15.1.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 13/57

Poročevalka:

Dorthe ANDERSEN

1.1

Mlade Evropejce je gospodarska kriza v številnih državah članicah hudo prizadela, pri čemer so bili človeški, socialni in gospodarski stroški ogromni. Vendar pa visoka brezposelnost mladih ni nič novega in kaže na določene strukturne probleme, ki otežujejo prehod iz šolanja v zaposlitev.

1.2

Dobro delujoča vajeništva in druge visokokakovostne oblike sistemov učenja na delovnem mestu lahko mladim moškim in ženskam pomagajo olajšati prehod iz šolanja v zaposlitev.

1.3

EESO poudarja, da ni enega samega najboljšega modela dualnega usposabljanja; treba je spodbujati takšno visokokakovostno dualno usposabljanje, ki deluje.

1.4.1

EESO meni, da EU potrebuje orodje za ocenjevanje kakovosti, ki bi beležilo napredek, pa tudi učinke reform, ki jih izvajajo države članice, da bi izboljšale uspešnost sistemov poklicnega izobraževanja in pripravništva ter dualnega usposabljanja.

1.4.2

EESO priporoča, naj Komisija skupaj z ustreznimi partnerji razvije orodja za spremljanje in zbiranje podatkov, ocenjuje, kaj v državah članicah deluje, in prepoznava ključne elemente dobro delujočih sistemov dualnega usposabljanja. Cilj je meriti in ocenjevati to, kar deluje, da bi zagotovili kakovost sistemov usposabljanja in poudarili povezanost dualnega usposabljanja in zaposlovanja.

1.4.3

Visokokakovostna in trgu dela primerna poklicna znanja in veščine bodo tudi v prihodnje ključni vidik trgov dela in evropske konkurenčnosti. Zato EESO predlaga, da si EU zada cilj glede poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter dualnega usposabljanja, ki je lahko pot do boljših možnosti za zaposlovanje mladih. Ta bi bil lahko del prenovljene strategije Evropa 2020 in EESO zato poziva Komisijo, naj preuči, kakšne so možnosti.

1.4.4

EESO meni, da bi cilj EU glede poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter zbiranje podatkov lahko pripomogla k temu, da bi si države članice še naprej prizadevale za izboljšanje izobraženosti ter skrbele za pozitivne skušnje mladih v okviru izobraževalnih sistemov in za to, da bi ob koncu šolanja imeli znanja in izkušnje, potrebne na trgu dela.

1.5.1

EESO državam članicam, ki nimajo dobro delujočih sistemov dualnega usposabljanja, priporoča, naj preučijo stroške, povezane z vzpostavitvijo tovrstnih sistemov, in jih primerjajo s koristmi, ki bi jih ti sistemi imeli za konkurenčnost podjetij in zaposlitvene možnosti mladih.

1.5.2

EESO poudarja pomen partnerstev med šolami, centri za usposabljanje, sindikati in poslovno skupnostjo. Socialni partnerji igrajo odločilno vlogo na vseh stopnjah dobro delujočih sistemov dualnega usposabljanja (zasnova, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje itd.). Krepitev in boljša uporaba socialnega dialoga na vseh ravneh sta lahko učinkovit instrument za izboljšanje kakovosti dualnega usposabljanja ter povečanje njegove privlačnosti.

1.5.3

EESO poziva države članice, naj uvedejo oziroma redno pregledujejo poklicni razvoj učiteljev, mentorjev in izvajalcev usposabljanj na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti izvajalcev usposabljanj v podjetjih, ki so ključnega pomena za izboljšanje uspešnosti sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

1.5.4

EESO poudarja pomen delodajalcev in meni, da bodo delodajalci, vključno z MSP, v večji meri sodelovali v programih vajeništva, ko bodo ti dejansko ustrezali njihovim potrebam in ko bodo povezave s šolami dobre. V prihodnjih letih bi se morali osredotočati na vzpostavljanje sistemov dualnega usposabljanja, ki delodajalcem omogočajo stroškovno učinkovito sodelovanje ter prevzemanje več odgovornosti.

1.5.5

EESO priporoča, naj evropski socialni partnerji nadaljujejo s prizadevanji na tem področju in naj bo to del njihovih samostojnih delovnih programov.

2.1

Gospodarska kriza v Evropi je mlade močno prizadela. Brezposelnih je 4,5 milijona oseb, mlajših od 25 let (1), v nekaterih državah EU brezposelnost mladih ni nič novega, zaradi krize pa se je le povečala. Na ravni EU je stopnja brezposelnosti mladih 20,9 % in je več kot dvakrat višja od stopnja brezposelnosti odraslih, ki znaša 9,8 %. Približno 7 milijonov mladih Evropejcev ni zaposlenih, niti se ne izobražuje ali usposablja (2). Ob upoštevanju razmeroma slabih kratkoročnih gospodarskih obetov je brezposelnost mladih v nekaterih državah dosegla izjemne razsežnosti, spremljajo pa jo ogromni človeški, socialni in gospodarski stroški.

2.2

Že pred krizo je bila brezposelnost mladih višja kot brezposelnost odraslih. To kaže na strukturni problem pri vzpostavljanju tesnejših povezav med sistemi izobraževanja in usposabljanja ter trgi dela. V podporo tej tezi govori tudi dejstvo, da je v številnih državah brezposelnost mladih visoka, obenem pa se delodajalci srečujejo s težavami pri iskanju delavcev z ustreznimi znanji in spretnostmi.

2.3

Razmere zahtevajo nov pristop, ki bo izboljšal temelje za zaposlovanje in rast z razvijanjem visokokakovostnih in trgu dela ustreznih poklicnih znanj in spretnosti ter z dobrim delovanjem trga dela.

2.4

Vendar so med državami članicami EU bistvene razlike, kar zadeva njihove izkušnje pri vključevanju mladih na trg dela.

2.5

V številnih državah osebe s poklicno izobrazbo prevladujejo med zaposlenimi v zasebnem sektorju, pomembno vlogo pa igrajo tudi v nekaterih delih javnega sektorja. Danes se približno polovica dijakov srednjih šol izobražuje v okviru programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, približno četrtina med njimi pa obiskuje programe, ki učenje v šoli združujejo z učenjem na delovnem mestu (3). Izziv pa je, da poklicno izobraževanje in usposabljanje z izboljšanjem kakovosti in ustreznosti postane privlačnejše.

2.6

EESO je v več svojih mnenjih (4) poudaril pomen ustvarjanja ustreznih pogojev za mlade, da bi olajšali prehod iz izobraževanja v zaposlitev s krepitvijo priložnosti za različne oblike dualnega usposabljanja kot del visokokakovostnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

2.7

EESO meni, da je treba ohraniti zagon in zagotoviti, da bodo posamezne države članice v navezi s socialnimi partnerji prilagodile svoje sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja tako, da bodo vanje vključile prvine dualnega usposabljanja.

3.1

V tem mnenju se osredotočamo na sisteme dualnega usposabljanja v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Dualno usposabljanje je krovni izraz za različne nacionalne modele. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja opredeljuje dualno usposabljanje kot izobraževanje ali usposabljanje, ki kombinira obdobja v šoli ali centru za usposabljanje z obdobji na delovnem mestu. Dualnost se nanaša na kraj učenja (šole/izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja in podjetja za usposabljanje, ki si delijo odgovornost za teoretično in praktično usposabljanje) ter na akterje (javne in zasebne).

3.2

Vse države članice imajo sisteme z vidiki, ki temeljijo na delu, vendar se ti razlikujejo po kakovosti, rezultatih in obsegu (5). Na primer: koliko časa se preživi na delovnem mestu? Ali učenec in delodajalec skleneta pogodbo oziroma ali je učenec plačan in kakšna je vloga socialnih partnerjev?

3.3

En sam ali „najboljši“ model ne obstaja, razvoj dualnega sistema je namreč v veliki meri pogojen z ekonomskimi in socialnimi razmerami.

3.4

Danes poznamo tri glavne načine poklicnega izobraževanja in usposabljanja:

3.5

Vodilno načelo je tesna povezava med delovnim mestom in sinergijami, ki bi jih moral dijak razviti med teoretično osnovo ter praktičnim učenjem in razvojem na delovnem mestu.

4.1

Evropski svet se je na zasedanju 27. in 28. junija 2013 (6) dogovoril o novi strategiji za spopadanje z brezposelnostjo mladih, vključno s ciljem spodbujanja visokokakovostnih pripravništev in učenja na delovnem mestu. 22 držav članic je prejelo posebna priporočila za prilagoditev svojih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja, in sicer z večjim poudarkom na prvinah usposabljanja, ki temeljijo na delu, in na visokokakovostnih pripravništvih za mlade.

4.2

Na ravni EU je bila sprejeta vrsta ukrepov. Mednje sodijo sprejetje jamstva za mlade, dodelitev sredstev v okviru Evropskega socialnega sklada za razvoj pripravništva na nacionalni ravni, vključno s sistemom dualnega usposabljanja, ter vzpostavitev evropskega zavezništva za vajeništvo.

4.3

V svojem okviru za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih (7) iz junija 2013 so evropski socialni partnerji poudarili pomen sistemov učenja na delovnem mestu, kot so dualni sistemi izobraževanja.

4.4

Latvijsko predsedstvo je kot del pregleda sporočila iz Brugesa podprlo pet ciljev. Prvi med njimi bo spodbujanje učenja na delovnem mestu s posebnim poudarkom na vajeniškem usposabljanju (8).

5.1

Študije, ki sta jih izvedla Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja in Evropska komisija, nakazujejo pozitivno povezavo med sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki temeljijo na dualnem usposabljanju, in zaposlovanjem mladih (9).

5.2

Izkušnje in številke ne dopuščajo dvomov. Države z ustreznimi in privlačnimi sistemi poklicnega usposabljanja, ki temeljijo na načelih dualnega usposabljanja, so se pri omogočanju mladim, da vstopijo na trg dela, izkazale za uspešnejše. Nekatere države, na primer Avstrija, dajejo dober zgled glede možnosti usposabljanja prikrajšane mladine, kot je delovna pomoč ali varnostna mreža za vajence.

5.3

Dobro delujoč sistem dualnega usposabljanja mladim ponuja začetne delovne izkušnje, zaradi česar so zanimivejši za podjetja in bodoče delodajalce. V Nemčiji se več kot dve tretjini vajencev po končanem vajeništvu zaposlita pri istem delodajalcu (10). Podatki (11) za Dansko kažejo, da tisti, ki so zaključili poklicno izobraževanje in usposabljanje, po odpustitvi še najhitreje najdejo novo zaposlitev in da jih veliko med njimi ustanovi lastna podjetja.

5.4

Vendar se številnim mladim in njihovim staršem poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vajeništva ne zdijo tako privlačni kot akademska izobrazba ali pa jih dojemajo zgolj kot tradicionalna fizična dela. Pozabljajo pa na „konkurenčno znanje“, ki ga je možno pridobiti zgolj z dualnim usposabljanjem, tako da mladi nimajo le ene karierne možnosti, ampak dobijo tudi konkurenčno znanje, ki ga lahko še dodatno razvijejo.

5.5

Cilj EU glede deleža učencev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter dualnem usposabljanju bi moral biti del prenovljene strategije Evropa 2020. To bi pomenilo dati več pozornosti večji zaposljivosti in vidiku vključevanja dualnega usposabljanja in vajeništev.

5.6

Cilj mora biti visok, saj je učinek na zaposlovanje dokazano dober, upoštevati pa mora tudi prihodnje zahteve trga dela po srednje kvalificiranih delavcih.

5.7

Za izboljšanje podobe in privlačnosti so potrebna skupna prizadevanja šol, centrov za usposabljanje, socialnih partnerjev in politikov. Šole in centri za poklicno izobraževanje in usposabljanje morajo biti bolj prilagodljivi spreminjajočim se potrebam trga dela in gospodarstva. Lahko bi spodbujali tekmovanja v spretnostih in vzornike, da bi predstavili spretnosti in šole ter spodbudili zanimanje pri mladih fantih in dekletih. Za večjo privlačnost teh oblik usposabljanja bi jih bilo treba povezati z visokim šolstvom, da učenci in starši ne bi dojemali vajeništev kot slepih ulic, ali pa spodbuditi programe mobilnosti v EU, kot je Erasmus+.

5.8

Dobre in zgodnje storitve poklicnega vodenja in svetovanja so bistvenega pomena za izboljšanje razumevanja in podobe dualnih sistemov usposabljanja.

5.9

Tudi učitelji imajo svojo vlogo pri večanju privlačnosti sistemov dualnega usposabljanja, saj neposredno vplivajo na to, kako mladi dojemajo poklicno izobraževanje in usposabljanje. Postati učitelj v poklicnem izobraževanju in usposabljanju bi prav tako morala biti privlačna možnost. Eden od načinov za to je stalno posodabljanje strokovnega in pedagoškega znanja učiteljev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter boljše sodelovanje med šolami in podjetji, zato da so učitelji na tekočem z zahtevami podjetij, aktualnimi načini dela, novimi tehnologijami itd.

5.10

V dualnem sistemu usposabljanja bi morala prisotnost kvalificiranega in motiviranega zaposlenega v podjetju, ki bi imel vlogo mentorja ali izvajalca usposabljanja, biti osnoven pogoj za zagotavljanje kakovosti. Bolj bi se bilo treba osredotočiti na odgovornost vodij usposabljanja v podjetjih. Jasnejši in podrobnejši opisi znanj in spretnosti, ki jih je treba pridobiti, lahko izboljšajo učenje na delovnem mestu.

6.1

Do sedaj je bilo izvedenih več študij, ki so pokazale, da so na primer nemški, švicarski in avstrijski sistemi dualnega usposabljanja učinkoviti, ker mladim zagotavljajo ustrezno usposabljanje ter dobro izhodišče za nadaljnje delovno življenje. Ni enega samega najboljšega modela dualnega usposabljanja – treba je prepoznati uspešne strukture in prakse.

6.2

Preglednejše informacije o vzroku, vsebini in rezultatih lahko pomagajo prepoznati ključne elemente dobro delujočih sistemov dualnega usposabljanja. Ker večina držav članic in Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja zbirajo podatke o zaposljivosti oseb, ki so zaključile poklicno izobraževanje in usposabljanje, bi bilo te podatke možno bolje uporabiti za izboljšanje sistemov, vključno s sistemom dualnega usposabljanja.

6.3

Delež „učenja na delovnem mestu“ bi na primer lahko uporabili kot spremenljivko kazalnika zaposljivosti v EU. Evropski kazalnik za dualno usposabljanje bi lahko pokazal na povezanost sistemov dualnega usposabljanja z zaposlovanjem mladih. Podatki za pripravo takšnega kazalnika bi se lahko zbirali letno z raziskavami o delovni sili.

6.4

V sodelovanju z Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja bi Eurostat (Eurobarometer) lahko opravljal bolj sistematične raziskave o mladih, ki so zaključili poklicno izobraževanje in usposabljanje ter pridobili znanja in spretnosti, po katerih je povpraševanje, pa tudi, kako so jim dualna usposabljanja v podjetjih pomagala do teh znanj in spretnosti.

6.5

Morda bi bilo koristno, če bi zbrali primerljive nacionalne podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče oceniti uspešnost držav članic, kar zadeva izvajanje in rezultate različnih sistemov dualnega usposabljanja v Evropi. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja, Eurostat in Komisija že zbirajo podatke kot del okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju in københavnske strategije, vendar EU potrebuje skladno orodje, ki bi zajelo napredek, pa tudi učinke reform, ki se sedaj izvajajo v številnih državah članicah z namenom izboljšanja uspešnosti in kakovosti nacionalnih sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

EESO predlaga, naj se s tovrstnim instrumentom za ocenjevanje kakovosti obravnavajo vsaj naslednja vprašanja glede politike:

6.6

Časovne nize razmeroma nezapletenih parametrov bi lahko uporabili kot izhodišče za bolj kvalitativno analizo ter obenem za spremljanje razmer v posameznih državah, kar zadeva njihov proces prilagajanja sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja načelom in prednostim dualnega usposabljanja. Te vrste podatkovna platforma bi lahko tudi prispevala k delu Evropske koalicije za vajeništva ter delu v zvezi z referenčnim okvirom EQAVET.

7.1

Obstajajo številni izzivi, ki se še vedno ne obravnavajo s potrebno resnostjo, na primer v zvezi s kakovostjo usposabljanja in njegovo relevantnostjo za podjetja.

7.2

Vajeništva igrajo pomembno vlogo pri zadovoljevanju potreb podjetij po znanju in spretnostih ter hkrati prispevajo k vključevanju mladih na trg dela. Vajeništva delodajalcem ponujajo številne prednosti, med katerimi so boljše usklajevanje znanj in spretnosti z delovnimi mesti, ki izhaja iz usposabljanja znotraj podjetja, novo znanje ter novi pogledi. Vajeništva v svoji pravi obliki vključujejo številne pravice in obveznosti za vse sodelujoče strani.

7.3

Podjetja jih morajo obravnavati kot naložbe v prihodnje kvalificirane človeške vire ter prevzeti odgovornost za dejansko usposabljanje mladih. Vendar je treba podjetjem, vključno z MSP, omogočiti prevzemanje večje odgovornosti za programe, vključno z oblikovanjem učnih načrtov, če želimo, da bi podjetja vajeništva obravnavala kot naložbe.

7.4

Nekateri delodajalci menijo, da so stroški usposabljanja vajenca večji od s tem pridobljenih koristi, vendar je to miselnost, ki jo je treba odpraviti. Analiza stroškov in koristi za primer Švice kaže, da je prispevek vajenca v smislu produktivnosti večji od stroškov usposabljanja (vključno s plačo vajenca) za več kot 6 000 EUR za posamezno vajeništvo (12), študijo razmerja med stroški in koristmi vajeništva pa trenutno pripravlja tudi organizacija BUSINESSEUROPE.

7.5

V nekaterih državah so bili ustanovljeni skladi za delitev bremena, v katere podjetja plačujejo določen znesek kot nadomestilo za ure v šoli ali stroške prevoza (na Danskem je to Arbejdsgivernes uddannelsesbidrag). V Avstriji pa podjetja dobivajo bonuse za usposobljene vajence, ki so bili dobro ocenjeni. Avstrija ima model delitve bremena (Vorarlberg), pri katerem podjetja 0,2 % vajeniške plače vplačujejo v sklad za usposabljanje. Po 18 mesecih se usposabljanje oceni in podjetja, ki nudijo dobra vajeništva, prejmejo nadomestilo v obliki bonusov.

7.6

Vendar se lahko rezultati analize stroškov in koristi med različnimi sektorji in različnimi sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja razlikujejo. Nacionalne sisteme usposabljanja je zato treba redno ocenjevati in po potrebi prilagajati, da bi zagotovili njihov prispevek h konkurenčnosti evropskih podjetij. Državam članicam lahko pri tem pomagajo bolj primerljiva in kakovostnejša orodja za ocenjevanje.

7.7

Enako pomembno je zagotavljanje kakovosti in ocenjevanje vajeništev in programov dualnega usposabljanja, vključno z delovnimi pogoji, pri čemer lahko pomembno vlogo igrajo socialni partnerji. Ti morajo predvsem sodelovati pri zasnovi nacionalnih določb za dualno usposabljanje, obenem pa lahko uporabijo ustrezno tradicijo kolektivnih pogajanj, da bi zagotovili kakovostna vajeništva in druge sisteme, ki temeljijo na delu. Pri usposabljanju mladih in zagotavljanju njihovega dobrega počutja v podjetju imajo lahko večjo vlogo tudi sindikati in njihovi predstavniki.

—

Mnenje EESO Za privlačnejše poklicno izobraževanje in usposabljanje po srednji šoli (UL C 68, 6.3.2012, str. 1).

—

Mnenje EESO o okviru za kakovost pripravništev (UL C 214, 8.7.2014, str. 36).

—

Mnenje EESO o zaposljivosti mladih – usklajevanje poklicnega usposabljanja s potrebami gospodarstva v času varčevanja, (UL C 311, 12.9.2014, str. 7).

—

Mnenje EESO o ukrepih za zaposlovanje mladih – primeri dobre prakse (UL C 424, 26.11.2014, str. 1).