EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.7.2015
COM(2015) 360 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
LETNO POROČILO 2014 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
LETNO POROČILO 2014 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA
To poročilo zajema obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2014.
Leto 2014 sta zaznamovala začetek veljavnosti prve faze tehnološko podprtih pregledov tekočin, gelov in razpršil, ki jih potniki prenašajo v ročni prtljagi, in konec prehodnega obdobja za zahteve v zvezi z izvajanjem dohodnega tovora in pošte v EU. Pred začetkom veljavnosti se je o obeh vprašanjih veliko razpravljalo in bili sta predmet intenzivne pripravljalne faze, kar je omogočilo nemoteno in pravočasno izvajanje.
V nadaljevanju procesa konsolidacije, ki se je začel leta 2013, je Komisija junija 2014 sprejela nov zakonodajni sveženj za pojasnitev, harmonizacijo in poenostavitev obstoječih ukrepov za varnost letalstva. Države članice in deležniki so pozdravili spremembe, ki izboljšujejo pravno jasnost in preprečujejo različne razlage zakonodaje ter dodatno zagotavljajo optimalno izvajanje skupnih osnovnih standardov o varovanju letalstva. Sveženj je vključeval tudi uskladitev programa carinskih pooblaščenih gospodarskih subjektov in sistema varovanja v letalstvu za regulirane agente in znane pošiljatelje. Ta uskladitev omogoča medsebojno priznavanje nekaterih dejavnosti, ki jih izvajajo zadevni organi, kar bo ob hkratnem ohranjanju sedanje ravni varovanja olajšalo položaj zadevni panogi in vladnim organom.
Na podlagi izida ocene tveganja EU, ki se osredotoča na tveganja v povezavi s potniki, so se skozi vse leto 2014 vlagali intenzivni napori za dodatno povečanje zmogljivosti za odkrivanje eksplozivov. Na podlagi teh naporov je nastala zakonodaja, ki določa uporabo naprav za zaznavanje sledi eksplozivov (ETD) za varnostne preglede potnikov, prtljage in tovora. Uporaba ETD pri varnostnih pregledih potnikov in ročne prtljage bo obvezna od septembra 2015. Hkrati sta bila opravljena dva dodatna kroga ocen tveganj zračnega tovora.
Na mednarodni ravni je Komisija učinkovito sodelovala v vseh pomembnih dogodkih in forumih Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), na katerih je imela še naprej pomembno vlogo pri usklajevanju stališča in strategije EU o politiki varovanja letalstva na mednarodni ravni. Komisija je tesno sodelovala s ključnimi partnerji iz tretjih držav in regionalnimi organizacijami ter je v letu 2014 organizirala in sodelovala v več dvostranskih in večstranskih srečanjih. Poseben poudarek je bil namenjen dejavnostim ozaveščanja v afriški regiji, da bi olajšali nemoteno izvajanje zahtev glede dohodnega tovora in pošte.
Inšpekcijski pregledi, s katerimi je EU spremljala, kako države članice in ustrezni operatorji izvajajo ukrepe varovanja v letalstvu, so še eno področje, na katerem so države članice in Komisija vse leto tesno sodelovale. Ravni skladnosti z zakonodajo se niso spremenile, zato leta 2014 tudi ni bilo potrebe po začasni prekinitvi sistema EU enkratnih varnostnih pregledov.
PRVI DEL
Inšpekcijski pregledi
1.Splošno
Komisija mora v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 300/2008 izvajati inšpekcijske preglede uprav držav članic za varovanje v letalstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi) in letališč EU. V program Unije je vključena tudi Švica, medtem ko na Norveškem in Islandiji inšpekcijske preglede za podobne predpise izvaja Nadzorni organ Efte (ESA). Za opravljanje inšpekcijskega dela ima Komisija na voljo skupino devetih inšpektorjev za varovanje v letalstvu s polnim delovnim časom. Inšpekcijsko delo podpira skupina okoli 100 nacionalnih revizorjev, ki jih imenujejo države članice, Islandija, Norveška in Švica ter lahko po usposabljanju, ki ga zagotovi Komisija, sodelujejo pri inšpekcijskih pregledih Komisije. Preglednica, ki povzema vse dosedanje dejavnosti Komisije in Nadzornega organa Efte za spremljanje skladnosti, je v Prilogi 1.
2.Inšpekcijski pregledi pristojnih nacionalnih organov
Komisija je leta 2014 končala tretji krog inšpekcijskih pregledov pristojnih organov in začela četrti krog. To poročilo zajema rezultate vseh pregledov, ki so bili izvedeni v letu 2014 v okviru obeh ciklov. Skupaj je bilo leta 2014 izvedenih devet inšpekcijskih pregledov pristojnih organov. V večini držav članic so bila pri teh inšpekcijskih pregledih ugotovljena občutna izboljšanja v primerjavi s prejšnjimi pregledi.
Najpogostejše pomanjkljivosti, ugotovljene leta 2014, so bile podobne pomanjkljivostim, ugotovljenim v tretjem krogu, in so se večinoma nanašale na manjša odstopanja pri zagotavljanju skladnosti med nacionalnimi programi varovanja v letalstvu in nacionalnimi programi za nadzor kakovosti. Kar zadeva slednje, nekatere države članice niso dovolj spremljale znanih dobaviteljev zalog za oskrbo na letališču in zalog za oskrbo med letom, ker zaradi pritiska na javne proračune in velikega števila zadevnih subjektov niso imele dovolj sredstev. V več državah članicah, v katerih so se izvajali inšpekcijski pregledi, so bile potrebne tudi izboljšave rednega in ustreznega spremljanja tujih letalskih prevoznikov. Omejeno število držav članic pa tudi ni zagotovilo, da bi se v celoti spoštovala najmanjša predpisana pogostost za preglede varnostnih ukrepov na letališčih.
Pozitivno je, da je bil postopek odpravljanja pomanjkljivosti ustrezen v večini držav članic, v katerih so bile v okviru inšpekcijskih pregledov v letu 2014 ugotovljene, vsem državam članicam pa so bili na voljo izvršilni ukrepi.
3.Začetni inšpekcijski pregledi na letališčih
Leta 2014 je bilo izvedenih 25 začetnih inšpekcijskih pregledov letališč, torej podobno število kot leta 2013. Zajeta so bila vsa poglavja (vendar ne pri vsakem inšpekcijskem pregledu). Skupni delež ključnih ukrepov, za katere je bilo leta 2014 ugotovljeno, da so usklajeni, je znašal 81 %, kar je približno enako kot prejšnja leta.
Večina ugotovljenih pomanjkljivosti je tako kot v prejšnjih letih še vedno posledica človeških dejavnikov. Večinoma se pojavljajo na področju varnostnih pregledov in varnostnih preiskav zrakoplova ter izvajanja nekaterih zahtev glede varnosti tovora. Te človeške dejavnike je treba obravnavati z okrepljenim usposabljanjem in nadzorom.
Po drugi strani je bil leta 2014 v primerjavi s prejšnjimi leti dosežen napredek v zvezi s skladnostjo z zahtevami glede varnostnega nadzora zalog za oskrbo na letališču in zalog za oskrbo med letom. Ta napredek se lahko pojasni s povečano ozaveščenostjo, ki je posledica informacijskih kampanj Komisije, in revizijo zadevne zakonodaje, ki je izboljšala jasnost in doslednost ukrepov.
4.Nadaljnji inšpekcijski pregledi
V skladu s členom 13 Uredbe Komisije (EU) št. 72/2010 Komisija redno izvaja omejeno število nadaljnjih inšpekcijskih pregledov. Nadaljnji pregled je načrtovan, če se pri začetnem inšpekcijskem pregledu ugotovi več resnih pomanjkljivosti, lahko pa je za preverjanje natančnosti nacionalnega spremljanja skladnosti in poročanja tudi naključen. Štiri od teh dejavnosti, ki so bile izvedene med letom 2014, so potrdile ustrezno odpravljanje večine ugotovljenih pomanjkljivosti. Vendar pa sta dva nadaljnja inšpekcijska pregleda še vedno zahtevala pozorno spremljanje postopka odpravljanja omejenega števila preostalih pomanjkljivosti in tako potrdila pomembnost takšnih nadaljnjih dejavnosti.
5.Ocenjevanje
Med letom je bila izvedena ocena enega letališča v ZDA v okviru delovnega dogovora z Upravo za varnost prometa ZDA, oblikovanega na podlagi sporazuma o zračnem prometu med Evropsko unijo in ZDA.
Poleg tega je regulativni odbor za varnost v letalstvu pregledal poročila ocen, izvedenih na otokih Guernsey, Jersey in Man, kar je privedlo do vključitve letališč na teh ozemljih EU v varnostni sistem EU enkratnih varnostnih pregledov.
6.Odprti dosjeji, primeri iz člena 15 in pravni postopki
Dosjeji inšpekcijskih pregledov ostanejo odprti, dokler se Komisija ne prepriča, da so bili izvedeni ustrezni korektivni ukrepi. Leta 2014 je bilo zaključenih 35 dosjejev (26 za letališča in 9 za pristojne organe). To pomeni, da je bil za vsak nov med letom izvedeni inšpekcijski pregled zaključen en obstoječi inšpekcijski dosje in zato leta 2014 ni prihajalo do zaostankov. Skupaj je ob koncu leta ostalo odprtih 9 inšpekcijskih dosjejev za pristojne organe in 16 za letališča.
Če se ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju varnostnih ukrepov na letališču štejejo za tako resne, da lahko pomembno vplivajo na splošno raven varovanja civilnega letalstva v Uniji, bo Komisija uporabila člen 15 Uredbe Komisije (EU) št. 72/2010. To pomeni, da se vse druge pristojne organe opozori na položaj in je treba razmisliti o izravnalnih ukrepih v zvezi z leti z zadevnega letališča. Člena 15 leta 2014 ni bilo treba uporabiti.
Ne glede na to, ali se uporablja člen 15, ima Komisija zlasti v primerih dolgotrajne neodprave pomanjkljivosti ali ponavljajočih se pomanjkljivosti na voljo še drug ukrep, in sicer sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev. Leta 2014 je bil po inšpekcijskem pregledu nacionalne uprave sprožen en postopek za ugotavljanje kršitev. Komisija meni, da zadevna država članica ni zagotovila rednega spremljanja skladnosti v zvezi z nekaterimi varnostnimi ukrepi na večjem številu letališč na svojem ozemlju. Ta zadeva v začetku leta 2015 še ni zaključena. En v letu 2013 sprožen postopek za ugotavljanje kršitev zaradi pomanjkanja nacionalnih dejavnostih spremljanja v zvezi z letalskimi prevozniki, ki delujejo v zadevni državi članici, je bilo mogoče v letu 2014 mogoče zaključiti, saj se je po preverjanju izkazalo, da je država članica občutno povečala število inšpekcijskih pregledov.
7.Lastne ocene držav članic
Točka 18.1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 300/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 18/2010, država članicam nalaga, da Komisiji do konca marca vsakega leta predložijo letno poročilo, ki zajema rezultate njihovih nacionalnih dejavnosti za spremljanje skladnosti za obdobje od januarja do decembra preteklega leta. Prispevki držav članic za obdobje poročanja od januarja do decembra 2013 so bili predloženi pravočasno in usklajeni s predlogo Komisije. Glavne pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene v analizi teh poročil, so bile podobne kot v prejšnjih letih in so se nanašale na dejstvo, da so imele nekatere države članice očitno težave pri izvajanju inšpekcijskih pregledov vseh varnostnih ukrepov, izvajanju tajnega preizkušanja na vseh zahtevanih področjih in pri zagotavljanju ustreznih nadaljnjih dejavnosti. Komisija je zato tem vprašanjem še naprej namenjala posebno pozornost inšpekcijskim pregledom pristojnih organov.
DRUGI DEL
Zakonodaja in dopolnilna orodja
1.Zakonodaja
Civilno letalstvo je še naprej tarča terorističnih skupin, zato se zahteva zagotovitev izvajanja primernih, na oceni tveganja utemeljenih zaščitnih ukrepov za boj proti tej grožnji. Komisija in države članice zato stalno prilagajajo ukrepe za zmanjšanje tveganj, da bi se zagotovila najvišja raven varovanja in hkrati čim bolj zmanjšali škodljivi učinki na operacije. Leta 2014 sprejeta nova izvedbena zakonodaja s področja varovanja v letalstvu bo dodatno opredelila pravni okvir v skladu z Uredbo (ES) št. 300/2008 in njenimi izvedbenimi predpisi.
Ena od glavnih sprememb, ki so bile sprejete v letu 2014, zadeva uporabo namenskih sredstev za zaznavanje eksplozivov, ki so skriti na potnikih. To se bo doseglo z obvezno zahtevo za uporabo naprav ETD v postopku varnostnega pregleda na letališčih EU, da bi izboljšali možnosti zaznavanja eksplozivov. Kot alternativo za dosego istega cilja lahko letališča uporabljajo varnostne skenerje ali pse za odkrivanje eksplozivov. Kot rok za obvezno uporabo ETD v postopku varnostnega pregleda potnikov pregledovanja je bil določen 1. september 2015. Te spremembe so pojasnile tudi uporabo ETD za različne namene, kot so varnostni pregledi potnikov, prtljage in tovora, da bi zagotovili njihovo učinkovitost.
Junija 2014 je Komisija sprejela tudi nova izvedbena pravila, ki podrobneje pojasnjujejo, harmonizirajo in poenostavljajo nekatere varnostne ukrepe v letalstvu ter pravila. Izkušnje z izvajanjem pravil EU o varovanju letalstva so pokazale, da je treba zagotoviti večjo pravno jasnost za poenoteno interpretacijo zakonodaje ter dodatno zagotoviti učinkovito izvajanje skupnih osnovnih standardov. Spremembe večinoma zadevajo ukrepe v zvezi varnostjo zrakoplovov, tovora, pošte, zalog za oskrbo med letom in zalog za oskrbo na letališču ter varnostno opremo. Hkrati je Komisija vključila letališča na otokih Guernsey, Man in Jersey v sistem EU enkratnih varnostnih pregledov, saj je bilo preverjeno, da uporabljajo varnostne standarde, ki so enakovredni skupnim osnovnim standardom EU. Dodaten pomemben element te spremembe je bila uskladitev zahteve za odobrene regulirane agente/znane pošiljatelje in carinske pooblaščene gospodarske subjekte. Ta uskladitev bo omogočila vzajemno priznavanje, kar bo olajšalo dejavnost zadevni panogi in vladnim organom.
Seznam vse sprejete zakonodaje je naveden v Prilogi 2. Ti akti so bili finalizirani na petih rednih srečanjih regulativnega odbora za varovanje civilnega letalstva, petih srečanjih Svetovalne interesne skupine za varovanje v letalstvu ter številnih usmerjenih srečanjih delovne skupine, na katerih so sodelovale države članice in panoga. Tudi spremembe glede zračnega tovora, ki se prevaža v EU, so temeljile na dveh nadaljnjih krogih ocen tveganja za zračni tovor.
2.Baza podatkov Unije o varnosti dobavne verige (UDSCS)
Baza podatkov o registriranih agentih in znanih pošiljateljih je edino osnovno pravno orodje, ki je od 1. junija 2010 na voljo reguliranim agentom kot pomoč pri sprejemanju pošiljk drugega reguliranega agenta ali znanega pošiljatelja. Od 1. februarja 2012 je bila razširjena tako, da vključuje seznam letalskih prevoznikov z dovoljenjem za prevoz tovora in pošte v EU z letališč tretjih držav (ACC3). Leta 2013 je bila ta baza podatkov pravno razširjena tako, da vključuje tudi seznam potrjevalcev ukrepov varovanja v letalstvu EU, ki so jih potrdile države članice. Da bi bolje odražala razširjeno področje uporabe, je bila preimenovana v „bazo podatkov Unije o varnosti dobavne verige“. Ob koncu leta 2014 je baza podatkov obsegala približno 14 000 vnosov reguliranih agentov, znanih pošiljateljev, neodvisnih potrjevalcev in subjektov ACC3. Tudi leta 2014 je vseskozi dosegala ciljno 99,5-odstotno razpoložljivost.
3.Inšpekcijski pregledi letališč EU – priročniki
V Uredbi (ES) št. 300/2008 in Uredbi Komisije (EU) št. 72/2010 se zahteva, da se inšpekcijski pregledi zahtev glede varovanja v civilnem letalstvu, ki jih opravljajo službe Komisije, izvajajo objektivno in da se uporablja standardna metodologija.
Da bi Komisija prispevala k temu cilju, je pripravila dva celovita priročnika s podrobnimi napotki in smernicami za inšpektorje EU na terenu, ki ju tudi posodablja. En priročnik je namenjen inšpekcijskim pregledom na področju varnosti zračnega tovora, drugi pa obravnava inšpekcijske preglede letališč. Novembra 2014 sta bila oba priročnika spremenjena tako, da zdaj upoštevata najnovejše spremembe izvedbenih pravil ter vključujeta dodatne napotke in smernice za inšpektorje. Ta priročnika sta na voljo tudi nacionalnim revizorjem, kar državam članicam pomaga pri izvajanju skupnih osnovnih standardov.
TRETJI DEL
Preskusi, študije in nove pobude
1.Preskusi
„Preskus“ v smislu zakonodaje EU na področju varovanja v letalstvu se izvede, ko se država članica s Komisijo dogovori o uporabi posebnega sredstva ali metode, ki ni priznana v skladu z zakonodajo, da bi za omejeno časovno obdobje nadomestila eno od priznanih metod varnostnega nadzora, pod pogojem, da taki preskusi ne vplivajo negativno na splošno raven varovanja. V pravnem smislu se ta izraz ne uporablja, kadar država članica ali subjekt izvaja oceno nove metode varnostnega nadzora, ki se uporablja poleg ene ali več metod nadzora, ki jih že pokriva zakonodaja.
V letu 2014 so bili preskusi in ocene izvedeni v Franciji, na Švedskem in Nizozemskem. Zajemali so uporabo detektorjev kovin za čevlje v kombinaciji s prehodnim detektorjem kovin, uporabo nove generacije naprav za varnostne preglede ročne prtljage, ki pred varnostnim pregledom ne zahtevajo odstranitve prenosnih računalnikov, večjih električnih naprav in tekočin, ter uporabo programske opreme v napravah za varnostne preglede, ki samodejno odpremi kose prtljage, ki ne vsebujejo nevarnih predmetov. Vsi preskusi so prinesli pozitivne rezultate in dragocene prispevke k prihodnjim zakonodajnim spremembam.
2.Študije in poročila
Komisija je maja 2014 prejela študijo o oceni učinka prve faze izvajanja varnostnih pregledov tekočin, ki se je začela 31. januarja 2014. Od tega datuma so potniki lahko prenašali brezcarinske tekočine, zdravila v tekoči obliki in tekočine, ki izhajajo iz posebnih prehranskih potreb, pod pogojem, da so varnostno pregledani z namensko opremo. Analizirani so bili operativni podatki, kot so število varnostno pregledanih potnikov in število tekočin na potnika, da bi ugotovili, ali je prišlo do vpliva na operacije. V študiji je bilo ugotovljeno, da prva faza odprave omejitev za tekočine ni vplivala na operacije in da je bila zakonodaja uspešno izvedena.
Konec novembra 2014 je Komisija prejela rezultate dodatne študije, v kateri se je presojala morebitna druga faza odprave omejitev za tekočine. Študijo je izvedla svetovalna družba ICF International. V njej se je presojala možnost, da bi potnikom dovolili prenašanje ustekleničene vode skozi serijo letaliških preskusov, preverjale so se tudi ugotovitve prejšnje študije v zvezi z vplivom prve faze na operacije. Tudi ta študija ugotavlja, da prva faza ni imela negativnega vpliva na operacije letališč EU, in sicer celo na poletnem vrhuncu operacij na letališčih EU, ki so bila vključena v to študijo. Vendar pa je bilo tudi ugotovljeno, da bi dodatna odprava omejitev, ki bi potnikom dovolila prenašanje ustekleničene vode, lahko občutno vplivala na prepustnost in stroške letališč EU. Razlog je zlasti v pričakovanem visokem številu steklenic, ki bi jih bilo treba varnostno pregledati in bi zahtevale občutno večje število naprav za varnostne preglede tekočin. Izid te študije je Komisijo ob posvetovanju z državami članicami, deležniki in njenimi mednarodnimi partnerji vodil k odložitvi druge faze odprave omejitev za tekočine.
3.Nove pobude
Občuten napredek je bil dosežen v enem od najbolj pomembnih in težavnih dosjejev, in sicer načrtu za razvoj tehnologij na področju varovanja letalstva. Načrt določa različne dejavnosti, ki zajemajo vse vidike varnostne tehnologije in metod ter služi kot sklicni dokument za vse evropske deležnike, ki so vključeni v raziskovanje na področju varovanja v letalstvu.
V zvezi s tovorom Komisija še naprej tesno sodeluje z državami članicami, da bi se izpogajala o izvajanju sistema za analizo predhodnih informacij o tovoru (ACI). Glede tega se je nadaljevalo sodelovanje s carinskimi uradi v zvezi s predhodnimi informacijami o tovoru pred natovarjanjem (PLACI), kjer se je začelo mednarodno sodelovanje v okviru skupne delovne skupine ICAO/WCO o ACI, kjer ima Komisija dejavno vlogo. Sodelovanje z državami članicami in deležniki stremi k doseganju skupnih dogovorjenih načel in morebitnih standardov ter priporočenih praks za sprejetje in izvajanje, če bi se država članica ali regija odločila za uporabo takšnega koncepta v enem ali več poslovnih modelih na področju letalskega tovora in pošte.
ČETRTI DEL
Dialog z mednarodnimi organi in tretjimi državami
1.Splošno
Komisija polno sodeluje z mednarodnimi organi in ključnimi partnerji iz tretjih držav ter redno sodeluje na mednarodnih srečanjih, na katerih na splošno usklajuje stališče EU in pogosto izvaja predstavitve ali predlaga dokumente. Poleg tega po potrebi potekajo razprave s posameznimi tretjimi državami in regionalnimi organizacijami o lokalnih vprašanjih ali vprašanjih skupnega interesa. Takšni stiki EU omogočajo spremljanje razvoja in razširjanje dobrih praks ter vplivanje na sprejemanje odločitev na svetovni ravni.
2.Mednarodni organi
Komisija je sodelovala na letni seji odbora za varovanje letalstva ICAO, ki je potekala v Montrealu od 17. do 21. marca 2014. V zvezi s poročanjem o dogodkih na področju varnosti letalstva je Komisija predstavila tri dokumente, v katerih opisuje stališča EU (dva dokumenta sta obravnavala vprašanje varnostnih ukrepov v zvezi s tekočinami, en dokument pa vprašanje varnostnih ukrepov v zvezi z zračnim tovorom). Ti dokumenti so bili zelo dobro sprejeti in deležni široke podpore.
Komisija si je tudi močno prizadevala zagotoviti informacije o potrjevanju ukrepov EU za varovanje v letalstvu na področju tovora in pošte, ki se prevažata v EU. To je dosegla z dejavno udeležbo na več mednarodnih forumih, med drugim pod okriljem ICAO ter drugih mednarodnih in regionalnih organizacij. Zlasti je treba omeniti skupno delavnico EU-AFCAC z Afriško komisijo za civilno letalstvo o varovanju zračnega tovora in pošte, ki je bila organizirana marca 2014 v Dakarju v Senegalu. Ta dogodek je Komisiji ponudil priložnost, da razloži in pojasni vse vidike, povezane s pravili EU o dohodnem tovoru in pošti (ACC3), upravam afriških držav in gospodarskim subjektom. Poleg tega je srečanje spodbudilo dialog in sodelovanje med obema regijama ter pomembno pobudo Komisije za izgradnjo zmogljivosti in pomoč na področju varovanja civilnega letalstva v Afriki in na Bližnjem vzhodu, ki se bo izvajala v obdobju 2015–2018.
Komisija se tudi redno udeležuje sestankov varnostnega foruma ECAC in z njim povezanih delovnih skupin. Na podlagi sklepov, ki jih je sprejela vsaka od teh skupin, so nato potekale razprave na sestankih regulativnega odbora za varovanje civilnega letalstva in z njim povezanih delovnih skupin. V okviru dogovora o sodelovanju, podpisanega leta 2012, so bile okrepljene dejavnosti na področju varovanja letalstva med ECAC in Komisijo.
V skladu z memorandumom o soglasju, ki sta ga leta 2013 podpisali Komisija in Nadzorni organ Efta (ESA), ki spremlja skladnost varovanja letalstva na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem, sta ESA in Komisija nadaljevali izmenjavo svojih poročil o inšpekcijskih pregledih.
Vzpostavljen je bil tudi vmesnik med informacijsko platformo Eurocontrol in „bazo podatkov Unije o varnosti dobavne verige“. Ta vmesnik omogoča delovanje opozorilnega sistema, ki države članice pravočasno obvešča o letalih, ki priletijo z letališč v tretjih državah, kjer letalski prevoznik ni bil označen kot ACC3.
3.Tretje države
Komisija je dejavno nadaljevala dialog na področju varovanja v letalstvu z Združenimi državami na številnih forumih, zlasti v skupini EU-ZDA za sodelovanje na področju varovanja v prometu (TSCG). Cilj TSCG je spodbujanje sodelovanja na številnih področjih skupnega interesa in zagotavljanje neprekinjenega delovanja sistema enkratnih varnostnih pregledov ter vzajemnega priznavanja ureditve EU in ureditve ZDA na področju zračnega tovora in pošte.
Poleg tega je Komisija posredovala v več primerih, ko so države članice izrazile posebno zaskrbljenost zaradi zahtev, da morajo njihovi letalski prevozniki uporabljati dodatne varnostne ukrepe za lete v nekatere tretje države. Komisija in države članice so tako sodelovale, da bi zagotovile, da bi se pri izvajanju teh ukrepov upoštevali veljavni ukrepi varovanja v letalstvu EU za zmanjšanje vpliva na operacije. Primeri so vključevali dodatne varnostne ukrepe, ki so jih uvedle Združene države in Kanada glede nevarnosti za civilni letalski promet, povezane z improviziranimi eksplozivnimi napravami, ki imajo videz elektronskih naprav, in so jih morali letalski prevozniki začeti izvajati v kratkem roku ter brez predhodnega posvetovanja, kar je pogosto povzročalo občutne operativne težave.
SKLEPNE UGOTOVITVE
V EU je še naprej zagotovljena visoka raven varovanja za zaščito civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja.
Inšpekcijski pregledi Komisije so potrdili ustaljeno raven skladnosti z zahtevami EU glede varovanja letalstva. Ugotovljene pomanjkljivosti so bile večinoma posledica človeških dejavnikov. Priporočila Komisije glede korektivnih ukrepov so bila na splošno zadovoljivo upoštevana, vendar ugotovitve inšpektorjev potrjujejo pomen zanesljivega sistema inšpekcijskih pregledov EU in ustreznega zagotavljanja kakovosti na ravni držav članic. Komisija si bo še naprej prizadevala, da se bodo vse pravne zahteve v celoti in pravilno izvajale, in po potrebi sprožila postopke za ugotavljanje kršitev.
Sprejetje in izvajanje zakonodajnih izvedbenih aktov, vključno s takšnimi, ki dodatno izboljšujejo jasnost in doslednost zahtev EU ter ukrepe glede zaznavanja eksplozivov kot tudi olajšujejo prenašanje določenih vrst tekočin, je na področju zakonodaje pokazalo koristi tako pri zagotavljanju, da varnostni ukrepi EU spričo spreminjajočih se groženj še naprej zagotavljajo najvišjo raven varovanja za civilno letalstvo in hkrati udobja za potnike ter kolikor je mogoče zmanjšajo negativne učinke na operacije letališč in letalskih družb.
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 23.7.2015
COM(2015) 360 final
PRILOGI
k
POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
LETNO POROČILO 2014 O IZVAJANJU UREDBE (ES) ŠT. 300/2008 O SKUPNIH PRAVILIH NA PODROČJU VAROVANJA CIVILNEGA LETALSTVA
Priloga 1
Inšpekcijski pregledi Komisije, stanje na dan 31. decembra 2014
|
Država
|
Število inšpekcijskih pregledov januar 2014–december 2014 (vključno z nadaljnjimi pregledi)
|
Skupno število inšpekcijskih pregledov 2004–2014 (vključno z nadaljnjimi pregledi)
|
|
Avstrija
|
1
|
12
|
|
Belgija
|
1
|
14
|
|
Bolgarija
|
1
|
10
|
|
Hrvaška
|
2
|
3
|
|
Ciper
|
1
|
8
|
|
Češka
|
1
|
10
|
|
Danska
|
2
|
14
|
|
Estonija
|
0
|
7
|
|
Finska
|
1
|
11
|
|
Francija
|
2
|
22
|
|
Nemčija
|
2
|
23
|
|
Grčija
|
1
|
17
|
|
Madžarska
|
0
|
9
|
|
Irska
|
1
|
13
|
|
Italija
|
3
|
20
|
|
Latvija
|
1
|
8
|
|
Litva
|
1
|
7
|
|
Luksemburg
|
1
|
8
|
|
Malta
|
1
|
5
|
|
Nizozemska
|
1
|
11
|
|
Poljska
|
1
|
13
|
|
Portugalska
|
2
|
14
|
|
Romunija
|
1
|
7
|
|
Slovaška
|
1
|
8
|
|
Slovenija
|
0
|
6
|
|
Španija
|
4
|
21
|
|
Švedska
|
2
|
16
|
|
Združeno kraljestvo
|
2
|
24
|
|
Države, ki niso članice EU
|
|
|
|
Švica
|
1
|
7
|
|
SKUPAJ
|
38
|
348
|
Inšpekcijski pregledi Nadzornega organa EFTA, stanje na dan 31. decembra 2014
|
Država
|
Število inšpekcijskih pregledov januar 2014–december 2014 (vključno z nadaljnjimi pregledi)
|
Skupno število inšpekcijskih pregledov 2004–2014 (vključno z nadaljnjimi pregledi)
|
|
Islandija
|
0
|
10
|
|
Norveška
|
3
|
45
|
|
SKUPAJ
|
3
|
55
|
Priloga 2
Izvedbena zakonodaja, sprejeta v letu 2014:
Uredba (EU) št. 278/2014 z dne 19. marca 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 glede pojasnitve, harmonizacije in poenostavitve uporabe zaznavanja sledi eksplozivov.
Uredba (EU) št. 687/2014 z dne 20. junija 2014 o spremembi Uredbe (EU) št. 185/2010 glede pojasnitve, harmonizacije in poenostavitve ukrepov za varnost letalstva, enakovrednosti varnostnih standardov ter varnostnih ukrepov za tovor in pošto.
Sklep C(2014) 1200 z dne 5. marca 2014 o spremembi Sklepa Komisije C(2010) 774 v zvezi z zračnim tovorom in zračno pošto.
Sklep C(2014) 1635 z dne 17. marca 2014 o spremembi Sklepa Komisije C(2010) 774 glede pojasnitve, harmonizacije in poenostavitve uporabe zaznavanja sledi eksplozivov.
Sklep C(2014) 3870 z dne 17. junija 2014 o spremembi Sklepa Komisije C(2010) 774 glede pojasnitve, harmonizacije in poenostavitve uporabe zaznavanja sledi eksplozivov.
Sklep C(2014) 4054 z dne 20. junija 2014 o spremembi Sklepa Komisije C(2014) 774 glede pojasnitve, harmonizacije in poenostavitve ukrepov za varnost letalstva ter glede zračnega tovora in zračne pošte, ki se prevažata v Unijo.