.7.2012, str. 112.

(12)  UL C 161 E, 31.5.2011, str. 120.

(13)  UL C 87 E, 1.4.2010, str. 60.

(14)  UL C 378, 24.12.2013, str. 1.

(15)  UL C 114, 15.4.2014, str. 73.

(16)