24.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/20

Poročevalec:

Antonello PEZZINI

Soporočevalec:

Zbigniew KOTOWSKI

1.1

EESO meni, da so tako posamezni evropski inženirji in tehniki kot tudi njihove nacionalne in evropske organizacije pomembni dejavniki v procesu ponovne industrializacije Evrope, saj pospešujejo prenos rezultatov raziskav v inovativno uporabo na trgu.

1.2

Gospodarski razvoj EU je vse bolj vezan na proces ponovne industrializacije, ki je zamišljen kot strategija za prehod na nove trajnostne modele snovanja, proizvajanja in dajanja na trg inovativnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki vključujejo nove in kakovostne tehnologije, materiale in storitve v vse bolj digitaliziranem svetu.

1.3

EESO meni, da je treba izraziteje poudariti ključno vlogo inženirjev in tehničnih poklicev v tem procesu ter izpostaviti njihov pomen pri reševanju težav, ki jih evropski družbi povzročajo izzivi ponovne industrializacije, ter poziva, naj se začne izvajati participativno predvidevanje prihodnosti tega poklica.

1.4

EESO priporoča, da se s sprejetjem konkretnih ukrepov za ponovno uveljavljanje inženirskih in tehničnih poklicev, ki so sinonim za civilizacijo in napredek, spodbuja evropska kultura podjetništva in inovativnosti.

1.5

ESSO meni, da je potreben usklajen evropski okvir za spodbujanje teh poklicev, ki bi moral vključevati:

1.6

EESO meni, da je visoka raven izobraževanja in usposabljanja na področju inženirstva temeljni pogoj za učinkovit sistem medsebojnega priznavanja. Če želimo zagotoviti zaupanje vseh držav v vzajemno mobilnost, ki temelji na znanju, je treba ohranjati visoke standarde na področju izobraževanja in usposabljanja, tudi z uvedbo neobveznega devetindvajsetega regulativnega režima (režima EU) na podlagi izkušenj s prostovoljno „evropsko poklicno izkaznico“ (1) in ob aktivni podpori nacionalnih in evropskih poklicnih združenj inženirjev.

1.6.1

Sodobni razvoj družbe poraja številne nove zaposlitve zunaj tehničnega področja, te pa so zaradi vpliva medijev in želje po priljubljenosti v družbi zanimive za mlade, ki si želijo hitre in prestižne kariere. S tega vidika se zdi poklic inženirja tradicionalen in brez možnosti lahke in hitre kariere. Zato inženirske vede za prihodnje generacije ne bodo privlačne, kar resno ogroža uspešnost ponovne industrializacije Evrope in konkurenčnost evropske industrije. To je resen problem za obstoječe izobraževalne sisteme in kaže na potrebo, da se osnovno šolstvo odločno usmeri v matematiko, fiziko in inženirstvo, da se poveča njihova privlačnost in zbudi zanimanje mlajših generacij zanje. Enako si tudi načelo dualnega izobraževanja in najboljše prakse na tem področju (ki se izvajajo v Nemčiji, Švici in Avstriji) zaslužijo posebno pozornost vseh držav članic, ki takšnega sistema nimajo.

1.7

EESO meni, da je treba ustvariti enotni trg evropskih inženirjev ter razviti vsestranski skupni pristop s ciljem povečanja mobilnosti v celotnem evropskem prostoru, pri čemer je medsebojno priznavanje zelo pomembno, zlasti za samostojne in neodvisne inženirje.

1.8

EESO priporoča, naj ima inženirstvo v evropski politiki na področju standardizacije pomembno vlogo, da bi pospešili, poenostavili in posodobili postopke ter zagotovili interoperabilnost sistemov in mrež.

1.9

EESO organizacijam, v katerih delajo inženirji, priporoča, naj na podlagi evropskega okvira poklicnih kvalifikacij razvijajo elektronske modele usposabljanja, ki bodo ustrezali novim generacijam, novim načinom upravljanja in vrednotenja ter značilnostim novih inženirjev, obenem pa naj inženirjem ponudijo zanimiva delovna okolja in kariero.

1.10

EESO meni, da bi si morale organizacije, ki zastopajo inženirje, in njihova strokovna združenja prizadevati za več zbliževanja in tako prevzeti enotno gonilno vlogo tako znotraj kot zunaj EU ter svojim članom omogočiti stalno usposabljanje v skladu s skupnimi evropskimi merili.

1.11

EESO priporoča, naj Komisija pripravi konkretne ukrepe za ustanovitev evropskega foruma svobodnih poklicev, v okviru katerega naj bodo široko zastopana stanovska združenja, redi in skupine inženirjev (2), ter poziva k oblikovanju evropskega portala za inženirje, ki bi bil namenjen problematikam, kot so odgovornost, intelektualna lastnina, obdavčitev in višina pokojnin, stalno izobraževanje, kodeksi dobre prakse itd.

1.12

EESO priporoča, naj Komisija na podlagi izkušenj, ki jih imajo nacionalne organizacije inženirjev in tehnikov, pripravi evropski kodeks dobrih praks na področju inženirstva, ki bi tem strokovnjakom nudil pravne in finančne pogoje za izvedbo inovativnih projektov, zlasti v MSP in na področju raziskav in razvoja.

1.13

EESO se strinja, da mora biti ta poklic vse bolj usmerjen v reševanje zapletenih problemov, povezanih z ekonomsko, socialno in okoljsko trajnostjo, ter da je treba dajati vse večji poudarek naprednim multidisciplinarnim pristopom in ustrezni interoperabilnosti med proizvodnimi sistemi ter novo stvarnostjo v industriji 4.0.

1.14

EESO poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo sklepe Evropskega sveta z dne 20. in 21. marca 2014, v katerih jih Svet poziva, naj prednostno zapolnjujejo vrzeli v znanju na področjih naravoslovja, tehnologij, inženirstva in matematike (t. i. kompetence STEM), obenem pa skrbijo, da ima industrija pri tem pomembno vlogo.

2.1

Evropsko inženirstvo temelji na težnji po prenovi, simbolno poosebljeni v genialnemu umu Leonarda da Vincija, ki odraža odprtost evropske družbe do inovacij in kulturni okvir, v katerem se cenijo angažiranost civilne družbe, dobro upravljanje in delavnost.

2.2

Kot je poudaril EP, je „kriza […] močno prizadela evropska gospodarstva. […] EU za premagovanje teh izzivov potrebuje celovito strategijo rasti“ (3).

2.3

Strategija ponovne industrializacije EU je osredotočena predvsem na naložbe v inovacije, pri čemer ima zlasti v hitro rastočih sektorjih inženirstvo ključno vlogo.

2.4

Zbliževanje digitalnih tehnologij, komunikacijskih sistemov in pametnih omrežij, nanobiotehnologij, trajnostnih industrijskih tehnologij, 3D-tiskalnikov in čistih medsektorskih omogočitvenih tehnologij korenito spreminja delovanje gospodarstev in družb s hitrostjo, ki se eksponentno veča zaradi globalizacije.

2.5

Prihodnost EU je vezana na proces ponovne industrializacije, ki je zamišljen predvsem kot strategija za prehod na nove trajnostne modele snovanja, proizvajanja in dajanja na trg izdelkov z visoko dodano vrednostjo, ki vključujejo nove tehnologije in materiale ter nove storitve v vse bolj digitaliziranem svetu.

2.6

EESO je prepričan, da bo brez tehničnih in znanstvenih kadrov s potrebnim znanjem in izkušnjami težko doseči cilje, opredeljene v strategiji Evropa 2020. Tudi zato je treba poudarjati vlogo strokovnih organizacij in združenj inženirjev in tehnikov, tako na nacionalni kot na evropski ravni.

2.7

V Evropi je večina tehničnih znanj in spretnosti zbranih v inženirskem sektorju, ki združuje približno 130 000 podjetij, v katerih je zaposlenih več kot 10 milijonov visoko kvalificiranih in usposobljenih ljudi, vrednost letne proizvodnje pa znaša približno 1 840 milijard EUR, kar je približno tretjina vsega izvoza EU. Inženirji in tehniki imajo poleg tega pomembno vlogo v vseh gospodarskih sektorjih (4).

2.8

V evropskih politikah je treba razviti nov pametni pristop, ki bo strokovnjakom s tehničnim ozadjem zagotavljal novo vlogo. Vse bolj je prisotna potreba po upravljanju pametnega preoblikovanja v regijah, ki ga izrecno zahtevajo novi evropski programi.

2.9

Če želi doseči te cilje, mora EU izboljšati usposobljenost svoje delovne sile. Povpraševanje javnega in zasebnega sektorja po inženirskih znanjih in spretnostih se bo povečalo. Javni sektor bo več tehničnih znanj potreboval za spopadanje z izzivi – ko bo izvajal nove direktive o javnih naročilih, uporabljal nove oblike sodelovanja v podjetniških mrežah, pri delu v grozdih in z novo programsko opremo – na naslednjih področjih: energetika, promet, zdravstvo, ravnanje z odpadki, izobraževanje, ogljični odtis, internet stvari in krožno gospodarstvo.

2.10

Tudi zasebni sektor bo potreboval več inženirskih znanj in spretnosti, če bo želel uživati sadove razvoja znanj in spretnosti na delovnih mestih. Analize vedenja potrošnikov kažejo neprekinjeno rast povpraševanja po pametni vsebini v izdelkih in storitvah.

2.11

Če se želimo uspešno soočati z izzivi novih industrijskih procesov, moramo tehnično znanje in izkušnje stalno posodabljati. Potrebujemo nove oblike in načine izobraževanja ter novo usposabljanje za čim boljšo in prilagodljivo uporabo človeškega in družbenega kapitala v sektorju. Organizirati je treba nove oblike dela za samozaposlene osebe, ki delajo na področju strokovnih, tehničnih in znanstvenih storitev v Evropi.

2.12

Večja mobilnost na nacionalnih, evropskih in svetovnih trgih dela omogoča boljši izkoristek delovne sile, ki je na voljo v privlačnem evropskem bazenu inženirjev. Možnost odločitve za neobvezen regulativni režim EU (29. režim) bi olajšala širjenje poklicne izkaznice EU, s katero bi specializirani inženirji lažje pridobili poklicne izkušnje v različnih evropskih državah.

2.13

Da bi povečali zanimanje potencialnih študentov za poklic inženirja, potrebujemo več sodelovanja med industrijo in visokim šolstvom ter med delodajalci in javnimi in zasebnimi šolami na osnovni in srednji ravni ter raziskovalno in razvojno dejavnostjo. Gre za izvajanje družbene odgovornosti podjetij ter spodbujanje ustreznega usposabljanja.

2.14

Z vključevanjem podjetnikov ter spoznavanjem novih in kompleksnejših problematik mladim postane jasno, da so matematika, informacijska tehnologija, fizika in kemija potrebne za reševanje problemov, s katerimi se mora družba soočiti, ter da predstavljajo ključ do novih inovativnih rešitev v medicini in zdravstvenem varstvu pa tudi na področju prometa, onesnaževanja in varčevanja z energijo.

2.15

Tovrstno sodelovanje se mora vzpostaviti na lokalni ravni, izkušnje in najboljše prakse pa je treba izmenjavati na evropski ravni. Pomagalo bi lahko ustvariti nova delovna mesta in poklicne možnosti za inženirje ter narediti to področje bolj življenjsko in relevantno za nove generacije.

2.16

Treba je upoštevati vzporedni napredek v najrazličnejših disciplinah in multidisciplinarnost praktične uporabe, hkrati pa zagotoviti kakovost in učinkovitost ter na srednješolski in univerzitetni ravni uvesti izobraževalne programe, ki bodo vključevali druge predmete, denimo socialno psihologijo in skupinsko upravljanje človeških virov, spodbujanje ustvarjalnih procesov, nanotehnologije, biomedicinski inženiring, tehnično zgodovino, gospodarsko geografijo itd.

2.17

Akreditacija izobraževalnih programov je eden od načinov, kako lahko ti poklici zagotovijo skladnost s standardi. Za zagotavljanje kakovosti je treba vzpostaviti referenčne in ocenjevalne standarde v skladu z evropskim in nacionalnim okvirom poklicnih kvalifikacij.

2.18

Zunanja akreditacija in notranje zagotavljanje kakovosti sta dva zelo pomembna procesa za ohranjanje kakovosti izobraževanja za inženirje.

3.1.1

EESO obenem meni, da je za spodbujanje teh poklicev potreben evropski okvir za:

3.2.1

EESO meni, da je visoka raven izobraževanja in usposabljanja na področju inženirstva temelj za učinkovit sistem medsebojnega priznavanja: z zniževanjem standardov izobraževanja, da bi povečali mobilnost, bi ogrozili vzajemno zaupanje v EU, ki temelji na znanju in se je sposobna soočati z novimi izzivi inženirstva.

3.2.2

EESO meni, da je treba razviti skupni pristop – evropsko poklicno izkaznico (6), po predhodni temeljiti uskladitvi izobraževalnih programov in sprejetju vzporednega neobveznega regulativnega režima EU za prostovoljno poklicno izkaznico EU – ter skupni okvir za usposabljanje in za sisteme potrjevanja formalno in/ali neformalno pridobljenih kvalifikacij.

3.2.3

EESO priporoča sprejetje konkretnih ukrepov za ponovno uveljavljanje inženirskih in tehničnih poklicev, ki so glavni nosilci hitrega prenosa rezultatov raziskav v praktično uporabo na trgu in v rešitve družbenih problemov. EESO zlasti poziva, naj se posebej za inženirje okrepijo pobuda Erasmus za mlade podjetnike (EYE) in mehanizmi mikrokreditiranja, obenem pa naj se uvede nagrada EU za inovativnega inženirja, s katero se poklicu ponudi priložnost, da postane bolj prepoznaven, spodbudijo pa se tudi odlične inženirske ideje in projekti.

3.3.1

Glede na hitrost tehnološkega razvoja EESO meni, da je evropska podpora za razvoj modulov usposabljanja v sodelovanju z industrijo pomembna, saj se tako pridobivajo specifična in splošna znanja in spretnosti ter se razvijajo sodelovalno učenje in projekti učenja skozi prakso, s čimer se izboljša medosebna komunikacija, ter spletni moduli za digitalno tehnologijo in komunikacijska omrežja, ki omogočajo pridobivanje in vrednotenje informacij.

3.3.2

S predpisi EU bi bilo treba razviti globalne standarde za potrjevanje vodstvenih sposobnosti in sposobnosti prevzemanja tveganj, pridobljenih z neformalnim izobraževanjem (7).

3.3.3

Upoštevanje znanj in spretnosti novih generacij: povezana generacija (generacija C) zahteva drugačno zasnovo proizvodnih, organizacijskih, komunikacijskih in vodstvenih struktur.

3.4.1

EESO meni, da je treba izraziteje poudariti ključno vlogo inženirjev in tehničnih poklicev ter izpostaviti njihov pomen pri reševanju težav, ki jih evropskim državljanom in evropski družbi povzročajo izzivi ponovne industrializacije, ter poziva, naj se začne izvajati participativno predvidevanje, v katerega bodo vključeni akterji razvoja, uprave, nosilci političnega odločanja in zainteresirane strani, za opredelitev in ovrednotenje profilov, ki bodo v prihodnosti potrebni za te poklice, in sicer z vidika zmožnosti reševanja problemov ter hitrosti prevzemanja in prenosa novih tehnologij v uporabo.

3.4.2

Zato bi morali inženirji imeti še posebej pomembno vlogo pri tem, da bi v ponovno industrializacijo vnašali razsežnost ekonomske, socialne in okoljske trajnosti, s čimer bi spodbudili postopni prehod na nov model krožnega gospodarstva, ki bi „vključeval zlasti ponovno predelavo in ponovno potrošnjo“ (8).

3.5.1

EESO meni, da so evropski inženirji in tehniki pomemben vir v procesu ponovne industrializacije, saj pospešujejo prenos rezultatov raziskav v inovativno uporabo na trgu in reševanje kompleksnih problemov prehoda na trajnostno, zdravo in konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, ter da mora takšen vir imeti dostop in podporo v inovativnih rešitvah, ki cenijo ne le donosnost, ampak tudi kakovost ter spodbujajo vse oblike skupnega sodelovanja, v mrežah in grozdih, s politikami in programi EU, kot so:

4.1

EU se mora soočiti s pomembnimi izzivi, ki povzročajo težave tudi evropskim inženirjem:

4.2

EESO meni, da bi morala nova povezana generacija inženirjev doseči višjo raven formalnih in neformalnih kvalifikacij, znanj in spretnosti, ker bodo reševanje preprostejših problemov prevzeli samostojni digitalni sistemi, in razviti interdisciplinarne sposobnosti in prilagodljivost, potrebne za reševanje kompleksnih problemov.

4.3

Organizacije, v katerih delajo inženirji, bi morale na podlagi sistema evropskega okvira poklicnih kvalifikacij razviti digitalne module usposabljanja in sisteme upravljanja, prilagojene značilnostim novih inženirjev, obenem pa okrepiti zavzemanje za iste vrednote in poslanstva podjetij ter si prizadevati za zanimiva delovna okolja in kariero.

4.4

EESO meni, da bi si morale organizacije, ki zastopajo inženirje, in njihova strokovna združenja prizadevati za več zbliževanja na evropski ravni in tako prevzeti izrazitejšo gonilno vlogo znotraj in zunaj Unije pri ustvarjanju enotnega trga evropskih inženirjev.

4.5

EESO priporoča konkretne ukrepe za ustanovitev evropskega foruma svobodnih poklicev, v okviru katerega naj bodo široko zastopana stanovska združenja, redi in skupine (9) neodvisnih inženirjev in inženirskih MSP, ter oblikovanje evropskega portala za inženirje, ki bi bil namenjen problematikam, kot so upravljanje odgovornosti, pravice intelektualne lastnine, sistemi obdavčitve in pokojninski sistemi.