4.11.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 407/98


P8_TA(2015)0235

Zahteva za odvzem imunitete Udu Voigtu

Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. junija 2015 o zahtevi za odvzem imunitete Udu Voigtu (2015/2072(IMM))

(2016/C 407/15)

Evropski parlament,

ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Udu Voigtu, ki jo je dne 9. februarja 2015 posredoval predsedujoči sodnik pritožbenega sodišča (Kammergericht) v Berlinu (ref. (3) 161 Ss 189/14 (14/15)) in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 25. marca 2015,

po zagovoru Uda Voigta v skladu s členom 9(5) Poslovnika,

ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013 (1),

ob upoštevanju člena 46 Ustave Zvezne republike Nemčije,

ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0192/2015),

A.

ker je predsedujoči sodnik pritožbenega sodišča (Kammergericht) v Berlinu vložil zahtevo za odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Udu Voigtu v zvezi s sodnim postopkom zaradi domnevnega kaznivega dejanja,

B.

ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije poslanci Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

C.

ker v skladu s členom 46(2) Ustave Zvezne republike Nemčije poslanec ne sme odgovarjati ali biti aretiran za kaznivo dejanje brez dovoljenja parlamenta, razen v posebej določenih okoliščinah;

D.

ker je Udo Voigt obdolžen ščuvanja in množične razžalitve v objavi, ki jo je v času svetovnega prvenstva FIFA leta 2006 izdala Nacionalna demokratska stranka Nemčije in za katero je bil kot predsednik stranke odgovoren;

E.

ker je očitno, da se obtožba ne navezuje na status Uda Voigta kot poslanca Evropskega parlamenta, pač pa izhaja iz njegove funkcije predsednika Nacionalne demokratske stranke Nemčije;

F.

ker se domnevna dejanja ne nanašajo na mnenje ali glas, ki bi ga ta poslanec izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta v smislu člena 8 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, obenem pa so obtožbe povezane z dejanji iz leta 2006, kar je precej preden je bil Udo Voigt leta 2014 izvoljen v Evropski parlament;

G.

ker Udo Voigt trdi, da dolgotrajnost postopka, ki se je začel leta 2006, kaže na namen oviranja njegovega parlamentarnega dela; ker ta zahteva za odvzem imunitete izhaja iz nadaljnjih postopkov, ki jih je za uveljavljanje pravnega sredstva začel sam Udo Voigt, zato za ta ugovor velja načelo nemo auditur propriam turpitudinem allegans (nihče se ne more uspešno sklicevati na svoje oporečno dejanje);

H.

ker ni suma o tem, da bi šlo pri postopku za poskus oviranja parlamentarnega dela Uda Voigta (fumus persecutionis), saj se je postopek začel več let, preden je postal poslanec Evropskega parlamenta;

1.

se odloči, da odvzame imuniteto Udu Voigtu;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pritožbenemu sodišču (Kammergericht) v Berlinu in Udu Voigtu.


(1)  Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.