15.1.2016

Uradni list Evropske unije

C 13/2

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o izkušnjah na področju akta za mala podjetja v ZDA in EU: „najboljše prakse“ za inovativne dejavnosti MSP

(mnenje na lastno pobudo)

(2016/C 013/02)

Poročevalec:

Ullrich SCHRÖDER

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 10. julija 2014 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje o naslednji temi:

Izkušnje na področju akta za mala podjetja v ZDA in EU: „najboljše prakse“ za inovativne dejavnosti MSP (mnenje na lastno pobudo).

Strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 14. julija 2015.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 510. plenarnem zasedanju 16. in 17. septembra 2015 (seja z dne 16. septembra) z 207 glasovi za in 6 vzdržanimi glasovi.

1. Sklepi in priporočila

Približno 21 milijonov malih in srednjih podjetij (MSP) v EU zaposluje skoraj 90 milijonov ljudi in ustvari več kot 3 600 bilijonov EUR dodane vrednosti. Izraženo drugače, 99 % vseh podjetij je MSP, ki zaposlujejo dve tretjini ljudi in ustvarjajo 58 % dodane vrednosti. Zato je potreben dodelan Akt za mala podjetja.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) želi podati naslednja priporočila o pomembnih smernicah glede revizije akta za mala podjetja v EU na podlagi izkušenj uprave za mala podjetja v ZDA (Small Business Administration), ki sicer uporablja povsem drugačen pristop.

1.1 Potreba po pregledu akta za mala podjetja

Evropska komisija je navedla, da namerava objaviti pregled v prvi polovici leta 2015, vendar ga je zdaj odložila. Ker so mogoče izboljšave na pomembnih področjih (glej v nadaljevanju), skupnost MSP pričakuje pregled po posvetovanjih; ker je pregled zanje bistvenega pomena, bi moral biti objavljen čim prej.

1.2 Pravni položaj in izvrševanje

Akt za mala podjetja bi bilo treba nadgraditi z bolj zavezujočo obliko z bolj ambicioznim pristopom. K temu je pozval tudi EESO v letih 2008 in 2011, vendar Evropska komisija tega ni udejanjila.

Po potrebi bi morala predstaviti več pravnih mehanizmov, na primer o javnih naročilih, načelu „najprej pomisli na male“, ocenah učinka in testiranju MSP. To bi bilo treba izvajati tako na ravni EU kot na ravni držav članic, s pomembnejšo vlogo Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. V medinstitucionalni sporazum institucij EU o boljši pripravi zakonodaje je treba vključiti načeli „najprej pomisli na male“ in enkratne registracije ustreznih podatkov.

1.3 Politični položaj

Akt za mala podjetja v EU uživa nižji politični položaj kot v ZDA. EESO za okrepitev položaja v EU priporoča, da:

—	se na ravni EU priredi posebno letno zasedanje Sveta za konkurenčnost, namenjeno MSP in aktu za mala podjetja, kakor je svetoval v svojem mnenju iz leta 2011 (1),

—

skupina Sveta na visoki ravni za konkurenčnost in rast pregleda napredek v zvezi z ukrepi na nacionalni ravni za izvajanje prednostnih nalog akta za mala podjetja ter preuči nadaljnje ukrepe na ravni EU. Rezultate bi morala posredovati letnemu zasedanju Sveta za konkurenčnost, namenjenemu MSP in aktu za mala podjetja,

—	se evropska mreža predstavnikov za MSP nadgradi, tako da bi v njej sodelovali generalni direktorji z ministrstev za gospodarstvo. S tem bi zagotovili tesnejše in boljše usklajevanje med EU in državami članicami.

1.4 Upravljanje in učinkovitost

1.4.1

Uvesti je treba letno poročilo EU o izvajanju akta za mala podjetja, ki mora vključevati tudi poročilo na podlagi podatkov o tem, kako ga Komisija upravlja, in o delovanju posameznih programov.

1.4.2

Evropsko računsko sodišče bi morali spodbuditi k objavljanju rednih poročil o delovanju ustreznih programov in ukrepov za MSP, kot to počne zunanji urad za vladno odgovornost v ZDA v zvezi s tamkajšnjo upravo za mala podjetja. Znotraj Komisije bi morali vzpostaviti neodvisen urad, ki bi bil pristojen za notranje upravljanje, po zgledu generalnega inšpektorata znotraj uprave za mala podjetja v ZDA.

1.4.3

Akt za mala podjetja ne bo dosegel pričakovanega uspeha, če ne bo vzpostavljeno partnersko upravljanje z več akterji (s socialnimi partnerji ter javnimi in zasebnimi deležniki). Zato je treba vzpostaviti delovanje svetovalne skupine za akt za mala podjetja (glej točko 4.3.4), ki naj bi bila ustanovljena leta 2011, vendar ni nikoli zaživela, ter se z njo posvetovati pred sprejetjem odločitev.

1.4.4

Sistem nacionalnih in lokalnih načrtov za izvajanje akta za mala podjetja (glej točko 4.3.3) je treba izboljšati in dopolniti s sistematično uporabo pregledov uspešnosti.

Uporaba ciljev

Priporoča se pogostejša uporaba okvirnih ciljev, da se poveča vključevanje MSP v javno naročanje, ter zavezujočih ciljev v zvezi s programi raziskav in razvoja (na ravni EU in nacionalni ravni). Z uporabo tega ciljnega mehanizma naj bi se v prihodnjih letih te ravni povečale.

Letna konferenca deležnikov malih podjetij

V ZDA in EU imajo precejšnje znanje in izkušnje glede politik in programov za MSP, vendar niso organizirane redne strukturirane razprave, ki bi vključevale deležnike. Zato bi bila koristna letna konferenca na to temo, ki bi izmenično potekala v ZDA in EU ter bi temeljila na najboljših primerih. Vključevati bi morala ustrezne deležnike z obeh strani Atlantika: politike in uprave, mrežo predstavnikov za MSP in organizacije malih podjetij. Zaradi omejenega proračuna organizacij malih podjetij je treba kriti stroške za njihovo sodelovanje. Vsako leto bi se poleg splošnih razprav lahko obravnavala neka konkretna tematika: financiranje, inovacije, trgovina (skupaj s TTIP), podjetništvo med ženskami itd.

2. Uvod in cilji mnenja

2.1

Cilj: primerjati splošni pristop in ukrepe v zvezi z MSP v obeh ureditvah: upravi za mala podjetja v ZDA in aktu za mala podjetja v EU.

Politično in poslovno okolje v ZDA in EU se zelo razlikujeta in v obeh regijah se na nacionalni in lokalni ravni uporablja veliko ukrepov za MSP poleg ukrepov v okviru uprave oziroma akta za mala podjetja (2).

2.2

Sklepi tega mnenja (glej poglavje 1) zato ne vsebujejo primerjave konkretnih programov uprave in akta za mala podjetja, pač pa se osredotočajo na možne izboljšave pravnega in političnega položaja, upravljanja in uporabe ciljev akta za mala podjetja EU.

3. Uprava za mala podjetja (Small Business Administration – SBA) v ZDA

3.1

Uprava za mala podjetja v ZDA je neodvisna vladna agencija, ki zagotavlja podporo malim podjetjem na zvezni ravni. Ustanovil jo je predsednik Eisenhower leta 1953 po sprejetju zakona o malih podjetjih. Njene naloge so svetovanje in pomoč malim podjetjem ter zaščita njihovih interesov. Njen proračun je leta 2013 znašal okoli milijardo ameriških dolarjev (brez proračuna za dejavnosti, ki niso povezane s podjetji). Nekateri njeni ukrepi so pravno zavezujoči. Uprava za mala podjetja ima urade v vsaki zvezni državi in 1 000 lokalnih centrov. Predsednik Obama je generalnega direktorja uprave za mala podjetja vključil v svoj kabinet.

3.2

Uprava za mala podjetja uporablja kompleksno opredelitev malega podjetja kot podjetja, ki je v neodvisni lasti ter neodvisno upravljano in ustanovljeno z namenom ustvarjanja dobička. Glede na gospodarsko panogo, izdelek ali storitev standard za velikost temelji na številu zaposlenih ali obsegu prodaje. Kar zadeva število zaposlenih, se največje število giblje od približno 100 do 1 500.

3.3

Pregled dejavnosti in programov uprave za mala podjetja (3)

3.3.1

Financiranje: posojila in tvegani kapital

3.3.1.1

Uprava za mala podjetja zagotavlja jamstva za mala podjetja, ki ne morejo pridobiti posojil drugod. Na splošno ta posojila zagotovijo partnerji uprave za mala podjetja (banke in druge finančne institucije), uprava za mala podjetja pa zanje jamči.

Program mikroposojil je usmerjen v nova podjetja in podjetja v začetni fazi na nezadostno pokritih trgih. Ekspresna posojila so navadno odobrena v 36 urah po vlogi. Program za posojila ob nesrečah zagotavlja posojila malim podjetjem, ki jih prizadene splošna ujma, v 45 dneh.

3.3.1.2

Družba za naložbe v mala podjetja (Small Business Investment Company – SBIC) povečuje dostop malih podjetij do tveganega kapitala.

3.3.2

Programi javnih naročil za mala podjetja

3.3.2.1

Več programov za izvajalce malim podjetjem (v lasti prikrajšanih oseb ali na slabo pokritih področjih) omogoča, da izključno s podobnimi podjetji tekmujejo za pomembna vladna naročila.

Določijo se letni skupni cilji glede deleža naročil zvezne vlade, ki se dodelijo malim podjetjem, z različnimi podcilji za posamezna ministrstva in agencije. Splošni cilj je zdaj vsaj 23 % skupne vrednosti osrednjih naročil zvezne vlade. V EU je ta delež sicer višji, in sicer 29 %, vendar vključuje tudi naročila regionalnih in lokalnih oblasti. Cilj v ZDA bi se v prihodnosti utegnil povišati.

3.3.3

Programi raziskav in razvoja: strategija za povečanje udeležbe MSP z višje zastavljenimi cilji

3.3.3.1

Program za raziskave na področju inovacij v malih podjetjih (Small Business Innovation Research – SBIR) povečuje udeležbo malih visokotehnoloških podjetij v zveznih programih za raziskave in razvoj v zveznih ministrstvih z vsaj sto milijonov ameriških dolarjev vrednim proračunom za raziskave in razvoj. Določen delež njegovega proračuna za raziskave in razvoj mora biti porabljen za udeležbo malih podjetij: leta 1983 je ta odstotek znašal 0,2 %, nato pa ves čas naraščal do 2,7 % v letu 2013 (nov cilj za leto 2017 je 3,2 %).

3.3.3.2

Program za prenos tehnologije v malih podjetjih (Small Business Technology Transfer – STTR) zagotavlja financiranje za zvezne raziskave, ki si jih delita malo podjetje in nepridobitna raziskovalna organizacija: leta 2013 je delež znašal 0,35 %, za leto 2016 pa se je povzpel na 0,45 %.

3.3.4

Programi razvoja podjetništva

Ti zagotavljajo usposabljanje za mala podjetja v 1 000 centrih. SCORE združuje 50 neodvisnih nepridobitnih organizacij s 13 000 prostovoljci.

3.3.5

Urad za mednarodno trgovino (Office of International Trade)

Ta zagotavlja pomoč pri izvozu in njegove dejavnosti zajemajo ekspresna posojila (v 36 urah) ter nepovratna sredstva za udeležbo na strokovnih sejmih v tujini, dokumentacijo in avdiovizualno gradivo.

3.3.6

Specializirani uradi

Generalni inšpektorat: njegove naloge so izboljšati upravljanje in učinkovitost uprave za mala podjetja, boj proti goljufijam pri programih in pregledi obstoječe ali predlagane zakonodaje. Je neodvisen urad v okviru uprave za mala podjetja, ki ga vodi generalni inšpektor.

Urad za zastopništvo: deluje kot neodvisen glas malih podjetij znotraj zvezne vlade. Njegova naloga je spodbujanje politik, ki podpirajo mala podjetja, s posredovanjem v regulativnih postopkih zveznih agencij in raziskovanjem vpliva zveznih predpisov.

4. Razvoj v EU – od listine za mala podjetja do akta za mala podjetja (4)

4.1 Evropska listina za mala podjetja – 2000

To listino so voditelji EU sprejeli leta 2000. Pomenila je prostovoljno zavezo držav članic za izboljšanje poslovnega okolja za mala podjetja v državah članicah in na ravni EU, ki pa ni bila pravno zavezujoča. Listina je bila posebej namenjena malim podjetjem z manj kot 50 zaposlenimi.

4.2 „Akt za mala podjetja“ za EU – 2008

4.2.1

Komisija je preučila pristop uprave za mala podjetja v ZDA in leta 2008 objavila sporočilo Najprej pomisli na male – „Akt za mala podjetja“ za Evropo (5) s širšo ciljno skupino (MSP z manj kakor 250 zaposlenimi).

Predstavljenih je bilo le nekaj novih zakonodajnih predlogov.

Akt za mala podjetja povečini obravnava nov okvir politike, ki vključuje obstoječe podjetniške politike in gradi na listini za mala podjetja.

4.2.2

Vseboval je deset načel za oblikovanje in izvajanje politik MSP na ravni EU in nacionalni ravni, in sicer o: poslovnem okolju, podjetništvu, načelu „najprej pomisli na male“, javnih naročilih, krajših plačilnih rokih, izboljšanem enotnem trgu, spretnostih in inovacijah.

4.2.3

EESO je v mnenju iz leta 2008 (6) predlagal bolj ambiciozen akt za mala podjetja. Skliceval se je na ameriško upravo za mala podjetja.

4.2.4

Ključna priporočila Odbora so vključevala:

—	zavezujoč pravni instrument za uporabo načela „najprej pomisli na male“,

—	ustanovitev odbora za akt za mala podjetja, ki bi vključeval države članice in reprezentativna evropska poslovna združenja,

—	imenovanje nacionalnega predstavnika za MSP v vsaki državi članici.

Žal Evropska komisija prvih dveh priporočil ni udejanjila.

4.3 Pregled akta za mala podjetja v EU (2011)

4.3.1

Leta 2011 je Komisija objavila sporočilo z naslovom Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo (7). V njem je ugotovila, da je bil sicer dosežen napredek, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja.

4.3.2

Kar zadeva razvoj v državah članicah, je mnenje Komisije manj pozitivno glede:

—	zmanjševanja upravnih obremenitev in izvajanja nacionalnih „testov MSP“,

—	spodbujanja Evropskega kodeksa najboljših praks,

—	poenostavljanja stečajnih postopkov.

4.3.3

V okviru pregleda akta za mala podjetja so bili predlagani ukrepi v odziv na gospodarsko krizo na teh področjih: predpisi, financiranje, dostop do trga, podjetništvo, ustvarjanje delovnih mest in vključujoča rast (skupaj z ženskim podjetništvom in pobudo za socialno podjetništvo).

4.3.4

Strateške izboljšave zahtevajo okrepitev upravljanja:

—	Komisija bo še naprej pripravljala splošna letna poročila o posameznih državah članicah v skladu s strategijo Evropa 2020; v tem okviru bo zajet tudi napredek pri izvajanju akta za mala podjetja,

—	delovati bi morala začeti svetovalna skupina za akt za mala podjetja, ki naj bi bila vzpostavljena leta 2011, vendar ni nikoli zaživela, s katero bi se bilo treba posvetovati pred odločanjem,

—	uvedena je bila mreža predstavnikov MSP, ki jo sestavljajo predstavnik MSP iz Komisije in predstavniki iz nacionalnih uprav. Namenjena je neposredni povezavi med Komisijo, nacionalnimi upravami in nacionalnimi poslovnimi organizacijami,

—	oblikovanje nacionalnih načrtov za izvajanje akta za mala podjetja ob podpori trdnih mehanizmov za spremljanje in v sodelovanju z državami članicami in podjetji. (Vendar pa EESO obžaluje, da se to ne izvaja dovolj učinkovito.)

4.3.5

V mnenju iz leta 2011 (8) EESO priznava, da se MSP namenja več pozornosti.

Med ključnimi ugotovitvami Odbora so bile naslednje:

—	Odbor meni, da bi moral imeti akt za mala podjetja bolj zavezujočo obliko,

—	akt za mala podjetja ne bo dosegel pričakovanega uspeha, če ne bo vzpostavljeno partnersko upravljanje z več akterji (s socialnimi partnerji ter javnimi in zasebnimi deležniki),

—	zanemarja se bistvena vloga posredniških organizacij iz javnega in zasebnega sektorja, ki zagotavljajo prilagojene storitve,

—	EESO poziva Svet, naj oblikuje poseben letni Svet za konkurenčnost za MSP, mikropodjetja in akt za mala podjetja.

EESO obžaluje, da Evropska komisija teh priporočil ni udejanjila.

4.4 Javno posvetovanje o aktu za mala podjetja – 2014

4.4.1.

Septembra 2014 je Komisija začela posvetovanje o pregledu akta za mala podjetja z naslovom „A strong policy to support SMEs and entrepreneurs 2015–2020“ (Trdna politika v podporo MSP in podjetnikov 2015–2020).

4.4.2

Komisija ugotavlja, da se akt za mala podjetja v mnogih državah članicah ne izvaja v celoti.

Predlagana prednostna področja so:

—	zmanjšanje upravnih obremenitev,

—	dostop do financiranja in trgov,

—	podjetniški in inovacijski potencial,

—	krepitev razvoja znanj in spretnosti (novo).

4.4.3.

Aprila 2015 je Komisija objavila poročilo o rezultatih. Predlog pregledanega akta za mala podjetja je bil prvotno načrtovan za prvo polovico leta 2015, vendar je bil zdaj preložen na leto 2016. Evropske poslovne organizacije so nad tem odlogom razočarane in pozivajo k ukrepom že v letu 2015.

V Bruslju, 16. septembra 2015

Predsednik Evropskega ekonomsk o-socialnega odbora

Henri MALOSSE

(1) UL C 376, 22.12.2011, str. 51.

(2) Širša primerjava ukrepov za MSP bi bila preveč kompleksna za to mnenje.

(3) To je splošen pregled zanimivih dejavnosti. Več podrobnosti ponuja spletna stran www.sba.gov ali poročilo kongresa ZDA iz leta 2013 z naslovom „Small Business Administration, A Primer on Programmes“ (Uprava za mala podjetja, pregled programov) www.crs.gov. Pregled programov v okviru uprave za mala podjetja je opisan v poročilu urada za vladno odgovornost št. GAO-12-819 z naslovom „Entrepreneurial Assistance“ (Pomoč za podjetništvo) na www.gao.gov.

(4) Sledi povzetek novosti v aktu za mala podjetja. Podrobnejši pregled je v informativnem gradivu, ki je na voljo na spletni strani EESO.

(5) COM(2008) 394 final.

(6) UL C 182, 4.8.2009, str. 30.

(7) COM(2011) 78 final.

(8) UL C 376, 22.12.2011, str. 51.