EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.11.2015

COM(2015) 591 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o delovanju in učinku Uredbe (EU) št. 1029/2012 o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih preferencialov za Pakistan

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o delovanju in učinku Uredbe (EU) št. 1029/2012 o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih preferencialov za Pakistan

1. Uvod

V okviru odziva EU na uničujoče poplave, ki so trajale od julija do septembra 2010 in prizadele obsežne predele Pakistana, je Evropski svet z izjavo o Pakistanu, priloženo njegovim sklepom z dne 16. septembra 2010, ministre pooblastil, da se prednostno dogovorijo o celovitem svežnju kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bodo pripomogli k obnovi in prihodnjemu razvoju Pakistana in bodo med drugim vključevali ambiciozne trgovinske ukrepe, ki so nujni za gospodarsko oživitev in rast.

Z Uredbo (EU) št. 1029/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih preferencialov za Pakistan (v nadaljnjem besedilu: Uredba) so bili Pakistanu dodeljeni trgovinski preferenciali za 75 izdelkov. Ti trgovinski preferenciali zadevajo 49 izdelkov (iz Priloge I k Uredbi), ki se lahko uvozijo v EU brez dajatev ali količinskih omejitev in 26 izdelkov (iz Priloge II k Uredbi), ki se lahko uvozijo po stopnji dajatev nič, vendar pa zanje veljajo količinske omejitve, tj. tarifne kvote.

2. Metodologija

Analiza v zvezi z vplivom na trgovino temelji predvsem na pregledu razvoja uvoza izdelkov, ki so zajeti v avtonomnih trgovinskih preferencialih, iz Pakistana v EU. Čeprav so bili preferenciali odobreni za obdobje od 15. novembra 2012 do 31. decembra 2013, je analiza osredotočena na povprečni uvoz v koledarskem letu 2013, ki se primerja s povprečnim uvozom v treh predhodnih letih (2010, 2011 in 2012). Zaradi razpoložljivosti podatkov in njihove lažje primerjave se analiza opira na podatke iz 27 držav članic EU (EU27), saj je Hrvaška pristopila šele 1. julija 2013. Prav tako zaradi razpoložljivosti, zanesljivosti in primerljivosti podatkov analiza temelji na podatkih o izmerjeni vrednosti in ne količini. Glavni vir podatkov o uvozu iz Pakistana v EU so podatki Comext, ki jih je zagotovil Eurostat. Analiza učinkov na gospodarstvo in zaposlovanje v EU temelji predvsem na pregledu podatkov o proizvodnji in zaposlovanju, ki so bili med drugim pridobljeni iz podatkovne zbirke Eurostata Prodcom (NACE Rev. 2.0). Analiza je v glavnem osredotočena na sektorje tekstila in oblačil, saj večina izdelkov, ki so zajeti v avtonomnih trgovinskih preferencialih, izhaja iz teh sektorjev.

V nadaljevanju besedila se avtonomni trgovinski preferenciali imenujejo „ATP“, izdelki, zajeti v uredbah, pa se imenujejo bodisi „postavke ATP“ bodisi „izdelki ATP“, ali pa, odvisno od primera, „izdelki iz Priloge I“ in „izdelki iz Priloge II“. V tabelah in tudi v nadaljevanju besedila se sklici predvsem nanašajo na oznako izdelka iz kombinirane nomenklature (KN). Opisi izdelkov v zvezi z oznakami KN so na voljo v ustreznih prilogah Uredbe.

3. Delovanje Uredbe – upravljanje tarifnih kvot

Izdelki iz Priloge II so bili predmet tarifnih kvot, ki so se v skladu s členom 3 Uredbe uporabljale v skladu s členom 308a, 308b in 308c Uredbe (EGS) št. 2454/93. Tabela 10 v Prilogi prikazuje izkoriščenost tarifnih kvot. Leta 2013 je naslednjih sedem tarifnih postavk doseglo ali skoraj doseglo dodeljeno kvoto: 22071000, 41079210, 61033200, 61099020, 61159500, 62046231 in 64039993. Skupni obseg uvoza pod temi tarifnimi postavkami, z izjemo uvoza pod tarifno postavko 22071000, je presegel tarifno kvoto, vendar je presežni uvoz (tj. uvoz izven kvot) vstopil v EU v okviru dajatev MFN ali GSP. Zdi se, da je brezcarinski uvoz pod eno tarifno postavko, tj. tarifno postavko 64039993, le nekoliko presegel dodeljeno tarifno kvoto, in sicer za 1,5 tone ali 0,06 % tarifne kvote 1 . Povprečna tehtana stopnja izkoriščenosti tarifnih kvot leta 2012 (od 15. novembra do 31. decembra) je znašala 11,3 %, leta 2013 pa 76,8 %.

4. Učinek Uredbe

4.1 Učinki na trgovino

Na splošno se Pakistan med trgovinskimi partnerji EU uvršča na 47. mesto glede na celotno trgovino, na 44. mesto glede na uvoz in na 51. mesto glede na izvoz. Slika1 prikazuje razvoj dvostranske trgovine v zadnjem desetletju, tj. na splošno pozitiven razvoj skupne dvostranske trgovine. V tem obdobju je imela EU rahel trgovinski presežek med letoma 2005 in 2009, ki se je od leta 2010 naprej spremenil v primanjkljaj.

Tabela 1 prikazuje skupni uvoz iz Pakistana v EU27, uvoz izdelkov ATP ter uvoz vseh ostalih izdelkov (tj. celotni uvoz minus uvoz izdelkov ATP). Uvoz izdelkov ATP iz Pakistana v EU je leta 2013 dosegel 1,5 milijarde EUR in se povečal za 348 milijonov EUR ali 31,5 % v letu 2013 v primerjavi s povprečjem v obdobju 2010–2012. Ker je uvoz izdelkov ATP v EU znašal približno 33 % celotnega uvoza iz Pakistana, je mogoče trditi, da je uvoz izdelkov ATP znatno prispeval k povečanju celotnega uvoza iz Pakistana v letu 2013 za 9,4 % (uvoz vseh drugih izdelkov, razen izdelkov ATP, se je povečal le za 1,1 %).

Skupni uvoz izdelkov ATP iz Pakistana v EU je bil skoraj enakovredno razdeljen na izdelke iz Priloge I in tiste iz Priloge II. V povprečju se je uvoz izdelkov iz Priloge II le nekoliko povečal (34 %) v primerjavi z izdelki iz Priloge I (29 %), to pa v glavnem zaradi znatnega povečanja uvoza enega izdelka iz Priloge II (22071000 nedenaturiran etilni alkohol). Če se ta izdelek ne upošteva, se je uvoz izdelkov iz Priloge II v povprečju povečal za 25 %.

Tabela 1: Uvoz iz Pakistana v EU27 (v tisoč EUR)
	Povprečje (2010–2012)	2013	Sprememba v EUR	Sprememba v %	Postavke ATP v % skup. uvoza (2010–2012)	Postavke ATP v % skup. uvoza 2013
Skupni uvoz vseh izdelkov	4 052 937	4 433 584	380 647	9,4 %
Uvoz izdelkov ATP	1 107 696	1 456 242	348 546	31,5 %	27,3 %	32,8 %
Priloga I	561 415	723 787	162 373	28,9 %	13,9 %	16,3 %
Priloga II	546 282	732 455	186 173	34,1 %	13,5 %	16,5 %
Vsi drugi izdelki	2 945 241	2 977 342	32 101	1,1 %
Vir: Izračuni na podlagi podatkov Comext, ki jih je zagotovil Eurostat.

Tabela 2 povzema uporabo ATP, tj. za uvoz izdelkov, za katere so se dejansko uporabljali ATP in drugi tarifni režimi. To pomeni, da so se ATP uporabljali za v povprečju okrog 65 % uvoženih izdelkov iz postavk ATP. Uvoz izdelkov v višini 942 milijonov EUR, za katerega so se uporabljali ATP, je predstavljal 21 % skupnega uvoza iz Pakistana v EU v letu 2013.

Tabela 2: Uvoz izdelkov ATP iz Pakistana v EU27 pod različnimi tarifnimi režimi (v tisoč EUR)
	Povprečje (2010–2012)	2013	Delež uvoza ATP v letu 2013	Delež skupnega uvoza v letu 2013
Celotni uvoz izdelkov iz postavk ATP	1 107 696	1 456 242
V okviru ATP	21 0321	942 374	64,7 %	21,3 %
V okviru GSP	1 024 628	353 499	24,3 %	8,0 %
V okviru MFN	76 058	160 369	11,0 %	3,6 %
1 Ta podatek zadeva samo ATP, dodeljene od 15. novembra do 31. decembra 2012. Vir: Izračuni na podlagi podatkov Comext, ki jih je zagotovil Eurostat.

Uvoz v EU s celega sveta (držav izven EU27) in držav s podobnimi trgovinskimi preferenciali (tj. držav, ki so upravičene do stopnje dajatev nič v okviru splošnega sistema preferencialov EU (GSP)), je prikazan v tabeli 3. Tabela kaže, da je bil uvoz iz postavk ATP iz Pakistana v povprečju uspešnejši od vsega uvoza iz celotnega sveta v EU, vendar manj uspešen kot uvoz iz držav s podobnimi trgovinskimi preferenciali. Eden od verjetnih razlogov za občutno povečanje uvoza iz upravičenk do GSP s stopnjo dajatev nič (66,2 %) je reforma pravil GSP o poreklu, ki veljajo za EU (uporabljajo se od 1. januarja 2011) in so bistveno manj stroga za najmanj razvite države, vključno za tekstil in oblačila. Glavni razlog za povečanje je Bangladeš, ki je predstavljal približno 65 % uvoza iz upravičenk do GSP s stopnjo dajatev nič.

Tabela 3: Uvoz v EU27 iz celotnega sveta in upravičenk do GSP s stopnjo dajatev nič (v tisoč EUR)
	Povprečje (2010–2012)	2013	Sprememba	Delež Pakistana (2010–2012)	Delež Pakistana (2013)
Svet
Skupni uvoz	1 530 617 750	1 520 363 786	–0,7 %	0,3 %	0,3 %
Uvoz iz vseh postavk ATP	17 431 666	18 238 834	4,6 %	6,4 %	8,0 %
Priloga I	11 164 767	11 718 469	5,0 %	5,0 %	6,2 %
Priloga II	6 266 899	6 520 365	4,0 %	8,7 %	11,2 %
Upravičenke do GSP s stopnjo dajatev nič
Uvoz iz vseh postavk ATP	994 127	1 652 269	66,2 %
Priloga I	188 428	333 394	76,9 %
Priloga II	805 699	1 318 875	63,7 %
Vir: Izračuni na podlagi podatkov Comext, ki jih je zagotovil Eurostat.

Tabele 11 do 13 v Prilogi vsebujejo podrobnejšo razčlenitev (po oddelkih in postavkah) uvoza v okviru ATP. Analiza teh tabel, skupaj z zgoraj omenjenimi, kaže naslednje:

Delež Pakistana v celotnem uvozu s celega sveta v EU je ostal nespremenjen pri 0,3 %. Delež uvoza vseh izdelkov ATP iz Pakistana v EU se je povečal s 6,4 % na 8 % (glej tabelo 3). Pred uvedbo ATP je bil delež Pakistana pri uvozu nekaterih izdelkov že precejšen, in sicer je bil delež uvoza šestih izdelkov v okviru ATP nad 50 % 2 (glej tabelo 6). V letu 2013 je deset izdelkov v okviru ATP doseglo deleže uvoza nad 50 % 3 .

Nedenaturiran etilni alkohol, (22071000) je izdelek z daleč največjim povečanjem uvoza (441 %), kar je mogoče pojasniti predvsem z dejstvom, da ta izdelek običajno ni zajet v GSP, za države z največjimi ugodnostmi (MFN) pa zanj velja dajatev v višini 19 EUR/hektoliter (glej tabeli 11 in 12 v Prilogi). Uvoz nedenaturiranega etilnega alkohola iz Pakistana v okviru ATP je bil omejen s tarifno kvoto. Oddelek sintetičnih ali umetnih filamentov (poglavje 54) je tudi zabeležil povečanje za 85 %, vendar je predstavljal le 1,7 % vrednosti uvoza v okviru ATP (glej tabelo 13 v Prilogi).

Tabela 13 kaže, da je bombaž (poglavje 52), ki je najpomembnejši oddelek v smislu vrednosti celotnega uvoza v okviru ATP, zabeležil povečanje uvoza za 28,8 %. Treba je opozoriti, da je Pakistan takoj za Turčijo drugi največji dobavitelj bombaža in bombažnih izdelkov, ki so namenjeni v EU. Oddelek oblačil, tj. poglavji 61 in 62, ki skupaj zajemata približno 34 % uvoza iz Pakistana v okviru ATP, je zabeležil povečanje za 37,4 % oziroma 49,8 %. Uvoz izdelkov ATP iz poglavja 63 v EU, tj. drugih tekstilnih izdelkov, se je povečal za 6,8 %.

Analiza posameznih tarifnih postavk v okviru ATP (glej zlasti tabelo 12 v Prilogi) kaže, da so na splošno sledile gibanju uvoza s celega sveta v EU, v večini primerov pa je bil uvoz iz Pakistana bolj ali manj uspešen, odvisno od povečanja oziroma zmanjšanja uvoza. Uvoz izdelkov iz 27 tarifnih postavk se je povečal za več kot 40 %, od tega se je uvoz izdelkov iz 10 postavk povečal za več kot 80 %; uvoz izdelkov iz 18 postavk se je zmanjšal, od tega se je uvoz izdelkov iz 12 postavk zmanjšal za več kot 20 %.

Glede na tabelo 12 so predvsem izdelki iz poglavij 52 (bombaž) 4 in 61 (pletena oblačila) 5 zabeležili največje povečanje uvoza. Hkrati je bilo zabeleženo največje zmanjšanje uvoza pri nekaterih bombažnih izdelkih. 6 Uvoz večine izdelkov iz poglavja 63 (drugi tekstilni izdelki) se je prav tako zmanjšal 7 .

Skupni izpad tarifnih prihodkov EU iz naslova ATP je ocenjen na 84,6 milijona EUR 8 . V smislu uvozne vrednosti najvišje uvrščenih 10 uvoznih izdelkov v okviru ATP je predstavljalo 62 % izpada tarifnih prihodkov.

4.2 Učinki na proizvodnjo in zaposlovanje v EU

Ta oddelek preučuje morebitne učinke ATP na gospodarstvo EU, predvsem na proizvodnjo v EU. Analiza temelji na Eurostatovih podatkih Prodcom za proizvodnjo v predelovalni industriji v EU, ki po ocenah ustreza izdelkom ATP. Vendar se zaradi nekaterih vrzeli v podatkih Prodcom (npr. za nekatere države članice so podrobni podatki zaupne narave), in ker kombinirana nomenklatura na ravni 8-mestne kode ne ustreza vedno enotni kodi NACE, spodaj navedene številke lahko obravnavajo le kot okvirne in jih je bilo treba predstaviti v strnjeni obliki.

Tabela 4 prikazuje proizvodnjo EU27 (vrednost prodane proizvodnje) in delovna mesta (skupno število) v predelovalni industriji v letu 2013 skupaj (oddelek NACE C. 10 do C. 32) , za tekstil (oddelek NACE C. 13 in C. 20.60), oblačila (oddelek NACE C 14) ter usnje in sorodne izdelke, vključno z obutvijo (oddelek NACE C.15). Delež proizvodnje v treh podsektorjih glede na skupno proizvodnjo je mogoče obravnavati kot bolj omejen, medtem ko so deleži delovnih mest pomembnejši.

Tabela 4: Proizvodnja in zaposlovanje v predelovalni industriji v EU27 v letu 2013 (v tisočicah)
	Proizvodnja v predelovalni industriji		Delovna mesta v predelovalni industriji
	Vrednost (v EUR)	Delež celotne proizvodnje	Število	Delež vseh delovnih mest
Skupaj	4 807 491 596		31 537
Tekstil	67 574 110	1,4 %	688	2,2 %
Oblačila	33 111 472	0,7 %	1.176	3,7 %
Usnje	33 338 444	0,7 %	451	1,4 %
Vir: Izračuni temeljijo na podatkih Prodcom in podatkih o delovnih mestih, ki jih je zagotovil Eurostat.

Tabela 5 prikazuje spremembo v proizvodnji in spremembo delovnih mest v predelovalni industriji v EU27 v primerjavi s prejšnjim letom za obdobje od 2010 do 2013. Čeprav se je proizvodnja v EU27 v letu 2013 povečala v treh podsektorjih, se je število delovnih mest zmanjšalo z izjemo „usnjarskega sektorja“. Bolj podrobna razčlenitev proizvodnje v EU, ki po ocenah ustreza tudi izdelkom ATP, je prikazana v tabeli 14 v Prilogi. Podobne razčlenitve za delovna mesta ni mogoče predstaviti, ker so podatki o zaposlovanju na voljo samo na ravni oddelka NACE z 2-mestno oznako.

Tabela 5: Sprememba v proizvodnji in sprememba delovnih mestih v predelovalni industriji v EU27 v obdobju 2010–2013
	Proizvodnja			Delovna mesta
	(2011–2010)	(2012–2011)	(2013–2012)	(2011–2010)	(2012–2011)	(2013–2012)
Skupaj	8,6 %	1,2 %	1,2 %	–0,1 %	–1,4 %	–1,4 %
Tekstil	6,8 %	–1,3 %	1,5 %	–0,9 %	–2,2 %	–2,6 %
Oblačila	–2,1 %	1,2 %	6,0 %	–4,4 %	–2,9 %	–4,5 %
Usnje	17,2 %	–3,3 %	8,6 %	2,2 %	1,2 %	0,2 %
Vir: Podatki Prodcom in podatki o delovnih mestih, ki jih je zagotovil Eurostat.

Tabela 6 prikazuje trg EU (proizvodnja v EU27 plus skupni uvoz iz držav zunaj EU27 minus skupni izvoz v države zunaj EU27), ki po oceni ustreza izdelkom ATP, ki so navedeni v različnih oddelkih KN, zajetih s to uredbo, ter delež uvoza izdelkov ATP iz Pakistana.

Tabela 6: Trg EU27, ki se nanaša na izdelke ATP in delež uvoza iz Pakistana, glede na oddelke KN
Oddelek KN	Trg EU27, ki se nanaša na izdelke ATP (v milijardah EUR)				Uvoz izdelkov ATP iz Pakistana, izražen kot delež trga EU
	2010	2011	2012	2013	2010	2011	2012	2013
07 Užitne vrtnine	157	148	159	169	2,7 %	3,2 %	6,9 %	3,6 %
22 Pijače, alkoholne tekočine in kis	2 255	2 639	3 124	3 178	0,1 %	0,7 %	0,3 %	1,7 %
41 Surove kože z dlako ali brez dlake	1 214	1 547	1 186	1 400	1,3 %	1,4 %	1,7 %	1,6 %
42 Usnjeni izdelki	486	523	466	473	15,4 %	16,8 %	19,3 %	20,2 %
52 Bombaž	2 796	3 260	2 801	3 142	10,5 %	11,5 %	9,7 %	12,8 %
54 Sintetični ali umetni filamenti	1 456	1 851	1 906	1 599	1,0 %	0,7 %	0,6 %	1,6 %
55 Umetna in sintetična rezana vlakna	578	706	613	616	8,1 %	7,7 %	7,4 %	11,2 %
61 Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani	14 471	14 917	14 407	14 566	1,1 %	1,3 %	1,3 %	1,7 %
62 Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani	4 327	4 434	3 790	3 906	3,4 %	3,9 %	4,6 %	6,3 %
63 Drugi gotovi tekstilni izdelki	6 826	7 120	5 108	5 134	3,3 %	3,5 %	4,6 %	4,9 %
64 Obutev	9 317	9 871	9 630	9 889	0,3 %	0,3 %	0,3 %	0,3 %
Vir: Izračuni na podlagi podatkov Comext in Prodcom, ki jih je zagotovil Eurostat.

Težko je ločiti možne učinke uvoza iz Pakistana v okviru ATP od več drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na proizvodnjo, zaposlovanje in trge v EU, kot so šibak gospodarski razvoj v več državah članicah EU, menjalni tečaji, poslovni cikli, zaupanje potrošnikov, obrestne mere itd. Zato je težko oblikovati jasne zaključke o tem, ali je uvoz izdelkov ATP iz Pakistana v EU vplival na proizvodnjo in zaposlovanje v EU, zlasti v bolj specifičnih sektorjih ali v zvezi s specifičnimi izdelki. Ne glede na to je možno, da bi uvoz iz Pakistana v okviru ATP lahko negativno vplival na proizvodnjo v EU, če bi bila izpolnjena naslednja merila:

Prišlo je do velikega povečanja uvoza izdelkov ATP iz Pakistana v EU;

Delež uvoza izdelkov ATP iz Pakistana v EU se je močno povečal in zajema velik delež trga EU;

Prišlo je do negativne rasti proizvodnje v EU; ter

Delež proizvodnje v EU, ki je neposredno povezan z uvozom izdelkov ATP, je velik.

Tabela 7 skupaj prikazuje te dejavnike na ravni oddelka KN z 2-mestno oznako („proizvodnja ATP v EU“ pomeni proizvodnjo v EU, povezano z izdelki ATP). Zdi se, da analiza podatkov iz tabele 7 ne daje jasnih zaključkov, saj noben oddelek ne izpolnjuje vseh meril.

Gibanja v oddelkih, kot so sintetični ali umetni filamenti (poglavje 54), umetna in sintetična rezana vlakna (poglavje 55) in tkanine (poglavje 62), se lahko razlagajo kot visoko povečanje uvoza izdelkov ATP iz Pakistana in zmanjšanje proizvodnje v EU. Za poglavje 54 pa je tržni delež uvoženih izdelkov ATP omejen. V poglavjih 55 in 62 je delež prizadete proizvodnje v EU omejen. Čeprav je prišlo do določenega povečanja deleža uvoženih izdelkov ATP na trg EU v letu 2013 v primerjavi z letom 2012, se zdi, da je to povečanje le skromno.

Poglavje 42 (izdelki iz usnja) je zabeležilo zmanjšanje proizvodnje v EU, poleg tega pa je bil delež uvoženih izdelkov ATP na trg EU razmeroma velik. Vendar je povečanje uvoza izdelkov ATP iz poglavja 42 mogoče obravnavati kot manj pomembno (uvoz v okviru ATP je bil omejen s tarifno kvoto).

Splošni zaključek bi lahko bil, da so bili učinki uvoza izdelkov ATP iz Pakistana na proizvodnjo v EU omejeni. Uvoženi izdelki ATP so verjetno prispevali k povečani uvozni konkurenci na trgu EU, zlasti pri tistih oddelkih izdelkov, kjer je bil Pakistan že prej med največjimi dobavitelji EU. Vendar je treba ta morebitni prispevek k uvozni konkurenci obravnavati glede na konkurenco, ki je povezana z znatno večjim povečanjem uvoza iz upravičenk do GSP s stopnjo dajatev nič.

Tabela 7: Sprememba uvoza, trga in proizvodnje ter pripadajočih deležev, ki se nanašajo na izdelke ATP
Oddelek KN	Sprememba v uvozu izdelkov ATP iz Pakistana (2013–2012)	Delež uvoza izdelkov ATP iz Pakistana na trg EU (2012)	Delež uvoza izdelkov ATP iz Pakistana na trg EU (2013)	Sprememba v proizvodnji v EU (2013–2012)	Delež proizvodnje ATP v EU po posameznih oddelkih NACE (2013)
07 Užitne vrtnine	–10,0 %	6,9 %	3,6 %	8,3 %
22 Pijače, alkoholne tekočine in kis	441,3 %	0,3 %	1,7 %	–2,6 %
41 Surove kože z dlako ali brez dlake	12,7 %	1,7 %	1,6 %	10,9 %	9,2 %
42 Usnjeni izdelki	13,2 %	19,3 %	20,2 %	–8,3 %	0,8 %
52 Bombaž	28,8 %	9,7 %	12,8 %	2,7 %	3,3 %
54 Sintetični ali umetni filamenti	85,0 %	0,6 %	1,6 %	–20,8 %	1,8 %
55 Umetna in sintetična rezana vlakna	40,9 %	7,4 %	11,2 %	–3,2 %	0,7 %
61 Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani	37,4 %	1,3 %	1,7 %	7,2 %	12,5 %
62 Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani	49,8 %	4,6 %	6,3 %	–22,9 %	3,8 %
63 Drugi gotovi tekstilni izdelki	6,8 %	4,6 %	4,9 %	–0,2 %	11,0 %
64 Obutev	14,0 %	0,3 %	0,3 %	7,0 %	60,7 %
Vir: Izračuni na podlagi podatkov Comext in Prodcom, ki jih je zagotovil Eurostat.

4.3 Učinki na zaposlovanje, revščino in trajnostni razvoj v Pakistanu

Poplave zaradi monsunskega deževja, ki so prizadele Pakistan v obdobju od julija do septembra 2010, se lahko štejejo za najhujšo naravno nesrečo v zgodovini te države. Po podatkih Združenih narodov so poplave prizadele približno 20 milijonov ljudi in 20 % ozemlja Pakistana, kar je najmanj 160 000 kvadratnih kilometrov (skupna površina Bolgarije in Slovaške), zaradi česar je nujno humanitarno pomoč potrebovalo do 12 milijonov ljudi.

Po predhodni oceni potreb zaradi škode (v nadaljnjem besedilu: ocena DNA), ki so jo pripravile Svetovna banka, Azijska razvojna banka in pakistanska vlada, se ocenjuje, da so poplave povzročile neposredno in posredno škodo v višini 10 milijard USD, za skupne stroške pomoči in obnove pa bo potrebnih 8,7 do 10,8 milijarde USD (kar predstavlja 5,8 % BDP oziroma 4,5–5,3 % BDP) 9 . Stroški za obnovo, porazdeljeni na tri leta, ki bi jih krila le pakistanska vlada, bi v okviru zveznega proračuna za obdobje 2010–2011 predstavljali približno 8–11 % vseh odhodkov.

Kmetijstvo je bil najbolj prizadet sektor in predstavlja kar 50 % ocenjenih stroškov za odpravo škode. Zlasti je bila prizadeta proizvodnja riža in bombaža (najbolj prizadeti provinci Sindh in Pandžab predstavljata skoraj 100 % proizvodnje pakistanskega bombaža). Po oceni DNA industrijski sektor ni utrpel velike neposredne škode. Kljub temu je bilo pričakovati, da bo industrijski sektor znatno prizadet zaradi izgub bombaža, sladkornega trsa in drugih kmetijskih pridelkov. Tekstilni sektor, ki je zagotavljal približno tretjino dodane vrednosti predelovalne industrije, naj bi utrpel hud primanjkljaj vhodnih materialov, saj je bilo uničenih 2 milijona bal bombaža.

Kar zadeva celotno gospodarstvo Pakistana je bilo v oceni DNA navedeno, da bodo poplave iz leta 2010 po pričakovanjih imele znaten negativen učinek na hitrost realne rasti BDP, inflacijo, velikost fiskalnega primanjkljaja in plačilno bilanco 10 . Celo pred poplavami je naraščala zaskrbljenost glede stanja pakistanskega gospodarstva, ki se je le s težavo poskušalo ponovno stabilizirati po notranjih in zunanjih pretresih leta 2007 in 2008 (glej tabelo 8).

Tabela 8: Stopnje rasti pakistanskega gospodarstva (v %, julij–junij)
	Delež BDP	(2009–2010)	(2010–2011)	(2011–2012)	(2012–2013)	(2013–2014)
BDP		2,6	3,6	3,8	3,7	4,0
Kmetijstvo	21,2	0,2	2,0	3,6	2,7	2,7
Odzrnjevanje bombaža	0,6	7,3	–8,5	13,8	–2,9	–1,3
Industrija	20,4	3,4	4,5	2,6	4,5	3,6
Predelovalna industrija	13,4	1,4	2,5	2,1	4,6	4,5
Storitve	58,4	3,2	3,9	4,4	5,1	4,4
Vir: Urad Pakistana za statistiko, Pakistan Economic Survey (2014–15)

Glavni instrument EU za odziv na poplave je bila humanitarna pomoč. EU je bila največji donator humanitarne pomoči v tej krizi, saj se je zavezala za več kot 423 milijonov EUR (150 milijonov EUR iz proračuna EU in 273 milijonov EUR od držav članic EU). EU je prav tako predlagala začetni sveženj ukrepov za oživitev gospodarstva v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 16. septembra 2010, kot nadaljnji ukrep po zelo obsežni humanitarni pomoči. Vendar je pakistanska vlada obvestila mednarodno skupnost in tudi EU, da se je odločila prevzeti polno odgovornost za obnovo in sanacijo po poplavah. Poleg humanitarne pomoči EU je Evropska komisija dodelila znesek v višini 225 milijonov EUR za razvojno sodelovanje kot del večletnega okvirnega programa za Pakistan v obdobju 2011–2013. Poudarek je bil na razvoju podeželja in izobraževanju na podeželju. V okviru teh programov in v soglasju s pakistansko vlado so bile posledice poplav upoštevane, kjer koli in kadar koli je bilo to mogoče in upravičeno. V zvezi s tem so bili ATP namenjeni podpori okrevanju pakistanskega gospodarstva v srednjeročnem do in dolgoročnem obdobju, in sicer z ustvarjanjem dodatnega izvoza iz Pakistana v EU. Za morebitni pokazatelj stroškov za proračun EU zaradi dodatnega izvoza se morda lahko šteje izpad tarifnih prihodkov v višini 84,6 milijona EUR.

Tabela 9 prikazuje nekatere kazalnike gospodarskega in človeškega razvoja za Pakistan v primerjavi z južno Azijo in državami z nižjim srednjim dohodkom. Kot je razvidno, Pakistan zaostaja za svojimi sosedami v južni Aziji in drugimi državami z nižjim srednjim dohodkom, čeprav je večina kazalnikov za to državo pozitivnih. To velja tudi za indeks človekovega razvoja v Pakistanu, ki je leta 2013 dosegel vrednost 0,537, kar pomeni, da ta država sodi v skupino držav z nizkim človekovim razvojem in je pod povprečjem 0,588, ki je bilo izračunano za države južne Azije. V skupnem vrstnem redu se Pakistan po indeksu človekovega razvoja, ki je bil določen za 183 držav, uvršča na 146. mesto.

Tabela 9: Kazalniki razvoja za Pakistan, južno Azijo in države z nižjim srednjim dohodkom
	Pakistan		južna Azija		Države z nižjim srednjim dohodkom
	2010	2013	2010	2013	2010	2013
Rast BDP (v % na leto)	1,6	4,4	9,1	6,6	7,6	5,8
BDP na prebivalca (v USD, ustaljena vrednost v letu 2005)	748	790	940	1,077	1,139	1,273
Rast BDP na prebivalca (v % na leto)	–0,2	2,7	7,7	5,2	6,0	4,3
BND na prebivalca, PKM (v USD, mednarodna ustaljena vrednost v letu 2011)	4 380,2	4 679,9	4.259,1	4 866,0	5 239,6	5 859,0
Trgovina (v % BDP)	32,9	33,1	46,3	50,7	56,9	58,4
Neposredne tuje naložbe, neto prilivi (v % BDP)	1,1	0,6	1,5	1,4	2,2	2,1
Rast prebivalstva (v % na leto)	1,8	1,7	1,3	1,3	1,5	1,5
Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, skupaj (v letih)	66,1	66,6	66,1	66,9	65,7	66,4
Stopnja pismenosti odraslih, skupaj (v % oseb, starih 15 let in več)	55,4		61,4		70,6
Stopnja revščine na število prebivalcev z 1,25 USD na dan (PKM) (v % prebivalstva)	12,7		29,0		25,2
Stopnja revščine na število prebivalcev z 2 USD na dan (PKM) (v % prebivalstva)	50,7		64,7		54,5
Stopnja dokončanja primarnega izobraževanja, skupaj (v % ustrezne starostne skupine)	66,9	73,1	90,5		91,2
Vpis v šolo, osnovna šola (v % bruto)	94,8	92,1	110,4		105,7
Vir: Svetovna banka, Kazalci svetovnega razvoja

Kar zadeva podrobnejše podatke v zvezi z zaposlovanjem, profil države z vidika dostojnega dela, ki ga je za Pakistan nedavno pripravila Mednarodna organizacija dela, vsebuje celovit pregled (v kolikor so bili podatki na voljo) razmer in razvoja dogodkov v Pakistanu glede 10 kazalnikov dostojnega dela, ki so bili analizirani 11 . Pri večini kazalnikov, če je bilo mogoče opraviti oceno, je Pakistan dosegel določen napredek v obdobju 2001–2013, tako glede položaja moških kot žensk. Vendar v nekaterih primerih ostajajo velike razlike med spoloma v škodo žensk. Tabela 15 v Prilogi prikazuje gibanje števila zaposlenih in stopnjo zaposlovanja glede na prebivalstvo (delež zaposlenih glede na delovno sposobno prebivalstvo) v Pakistanu in njegovih provincah ter kaže na določeno zmanjševanje stopenj zaposlovanja. Tabela 16 v Prilogi prikazuje povprečne mesečne realne dohodke v Pakistanu in njegovih provincah.

Te informacije do neke mere pojasnjujejo razvoj v zvezi z delovnimi mesti in socialnimi razmerami v Pakistanu, vendar podrobnejši podatki, npr. v zvezi z zaposlovanjem in plačami v sektorjih, kot so tekstilna industrija, na nacionalni ravni ali na ravni provinc, niso bili na voljo. Sicer pa ima tekstilna industrija pomembno vlogo v pakistanskem gospodarstvu. Kot trdi pakistansko ministrstvo za finance, tekstilna industrija predstavlja približno 8 % BDP, prispeva 50–60 % k skupnim prihodkom od izvoza, predstavlja 46 % celotne predelovalne industrije ter zaposluje kar 38 % delovne sile v predelovalni industriji.

Gospodarstvo Pakistana se je izkazalo za odporno, nedavno pa so se pokazali znaki okrevanja (glej tabelo 8), čeprav se še vedno sooča z velikimi izzivi, med drugim zaradi razširjenih motenj pri oskrbi z električno energijo in nestanovitnih varnostnih razmer 12 . Vendar je težko oblikovati jasne zaključke o možnih učinkih ATP na rast, delovna mesta in revščino v Pakistanu. Za podrobnejšo analizo najnovejši ustrezni podatki niso na voljo. Še pomembneje pa je, da bi bilo težko ločiti morebitne učinke ATP od drugih zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na rast, zaposlovanje in trajnostni razvoj v Pakistanu. Vendar bi glede na delež EU v izvozu Pakistana na svetovni trg, zlasti glede tekstila in oblačil, ter ob upoštevanju relativnega pomena tekstilne industrije za pakistansko gospodarstvo, vključno z zaposlovanjem, ATP lahko potencialno prispevali k oživitvi gospodarstva. Zdi se, da je navedeno do neke mere podprto z dejstvom, da je uvoz v EU iz Pakistana, skupaj in ločeno po glavnih izvoznih sektorjih, kazal znake okrevanja po finančni krizi leta 2007 in 2008, vendar se je zmanjšal ali ostal nespremenjen v letu 2012, leta 2013 pa je ponovno okreval (glej sliko 4).

5. Sklepi

ATP, dodeljeni Pakistanu, so bili del svežnja ukrepov EU za pomoč Pakistanu v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem okrevanju po uničujočih učinkih poplav, ki so veljale za najhujše v zgodovini države. V teh izjemnih okoliščinah je bil cilj ATP pospešiti pakistanski izvoz, kar bi prispevalo k prihodnjemu gospodarskemu razvoju te države, saj bi omogočilo časovno omejeno znižanje dajatev za ključne uvozne izdelke iz Pakistana, to pa bi povzročilo le omejene negativne posledice za notranji trg EU.

Več pokazateljev kaže na to, da so ATP izpolnili svoj cilj pri podpori gospodarskega okrevanja v Pakistanu. Razpoložljivi podatki tudi kažejo, da so bili učinki na proizvodnjo EU verjetno omejeni. Uvoženi izdelki ATP iz Pakistana so poleg tega verjetno prispevali k povečani uvozni konkurenci na trgu EU, zlasti znotraj nekaterih sektorjev, kjer je bil Pakistan že prej med največjimi dobavitelji EU. Vendar je znatnejše povečanje uvoza izdelkov ATP iz upravičenk do GSP s stopnjo dajatev nič verjetno dodatno prispevalo k omenjeni povečani uvozni konkurenci. Kljub temu ni mogoče oblikovati jasnih zaključkov o učinkih, ki bi jih ATP lahko imeli na gospodarstvo ali na delovna mesta v EU ali pa na ustvarjanje delovnih mest, izkoreninjenje revščine in trajnostni razvoj v Pakistanu. Glavni razlog za to je dejstvo, da je težko ločiti možne učinke ATP od drugih pomembnih dejavnikov, kot so splošne gospodarske razmere v EU in Pakistanu, poslovni cikli, menjalni tečaji, industrijska politika in politika zaposlovanja ter programi na teh področjih itd. Pomanjkanje specifičnih in ustreznih podatkov, zlasti glede zaposlovanja in plač v Pakistanu, je bil prav tako omejevalni dejavnik.

* * *

(1)

Ocenjuje se, da to predstavlja dajatve v vrednosti 16 000 EUR oziroma 1 300 EUR, ki bi morale biti pobrane.

(2)

 52082219, 52091200, 52091900, 52111200, 54078100 in 55134100.

(3)

52081219, 52081300, 52082219, 52082296, 52091200, 52091900, 52111200, 54078100, 55132100 in 55134100.

(4)

 Na primer: 52081219, 52082296, 52092200, 52092900 in 52093200.

(5)

Na primer: 61012090, 61034200, 61099020 in 61112090.

(6)

Na primer: 52052300, 52052400, 52081190, 52081216, 52082190, 52085100 in 52093900.

(7)

Na primer: 63039100, 63039990 in 63049200.

(8)

Izpad tarifnih prihodkov je treba obravnavati previdno, saj temelji na uvozu izdelkov ATP, ki ne bi bili uvoženi, če jim ATP ne bi bil dodeljen.

(9)

  http://www.adb.org/sites/default/files/linked-documents/44372-01-pak-oth-02.pdf  

(10)

Pakistanu je bilo septembra 2013 v okviru razširjenega sporazuma z MDS danih na voljo 6,64 milijarde USD kot pomoč za oživitev gospodarstva, preprečitev krize plačilne bilance in obnovo zalog, zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in izvedbo celovitih strukturnih reform za okrepitev naložb in rasti.

(11)

  http://www.ilo.org/islamabad/whatwedo/publications/WCMS_316668/lang--en/index.htm  

(12)

Na podlagi podatkov iz Pakistan Economic Survey za obdobje 2014–2015 se ocenjuje, da so teroristični napadi povzročili izgube v gospodarstvu, ki so v obdobju med proračunskim letom 2010/2011 in proračunskim letom 2013/ 2014 v povprečju znašale 13 milijard EUR na leto.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.11.2015

COM(2015) 591 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o delovanju in učinku Uredbe (EU) št. 1029/2012 o uvedbi nujnih avtonomnih trgovinskih preferencialov za Pakistan

PRILOGA

Tabela 10: Uvoz izdelkov ATP iz Pakistana v EU27 v okviru tarifnih kvot (v tonah)
Izdelek	2012				2013
	Skupni uvoz	Uvoz izdelkov ATP	Tarifna kvota	Izkoriščenost tarifne kvote	Skupni uvoz	Uvoz izdelkov ATP	Tarifna kvota	Izkoriščenost tarifne kvote
22071000	3 032,02	2 952,01	18 750,00	16 %	74 716,98	74 695,66	75 000,00	100 %
41079210	479,17	9,96	89,00	11 %	729,88	353,10	356,00	99 %
41079910	400,13	0,00	90,25	0 %	220,34	144,34	361,00	40 %
42032100	993,95	7,99	361,75	2 %	1 068,89	259,53	1 447,00	18 %
42032910	4 269,71	48,60	1 566,50	3 %	4 682,10	3 216,85	6 266,00	51 %
42032990	654,53	9,89	198,25	5 %	623,19	323,43	793,00	41 %
52052300	1 101,29	0,34	1 790,00	0 %	1 509,93	1.401,53	7 160,00	20 %
52052400	674,68	14,40	1 276,25	1 %	401,97	298,87	5 105,00	6 %
52083900	998,59	7,33	421,25	2 %	1 366,25	1 086,63	1 685,00	64 %
52093900	1 820,27	0,00	689,25	0 %	328,90	250,38	2 757,00	9 %
55095300	5 733,63	203,92	3 061,00	7 %	6 234,29	5 989,51	12 244,00	49 %
61033200	1 142,18	104,19	249,75	42 %	1 333,16	940,00	999,00	94 %
61034200	1 798,83	96,12	568,75	17 %	3 119,10	1 783,72	2 275,00	78 %
61072100	375,57	20,57	167,50	12 %	643,35	410,07	670,00	61 %
61083100	724,38	29,52	374,50	8 %	989,07	679,88	1 498,00	45 %
61099020	700,30	11,70	297,50	4 %	1 554,96	1 172,83	1 190,00	99 %
61112090	746,15	49,07	153,50	32 %	840,70	576,99	614,00	94 %
61159500	8 902,61	340,16	2 263,00	15 %	12 574,46	8 846,62	9 052,00	98 %
62046231	9 913,46	464,74	1 892,75	25 %	13 189,98	7 474,00	7 571,00	99 %
62114290	312,07	0,47	96,50	0 %	287,89	77,86	386,00	20 %
63026000	29 814,76	713,74	9 602,00	7 %	35 074,24	27 826,68	38 408,00	72 %
63029100	6 447,74	159,68	2 499,25	6 %	6 371,77	5 063,23	9 997,00	51 %
64039993	245,61	12,51	60,50	21 %	434,36	243,48	242,00	101 %
64039996	962,47	29,85	363,25	8 %	1 124,29	839,02	1 453,00	58 %
64039998	765,21	27,00	172,75	16 %	724,87	593,98	691,00	86 %
Vir: Comext (Eurostat)

Tabela 11: Uvoz iz Pakistana v EU27 v okviru ATP (v tisoč EUR)
Priloga	Izdelek	Dajatve			Uvoz
		MFN	GSP	ATP1	Povprečje v obdobju 2010–2012, skupaj	ATP 20122	Skupaj 2013	ATP 2013	Izpad tarifnih prihodkov
Priloga I	07123900	12,8 %	9,3 %	0 %	6 684	0	6 014	29	4
	52051200	4,0 %	3,2 %	0 %	13 657	216	20 676	16 417	529
	52052200	4,0 %	3,2 %	0 %	18 864	395	17 346	14 972	490
	52053200	4,0 %	3,2 %	0 %	15 294	218	17 110	13 615	443
	52054200	4,0 %	3,2 %	0 %	3 679	50	3 892	3 423	112
	52081190	8,0 %	6,4 %	0 %	9 104	96	6 193	4 900	320
	52081216	8,0 %	6,4 %	0 %	5 593	11	3 603	2 416	155
	52081219	8,0 %	6,4 %	0 %	30 548	753	64 630	52 321	3 402
	52081300	8,0 %	6,4 %	0 %	16 392	283	21 074	15 648	1 035
	52081900	8,0 %	6,4 %	0 %	26 659	591	40 510	34 632	2 264
	52082190	8,0 %	6,4 %	0 %	5 683	35	2 958	2 127	138
	52082219	8,0 %	6,4 %	0 %	7 255	143	11 485	9 746	634
	52082296	8,0 %	6,4 %	0 %	3 936	9	8 284	5 166	333
	52082900	8,0 %	6,4 %	0 %	8 795	74	12 553	10 665	688
	52085100	8,0 %	6,4 %	0 %	3 400	49	2 355	930	63
	52085200	8,0 %	6,4 %	0 %	15 533	330	22 823	17 654	1 166
	52085990	8,0 %	6,4 %	0 %	4 823	48	5 165	3 217	212
	52091100	8,0 %	6,4 %	0 %	15 294	105	17 711	9 081	608
	52091200	8,0 %	6,4 %	0 %	31 693	309	35 515	28 963	1 873
	52091900	8,0 %	6,4 %	0 %	22 379	629	26 028	21 527	1 430
	52092200	8,0 %	6,4 %	0 %	6 000	255	12 791	8 235	551
	52092900	8,0 %	6,4 %	0 %	5 063	210	12 587	9 364	633
	52093200	8,0 %	6,4 %	0 %	5 773	233	15 656	12 673	829
	52111200	8,0 %	6,4 %	0 %	6 070	3	6 662	5 856	375
	54078100	8,0 %	6,4 %	0 %	9 941	171	20 356	17 804	1 152
	54078200	8,0 %	6,4 %	0 %	3 526	0	4 560	2 010	130
	55131120	8,0 %	6,4 %	0 %	8 379	103	13 977	9 534	623
	55132100	8,0 %	6,4 %	0 %	12 838	52	18 322	11 992	779
	55134100	8,0 %	6,4 %	0 %	11 893	255	20 085	14 816	969
	61012090	12,0 %	9,6 %	0 %	7 171	110	16 424	7 253	671
	61121200	12,0 %	9,6 %	0 %	3 825	66	5 428	2 406	240
	61161020	8,0 %	6,4 %	0 %	16 727	209	19 297	12 385	811
	61161080	8,9 %	7,1 %	0 %	21 629	154	21 682	14 032	1 016
	61169200	8,9 %	7,1 %	0 %	23 049	368	23 077	17 103	1 248
	61169300	8,9 %	7,1 %	0 %	8 478	100	10 772	5 138	376
	62019300	12,0 %	9,6 %	0 %	6 052	132	13 437	5 912	591
	62034319	12,0 %	9,6 %	0 %	5 778	27	9 066	3 369	332
	62042280	12,0 %	9,6 %	0 %	6 517	35	6 444	2 972	291
	62046290	12,0 %	9,6 %	0 %	9 165	52	12 810	7 474	727
	62079100	12,0 %	9,6 %	0 %	11,317	137	13 662	8 748	858
Priloga I	62089100	12,0 %	9,6 %	0 %	6 764	45	10 333	5 873	572
	62114310	12,0 %	9,6 %	0 %	3 985	93	5 077	2 687	270
	62160000	7,6 %	6,0 %	0 %	10 010	239	10 915	4 921	326
	63039100	12,0 %	9,6 %	0 %	23 112	2	17 015	3 561	343
	63039290	12,0 %	9,6 %	0 %	18 081	0	21 943	2 670	258
	63039990	12,0 %	9,6 %	0 %	4 489	0	3 090	542	52
	63049200	12,0 %	9,6 %	0 %	6 712	9	5 548	1 990	192
	63071090	7,7 %	6,1 %	0 %	11 813	38	15 822	6 472	400
	63079099	6,3 %	5,0 %	0 %	21 995	21	19 688	5 298	269
Priloga I, skupaj				0 %	561 415	7 462	732 455	480 538	31 780
Priloga II	22071000	19,2 EUR/hl	19,2 EUR/hl	0 %	9 890	1 808	53 537	52 582	17 912
	41079210	5,5 %	2,0 %	0 %	11 169	68	17 073	8 619	191
	41079910	6,5 %	3,0 %	0 %	8 391	0	4 976	3 415	103
	42032100	9,0 %	5,5 %	0 %	15 373	109	15 388	4 378	260
	42032910	9,0 %	5,5 %	0 %	51 811	644	63 429	38 295	2 186
	42032990	7,0 %	3,5 %	0 %	17 014	0	16 532	7 340	274
	52052300	4,0 %	3,2 %	0 %	10 341	2	5 650	5 059	164
	52052400	4,0 %	3,2 %	0 %	6 749	71	1 717	1 250	43
	52083900	8,0 %	4,5 %	0 %	5 019	12	5 933	3 728	171
	52093900	8,0 %	4,5 %	0 %	9 363	0	2 190	1 340	61
	55095300	4,0 %	3,2 %	0 %	15 665	265	16 320	15 306	501
	61033200	12,0 %	9,6 %	0 %	8 466	309	11 038	3 859	401
	61034200	12,0 %	9,6 %	0 %	18 474	449	30 253	14 668	1 467
	61072100	12,0 %	9,6 %	0 %	3 565	37	4 879	2 934	301
	61083100	12,0 %	9,6 %	0 %	7 669	83	8 772	4 909	484
	61099020	12,0 %	9,6 %	0 %	6 634	45	12 238	6 631	650
	61112090	12,0 %	9,6 %	0 %	6 518	467	10 721	7 098	780
	61159500	12,0 %	9,6 %	0 %	51 619	2 236	78 070	57 213	5 744
	62046231	12,0 %	9,6 %	0 %	101 010	4 249	161 377	86 081	8 731
	62114290	12,0 %	9,6 %	0 %	3 544	3	2 823	469	46
	63026000	12,0 %	9,6 %	0 %	124 402	1 504	145 489	98 899	9 722
	63029100	12,0 %	9,6 %	0 %	27 171	322	25 268	17 174	1 733
	64039993	8,0 %	4,5 %	0 %	2 827	114	4 630	2 599	124
	64039996	8,0 %	4,5 %	0 %	11 339	317	12 102	7 540	361
	64039998	7,0 %	3,5 %	0 %	12 259	455	13 384	10 452	387
Priloga II, skupaj					546 282	13 569	723 787	461 836	52 796
Vse postavke skupaj					1 107 696	21 032	1 456 242	942 374	84 576
1. Za izdelke iz Priloge II se uporabljajo samo v okviru dajatev prostih kvot, ki jih določa Uredba. 2. Se nanašajo na obdobje od 15. novembra do 31. decembra 2012. Vir: Comext (Eurostat)

Tabela 12: Relativni kazalniki za uvoz izdelkov ATP iz Pakistana
Priloga	Izdelek	Delež celotnega uvoza izdelkov ATP	Izkoriščenost ATP v letu 2013	Izkoriščenost GSP v letu 2013	Sprememba v uvozu iz Pakistana (2013/2010–2012)	Sprememba v uvozu s celega sveta v EU (2013/2010–2012)	Delež Pakistana v uvozu s celega sveta v EU (2010–2012)	Delež Pakistana v uvozu sz celega sveta v EU (2013)
Priloga I	07123900	0,0 %	0,5 %	0,9 %	–10,0 %	14,2 %	10,4 %	8,2 %
	52051200	1,7 %	79,4 %	15,5 %	51,4 %	4,8 %	10,7 %	15,4 %
	52052200	1,6 %	86,3 %	11,5 %	–8,0 %	8,0 %	15,8 %	13,5 %
	52053200	1,4 %	79,6 %	14,7 %	11,9 %	14,5 %	28,4 %	27,8 %
	52054200	0,4 %	88,0 %	11,4 %	5,8 %	–6,2 %	21,1 %	23,8 %
	52081190	0,5 %	79,1 %	14,2 %	–32,0 %	–28,3 %	16,5 %	15,6 %
	52081216	0,3 %	67,0 %	18,4 %	–35,6 %	–14,0 %	15,1 %	11,3 %
	52081219	5,6 %	81,0 %	10,3 %	111,6 %	64,7 %	39,6 %	50,9 %
	52081300	1,7 %	74,3 %	21,6 %	28,6 %	5,2 %	49,4 %	60,3 %
	52081900	3,7 %	85,5 %	11,1 %	52,0 %	26,6 %	37,2 %	44,7 %
	52082190	0,2 %	71,9 %	23,1 %	–47,9 %	–38,7 %	27,4 %	23,3 %
	52082219	1,0 %	84,9 %	13,7 %	58,3 %	52,0 %	79,2 %	82,5 %
	52082296	0,5 %	62,4 %	19,7 %	110,5 %	12,0 %	36,1 %	67,7 %
	52082900	1,1 %	85,0 %	11,3 %	42,7 %	6,9 %	26,6 %	35,6 %
	52085100	0,1 %	39,5 %	58,2 %	–30,7 %	–6,7 %	27,1 %	20,1 %
	52085200	1,9 %	77,4 %	21,1 %	46,9 %	40,1 %	27,2 %	28,6 %
	52085990	0,3 %	62,3 %	33,7 %	7,1 %	–6,5 %	15,7 %	18,0 %
	52091100	1,0 %	51,3 %	15,4 %	15,8 %	–0,1 %	42,0 %	48,7 %
	52091200	3,1 %	81,6 %	13,7 %	12,1 %	8,8 %	70,1 %	72,2 %
	52091900	2,3 %	82,7 %	16,3 %	16,3 %	17,7 %	51,0 %	50,4 %
	52092200	0,9 %	64,4 %	31,7 %	113,2 %	55,7 %	27,9 %	38,2 %
	52092900	1,0 %	74,4 %	22,2 %	148,6 %	33,4 %	22,8 %	42,5 %
	52093200	1,3 %	80,9 %	16,1 %	171,2 %	36,1 %	19,5 %	38,9 %
	52111200	0,6 %	87,9 %	8,4 %	9,8 %	9,3 %	89,7 %	90,1 %
	54078100	1,9 %	87,5 %	7,4 %	104,8 %	59,2 %	67,2 %	86,5 %
	54078200	0,2 %	44,1 %	24,3 %	29,3 %	9,8 %	13,3 %	15,6 %
	55131120	1,0 %	68,2 %	23,9 %	66,8 %	11,3 %	25,4 %	38,1 %
	55132100	1,3 %	65,5 %	20,7 %	42,7 %	8,9 %	42,0 %	55,0 %
	55134100	1,6 %	73,8 %	23,8 %	68,9 %	55,2 %	80,6 %	87,7 %
	61012090	0,8 %	44,2 %	24,9 %	129,1 %	2,9 %	6,7 %	14,9 %
	61121200	0,3 %	44,3 %	24,8 %	41,9 %	–13,6 %	2,4 %	3,9 %
	61161020	1,3 %	64,2 %	25,7 %	15,4 %	12,1 %	7,8 %	8,0 %
	61161080	1,5 %	64,7 %	24,0 %	0,2 %	0,1 %	10,4 %	10,5 %
	61169200	1,8 %	74,1 %	18,3 %	0,1 %	–5,8 %	42,2 %	44,8 %
	61169300	0,5 %	47,7 %	39,7 %	27,0 %	1,9 %	4,6 %	5,7 %
	62019300	0,6 %	44,0 %	34,8 %	122,0 %	7,1 %	0,5 %	1,1 %
	62034319	0,4 %	37,2 %	39,4 %	56,9 %	6,1 %	1,3 %	1,9 %
	62042280	0,3 %	46,1 %	41,3 %	–1,1 %	–9,3 %	28,6 %	31,2 %
	62046290	0,8 %	58,3 %	34,1 %	39,8 %	4,0 %	2,9 %	3,9 %
	62079100	0,9 %	64,0 %	29,0 %	20,7 %	–13,1 %	23,6 %	32,8 %
Priloga I	62089100	0,6 %	56,8 %	28,5 %	52,8 %	–1,2 %	7,6 %	11,7 %
	62114310	0,3 %	52,9 %	40,4 %	27,4 %	–8,5 %	4,7 %	6,6 %
	62160000	0,5 %	45,1 %	37,5 %	9,0 %	–1,1 %	5,5 %	6,0 %
	63039100	0,4 %	20,9 %	44,0 %	–26,4 %	–21,0 %	17,5 %	16,3 %
	63039290	0,3 %	12,2 %	43,6 %	21,4 %	1,4 %	4,1 %	4,9 %
	63039990	0,1 %	17,5 %	19,7 %	–31,2 %	–25,6 %	6,4 %	6,0 %
	63049200	0,2 %	35,9 %	59,5 %	–17,3 %	–2,5 %	6,8 %	5,8 %
	63071090	0,7 %	40,9 %	28,0 %	33,9 %	2,6 %	10,7 %	14,0 %
	63079099	0,6 %	26,9 %	53,1 %	–10,5 %	1,4 %	2,1 %	1,9 %
Priloga I, skupaj		51,0 %	65,6 %	22,3 %	30,5 %	4,0 %	9,0 %	11,2 %
Priloga II	22071000	5,6 %	98,2 %	0,0 %	441,3 %	70,5 %	3,8 %	11,9 %
	41079210	0,9 %	50,5 %	46,1 %	52,9 %	15,3 %	6,5 %	8,6 %
	41079910	0,4 %	68,6 %	29,9 %	–40,7 %	–38,9 %	10,8 %	10,5 %
	42032100	0,5 %	28,4 %	62,5 %	0,1 %	–1,5 %	36,9 %	37,5 %
	42032910	4,1 %	60,4 %	31,6 %	22,4 %	12,2 %	18,9 %	20,6 %
	42032990	0,8 %	44,4 %	43,7 %	–2,8 %	–12,7 %	13,1 %	14,6 %
	52052300	0,5 %	89,5 %	9,6 %	–45,4 %	12,1 %	7,8 %	3,8 %
	52052400	0,1 %	72,8 %	21,7 %	–74,6 %	–5,3 %	8,2 %	2,2 %
	52083900	0,4 %	62,8 %	26,9 %	18,2 %	–21,1 %	6,6 %	9,9 %
	52093900	0,1 %	61,2 %	22,9 %	–76,6 %	–13,2 %	12,2 %	3,3 %
	55095300	1,6 %	93,8 %	4,4 %	4,2 %	1,9 %	18,3 %	18,7 %
	61033200	0,4 %	35,0 %	32,7 %	30,4 %	16,6 %	18,6 %	20,8 %
	61034200	1,6 %	48,5 %	39,6 %	63,8 %	18,6 %	7,3 %	10,1 %
	61072100	0,3 %	60,1 %	23,9 %	36,9 %	–5,4 %	1,6 %	2,3 %
	61083100	0,5 %	56,0 %	26,2 %	14,4 %	–11,4 %	1,7 %	2,2 %
	61099020	0,7 %	54,2 %	30,8 %	84,5 %	28,5 %	0,4 %	0,6 %
	61112090	0,8 %	66,2 %	23,3 %	64,5 %	–1,8 %	0,5 %	0,8 %
	61159500	6,1 %	73,3 %	21,5 %	51,2 %	6,2 %	5,6 %	8,0 %
	62046231	9,1 %	53,3 %	38,9 %	59,8 %	2,8 %	6,9 %	10,8 %
	62114290	0,0 %	16,6 %	67,0 %	–20,4 %	–21,6 %	2,4 %	2,5 %
	63026000	10,5 %	68,0 %	14,9 %	17,0 %	1,2 %	16,2 %	18,7 %
	63029100	1,8 %	68,0 %	20,1 %	–7,0 %	–4,6 %	16,2 %	15,8 %
	64039993	0,3 %	56,1 %	37,6 %	63,8 %	–15,9 %	0,6 %	1,1 %
	64039996	0,8 %	62,3 %	23,9 %	6,7 %	–1,0 %	1,1 %	1,2 %
	64039998	1,1 %	78,1 %	15,4 %	9,2 %	–1,2 %	1,2 %	1,4 %
Priloga II		49,0 %	63,8 %	26,3 %	32,5 %	5,0 %	4,9 %	6,2 %
Vse postavke skupaj		100,0 %	64,7 %	24,3 %	31,5 %	4,6 %	6,4 %	8,0 %
Vir: Izračuni so opravljeni na podlagi Eurostatovih podatkov Comtex.

Tabela 13: Uvoz izdelkov ATP iz Pakistana v oddelkih KN z 2-mestno oznako (v tisoč EUR)
	Celotni uvoz iz Pakistana v oddelku		Uvoz iz Pakistana za izdelke iz postavk ATP v oddelku		Delež izdelkov ATP v celotnem uvozu izdelkov v oddelku		Delež celotnega uvoza izdelkov ATP	Delež celotnega uvoza iz Pakistana	Delež Pakistana v uvozu s celega sveta v EU (izdelki iz postavk ATP v oddelku)	Sprememba (2013/2010–2012)
Oddelek	Povprečje (2010–2012)	2013	Povprečje (2010–2012)	2013	Povprečje (2010–2012)	2013	2013	2013	2013	Skupaj1	ATP
07 Užitne vrtnine	9 738	10 456	6 684	6 014	68,6 %	57,5 %	0,4 %	0,1 %	8,2 %	45,4 %	–10,0 %
22 Pijače, alkoholne tekočine in kis	16 649	61 237	9 890	53 537	59,4 %	87,4 %	3,7 %	1,2 %	11,9 %	13,9 %	441,3 %
41 Surove kože z dlako ali brez dlake	80 664	97 989	19 560	22 048	24,2 %	22,5 %	1,5 %	0,5 %	8,9 %	24,3 %	12,7 %
42 Usnjeni izdelki	283 531	313 620	84 197	95 348	29,7 %	30,4 %	6,5 %	2,2 %	20,6 %	9,5 %	13,2 %
52 Bombaž	520 764	528 745	312 958	403 099	60,1 %	76,2 %	27,7 %	9,1 %	27,6 %	–39,5 %	28,8 %
54 Sintetični ali umetni filamenti	18 779	27,502	13 467	24 916	71,7 %	90,6 %	1,7 %	0,6 %	47,3 %	–51,3 %	85,0 %
55 Umetna in sintetična rezana vlakna	146 262	141 701	48 774	68 704	33,3 %	48,5 %	4,7 %	1,5 %	38,2 %	–25,1 %	40,9 %
61 Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki,, pleteni ali kvačkani	480 773	584 756	183 825	252 652	38,2 %	43,2 %	17,3 %	5,7 %	4,1 %	11,8 %	37,4 %
62 Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani	684 861	797 656	164 142	245 945	24,0 %	30,8 %	16,9 %	5,5 %	6,1 %	6,0 %	49,8 %
63 Drugi gotovi tekstilni izdelki	956 563	972 561	237 773	253 863	24,9 %	26,1 %	17,4 %	5,7 %	9,1 %	0,0 %	6,8 %
64 Obutev	50 910	55 952	26 425	30 116	51,9 %	53,8 %	2,1 %	0,7 %	1,2 %	5,5 %	14,0 %
Skupaj	3 249 493	3 592 175	1 107 696	1 456 242	34,1 %	40,5 %	100,0 %	32,8 %	8,0 %	–0,3 %	31,5 %
1. Skupaj v oddelku, razen uvoženih izdelkov ATP Vir: Izračuni so opravljeni na podlagi podatkov Comext, ki jih je zagotovil Eurostat.

Tabela 14: Proizvodnja v EU27 v zvezi z izdelki ATP po oddelkih KN (v tisoč EUR)
Oddelek KN	Proizvodnja v EU27 v zvezi z izdelki ATP				Sprememba proizvodnje v EU27
	2010	2011	2012	2013	2011–2010	2012–2011	2013–2012
07 Užitne vrtnine	97 500	85 312	92 394	100 025	–12,5 %	8,3 %	8,3 %
22 Pijače, alkoholne tekočine in kis	2 076 767	2 378 775	2 858 900	2 783 886	14,5 %	20,2 %	–2,6 %
41 Surove kože z dlako ali brez nje	1 406 613	1 707 546	1 433 865	1 590 286	21,4 %	–16,0 %	10,9 %
42 Usnjeni izdelki	110 873	87 433	80 375	73 723	–21,1 %	–8,1 %	–8,3 %
52 Bombaž	2 013 171	2 218 134	2 173 155	2 231 336	10,2 %	–2,0 %	2,7 %
54 Sintetični ali umetni filamenti	1 235 002	1 500 000	1 500 000	1 187 280	21,5 %	0,0 %	–20,8 %
55 Umetna in sintetična rezana vlakna	410 266	482 881	467 576	452 638	17,7 %	–3,2 %	–3,2 %
61 Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani	3 572 623	3 361 686	3 556 891	3 811 751	–5,9 %	5,8 %	7,2 %
62 Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani	1 686 308	1 583 057	1 503 175	1 159 567	–6,1 %	–5,0 %	–22,9 %
63 Drugi gotovi tekstilni izdelki	4 086 897	4 225 649	3 367 569	3 360 456	3,4 %	–20,3 %	–0,2 %
64 Obutev	7 821 121	9 029 324	9 136 496	9 774 446	15,4 %	1,2 %	7,0 %
Vir: Izračuni temeljijo na Eurostatovih podatkih Prodcom.

Tabela 15: Zaposlovanje v Pakistanu
	Zaposleni (v milijonih)						Delež zaposlenih v prebivalstvu (v %)
	2010–2011			2012–2013			2010–2011			2012–2013
	Skupaj	Moški	Ženski	Skupaj	Moški	Ženski	Skupaj	Moški	Ženski	Skupaj	Moški	Ženski
Pakistan	53,84	41,73	12,11	56,01	43,49	12,52	51,89	80,64	23,01	51,34	79,54	22,8
Pandžab	32,26	23,59	8,67	33,43	24,48	8,95	54,38	81,06	28,53	53,65	80,03	28,07
Sindh	13,36	11,22	2,14	13,96	11,75	2,21	52,2	81,65	16,78	51,41	81,2	17,15
Kiber Paktunkva	6,05	4,97	1,08	6,14	5,04	1,10	43,23	75,14	14,68	41,78	72,31	14,24
Balučistan	2,17	1,95	0,22	2,48	2,22	0,26	50,12	84,89	9,11	50,48	83,9	10,66
Vir: Labour Force Survey 2012–2013 (Raziskava o delovni sili v Pakistanu za obdobje 2012–2013) in ILO Decent Work Country Profile Pakistan 2014 (profil države z vidika dostojnega dela, ki ga je za Pakistan za leto 2014 pripravila Mednarodna organizacija dela )