ODGOVORI KOMISIJE NA POSEBNO POROČILO EVROPSKEGA RAČUNSKEGA SODIŠČA

„JAMSTVO EU ZA MLADE: NAREJENI SO BILI PRVI KORAKI, VENDAR SE NAKAZUJEJO TVEGANJA PRI IZVAJANJU“

POVZETEK

V.

Prva alinea: Komisija sprejema v vednost priporočilo, naslovljeno na države članice, in bi v nekaterih primerih resnično pozdravila boljši pregled nad ocenjenimi stroški vseh načrtovanih ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih.

V predlogi, ki jo je pripravila Komisija, se od držav članic zahteva, naj predložijo informacije o virih financiranja na ravni EU, nacionalni, regionalni/lokalni ravni, pri delodajalcih in o drugih virih financiranja, s čimer se jih spodbuja k navedbi popolnih informacij o celotnih stroških in financiranju jamstva za mlade (vključno z vrzelmi v financiranju).

Navedene informacije je zagotovilo 19 od 28 držav članic (pri čemer niso vse informacije enako podrobne).

Druga alinea: Komisija sprejema to priporočilo in meni, da je delno že izvedeno, zlasti prek Priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev, Evropske koalicije za vajeništva in povezane izjave Sveta ter spremljanja kakovosti zaposlitev v okviru evropskega semestra.

V zvezi s spodbujanjem kvalitativnih značilnosti bo Komisija še naprej spodbujala razmislek o kakovostnih ponudbah, pri čemer se bodo upoštevale kvalitativne značilnosti, omenjene v smernicah za vrednotenje PZM. Komisija bo zlasti: obudila razpravo o pojmu kakovostne ponudbe na naslednjem sestanku nacionalnih koordinatorjev jamstev za mlade, povabila države članice k razpravi o pojmu kakovostna ponudba v okviru dela Odbora za zaposlovanje, proučila možnost obravnave kakovostnih ponudb v okviru jamstva za mlade na podlagi programa vzajemnega učenja ter zagotovila dodatne smernice o kakovosti v dokumentu z odgovori na pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z jamstvom za mlade.

Komisija ugotavlja, da bodo naknadna vrednotenja zagotovila dokaze o kakovosti ponudb za zaposlitev, kot je priporočeno v smernicah za ocenjevanje PZM.

Tretja alinea: Komisija sprejema to priporočilo in meni, da je delno že izvedeno prek okvira kazalnikov, kot ga je potrdil Svet EU za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje ter potrošnike (EPSCO), ustreznih ureditev, določenih v členu 19 ter prilogah I in II k uredbi o ESS in ustreznih določbah uredbe o skupnih določbah (CPR) v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem v primeru ukrepov, financiranih iz PZM, ter z njeno zavezo, da bo Evropskemu parlamentu in Svetu leta 2016 poročala o izvajanju jamstva za mlade.

Dejavnosti spremljanja bodo prispevale k oceni Komisije o izvajanju jamstva za mlade v okviru prihodnjih evropskih semestrov. Prav tako bodo zagotovile informacije za poročilo Komisije o izvajanju jamstva za mlade leta 2016, ki ga bo po ustrezni poti uradno predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

UVOD

15. Komisija ugotavlja, da je dodatnih 11 milijard EUR namenjenih za ukrepe, kot je posodobitev zavodov za zaposlovanje, in ukrepe za samozaposlovanje, ki bodo tudi posredno podpirali zaposlovanje mladih.

Več kot 26 milijard EUR bo porabljenih za ukrepe izobraževanja, vključno z vseživljenjskim učenjem, pri katerih naj bi bili mladi med glavnimi upravičenci.

OPAŽANJA

37. Komisija želi spomniti, da deluje v nezavezujočem pravnem okolju na podlagi priporočila Sveta in da so številni podelementi jamstva za mlade sicer zaželeni, kjer je to mogoče, vendar ni nujno, da so vsi del nekega nacionalnega programa.

Poleg tega je bila ocena predloženega INJM šele prvi korak v procesu stalnega spremljanja izvajanja jamstva za mlade v državah članicah. Komisija spremlja izvajanje programov jamstva za mlade v okviru evropskega semestra. Proces evropskega semestra zajema vrsto nacionalnih politik, povezanih z izvajanjem jamstva za mlade.

Prva alinea: V okviru evropskega semestra se poudarja potreba po krepitvi znanja in spretnosti s področja IKT in digitalnega področja, kadar je to primerno.

Druga alinea: Komisija meni, da neupoštevanje povezave med nesprejetjem razumne ponudbe in nadomestili za brezposelnost ali socialno varstvo ne omejuje nujno uspešnosti programa jamstva za mlade.

Delovni dokument služb Komisije določa, da bi se lahko pri oblikovanju programov jamstva za mlade upoštevala načela vzajemne obveznosti, kot je udeležba v aktivnih politikah trga dela[1].

Priporočilo Sveta se sklicuje na načelo vzajemne obveznosti v okviru zgodnjega posredovanja in aktiviranja (priporočilo 10).

Čeprav ima lahko „vzajemna obveznost“ pomembne koristi, ni vključena v ocenjevalni okvir, saj bi bilo preveč predpisovalno, da bi program ocenjevali glede na njeno vključenost, če bi se država članica odločila, da njen program ne bo temeljil na vzajemni obveznosti, ali če njeni nacionalni predpisi in prakse tega ne bi dopuščali.

Zato je dobila prednost ocena glavnih gradnikov jamstva za mlade ter načrtovanega obstoja in vključitve ponudb.

41. V okviru sprejetja operativnega programa, ki vsebuje ukrepe, povezane s PZM, mora biti pred kakršnim koli črpanjem sredstev Komisije vzpostavljen „strateški okvir politike za spodbujanje zaposlovanja mladih“. Ocena tega predhodnega pogoja (tako imenovana predhodna pogojenost za PZM), ki jo opravi Komisija, temelji na samooceni države članice in informacijah, predloženih v njej. Če se je država članica sklicevala na dodatne nacionalne strategije za zaposlovanje mladih, ki niso INJM, je morala Komisija oceniti izpolnjevanje predhodne pogojenosti za PZM na podlagi vseh strateških dokumentov za zaposlovanje mladih, na katere so se sklicevale države članice. Vendar Komisija pri ocenjevanju predhodne pogojenosti za PZM preveri skladnost z INJM, da bodo naložbe ESS skladne s cilji politike zadevne države članice.

42. Komisija ugotavlja, da ocenjevalni okvir za INJM ni enak kot za predhodno pogojenost za PZM, saj imata ta postopka različne cilje, in sicer cilj politike (pri jamstvu za mlade) in skladnost z zakonodajo (pri PZM).

Pri merilih za izpolnjevanje predhodne pogojenosti se zahteva „obstoj strateškega okvira politike za spodbujanje zaposlovanja mladih, tudi z izvajanjem jamstva za mlade“. V uredbi so bila določena tudi podrejena merila, na podlagi katerih bi morale službe Komisije oceniti ta „strateški okvir politike“. Ta se ne sklicujejo na obstoj INJM in zlasti ne na njegovo pozitivno oceno s strani Komisije.

Zato ni samodejne povezave med oceno INJM, ki se izvede s političnega vidika in glede na priporočilo o jamstvu za mlade, ter oceno GD za izobraževanje in kulturo v zvezi z PZM, ki se izvede na podlagi točno določenega sklopa meril, opredeljenih v uredbi CPR.

Komisija poudarja, da je predlagala tako povezavo, na podlagi katere bi bil obstoj INJM zakonska zahteva za izpolnitev predhodne pogojenosti za PZM, vendar jo je Svet med zakonodajnim postopkom zavrnil.

43. Komisija se sklicuje na odgovor na odstavek 42. Rezultati teh dveh postopkov se včasih le za odtenek ali malenkost razlikujejo, kar je posledica njune različne, vendar deloma medsebojno povezane narave.

Podrejena merila, na podlagi katerih je treba ocenjevati „strateški okvir politike za spodbujanje zaposlovanja mladih“, vsebujejo tudi kvalitativne elemente, kot so opredelitev ključnih deležnikov, vključno z vpletenimi javnimi organi in usklajevalnimi ureditvami s partnerji, vzpostavitev sistemov za zgodnje posredovanje in aktiviranje ter ureditve glede spremljanja. Ocenjevanje teh kvalitativnih elementov presega zgolj formalni pregled.

Poleg tega so se, kolikor je bilo to izvedljivo, v okviru ocenjevanja predhodne pogojenosti za PZM, ki ga je izvedla Komisija, zahtevale nekatere spremembe INJM (kot v primeru Francije).

Skupni odgovor Komisije na odstavka 45 in 46.

Komisija se strinja in želi poudariti, da je vlaganje v jamstvo za mlade ključno za ohranitev prihodnjega potenciala rasti EU. K temu lahko prispeva znatna finančna podpora EU, predvsem iz Evropskega socialnega sklada in v okviru pobude za zaposlovanje mladih. Da bi države članice jamstvo za mlade uresničile, morajo dati prednost ukrepom za zaposlovanje mladih tudi v svojih nacionalnih proračunih.

47. 19 od 28 držav članic je predložilo informacije o predvidenih virih financiranja svojih programov jamstva za mlade (pri čemer te informacije niso bile enako podrobne). Vendar bi v nekaterih primerih Komisija pozdravila boljši pregled nad ocenjenimi stroški vseh načrtovanih ukrepov, četudi se zaveda, da za kakršno koli oceno stroškov jamstva za mlade veljajo pridržki.

49. Priporočilo o jamstvu za mlade ne določa natančno, kako bodo države članice izvajale jamstvo za mlade, saj bo to zelo odvisno od nacionalnih razmer (tj. števila mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in njihovih posebnih značilnosti).

Učinki bodo zato odvisni od odločitev držav članic glede ciljne usmerjenosti in oblike podpore.

Kot je pojasnjeno v obrazložitvenem memorandumu predloga Komisije, je temu priložen delovni dokument služb Komisije (SWD), ki vsebuje podrobnejšo razlago o tem, kaj sestavlja jamstvo za mlade, obravnava vprašanja o stroških in koristih takih programov in opisuje posamezne elemente, potrebne za uspeh jamstva za mlade. Poleg tega so v prilogi k delovnemu dokumentu služb Komisije predstavljene politike za podporo zaposlovanju mladih, ki so že vzpostavljene v 27 državah članicah in na Hrvaškem in v katerih se kažejo različna izhodišča teh držav pri uvajanju popolnoma razvitih programov jamstva za mlade.

Dejanski stroški jamstva za mlade bodo odvisni tudi od nacionalnih razmer in tega, kako bo program vzpostavljen in izvajan v vsaki državi članici. Zato za kakršno koli oceno stroškov jamstva za mlade velja več pridržkov.

V zvezi s tem bi lahko pri načrtovanju izvajanja jamstva za mlade v državah članicah kot prikaz potencialnih stroškov proučili primere Avstrije, Finske, Švedske in Združenega kraljestva.

50. Komisija se sklicuje na odgovor na odstavek 15.

53. Komisija se sklicuje na odgovor na odstavek 47.

54. Komisija je dejansko obvestila Francijo, da skupni količinski cilji načrta niso dovolj jasni, in navedla, da še vedno obstajajo dvomi o kvalitativnih vidikih ponudb, ki jih bo Pôle Emploi zaradi uskladitve z jamstvom za mlade predlagal mladim, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo. Nadaljnje spremljanje se izvaja v okviru evropskega semestra.

Irska je v INJM predložila preglednico, ki vsebuje informacije o povprečni udeležbi, dotoku novih udeležencev, pričakovanem dotoku mladih in okvirnih stroških zagotavljanja storitev za mlade. Irski organi so zadržani pri napovedovanju prihodnje udeležbe, dokler ne bodo sprejete dodelitve nacionalnih proračunskih sredstev, zato niso predložili nobenih številk za obdobje po letu 2014. Zato se ni zdelo potrebno ali primerno od irskih organov zahtevati dodatnih informacij.

Skupni odgovor Komisije na odstavka 55 in 56.

Komisiji se je zdelo zlasti pomembno, da se lahko ugotovi, ali so poleg sredstev EU dodeljena (zadostna) nacionalna sredstva. Zato je državam članicam zagotovila predlogo, v kateri naj bi navedle informacije o razpoložljivih virih financiranja, tj. ali bi sredstva pridobile od EU, iz nacionalnih, regionalnih/lokalnih virov, od delodajalcev in/ali iz drugih virov financiranja.

V tej fazi je bila razčlenitev na različna sredstva EU drugotnega pomena, saj naj bi kmalu sledili operativni programi. Komisija je menila, da bo podrobna razčlenitev virov financiranja EU na sredstva ESS/PZM zagotovljena v okviru ustreznih operativnih programov, zlasti ker so med državami članicami in Komisijo še vedno potekala neformalna pogajanja o finančnih načrtih za operativne programe.

57. Komisija opozarja, da se bo pravilnost odhodkov PZM preverjala v okviru običajnega postopka pridobivanja zagotovil, pri katerem se ustrezno upoštevajo posebna tveganja.

Skupni odgovor Komisije na odstavka 61 in 62.

Komisija se strinja, da je kakovost ključni element izvajanja jamstva za mlade.

Spodbuja sklop kvalitativnih značilnosti za pripravništva (na podlagi Priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev) in vajeništva (prek evropske koalicije za vajeništva in povezane izjave Sveta). Kar zadeva delovna mesta, spremlja kakovost zaposlovanja v okviru evropskega semestra, pri čemer posebno pozornost posveča prehodom iz šolanja v zaposlitev in vprašanjem, povezanim s segmentacijo trga dela.

V zvezi s kakovostjo zaposlovanja na odprtem trgu meni, da bo vsaka ocena kakovosti odvisna od razmer na zadevnem trgu dela, vključno z vidiki, kot so delovno pravo ali trenutne gospodarske razmere.

Komisija bo še naprej podpirala razmislek o kakovostnih ponudbah, ob tem pa upoštevala kvalitativne značilnosti, omenjene v smernicah za vrednotenje PZM. Zlasti bo obudila razpravo o pojmu kakovostne ponudbe na naslednjem sestanku nacionalnih koordinatorjev jamstev za mlade, povabila države članice k razpravi o pojmu kakovostna ponudba v okviru dela Odbora za zaposlovanje, proučila možnost obravnave kakovostnih ponudb v okviru jamstva za mlade na podlagi programa vzajemnega učenja ter zagotovila dodatne smernice o kakovosti v dokumentu z odgovori na pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z jamstvom za mlade.

63. Komisija se sklicuje na skupni odgovor na odstavka 61 in 62.

Poleg tega meni, da dosledno izvajanje jamstva za mlade in pristop „enotnega modela za vse“ nista niti mogoča niti v skladu s priporočilom Sveta, v katerem je jasno navedeno, da bi morali biti programi jamstva za mlade v skladu z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi razmerami.

Vendar se strinja, da je uspešno izvajanje programov jamstva za mlade ključno. Komisija uporablja na rezultatih temelječ pristop, ki ima številne prednosti pri ocenjevanju učinkovitosti ukrepov v okviru programov jamstva za mlade, saj se upoštevajo različne razmere na trgu dela in ustreznost ponudbe za posameznika.

V zvezi s tem meni, da je ponudba na splošno kakovostna, če oseba, ki ima od nje koristi, doseže trajnostno povezanost s trgom dela. To pomeni, da se oseba pozneje ne vrne v brezposelnost ali neaktivnost; kakovostna ponudba se torej lahko izmeri glede na rezultat. Kot je že bilo omenjeno (glej skupni odgovor na odstavka 61 in 62), bo Komisija še naprej spodbujala razmislek o kakovostnih ponudbah.

Komisija ugotavlja, da so ponudbe za vajeništvo, pripravništvo ali nadaljnje izobraževanje že zajete v standardih kakovosti, ne glede na to, ali so subvencionirane – kot so ponudbe, financirane v okviru programov PZM/ESS ali nacionalnih programov – ali ne.

65. Komisija želi poudariti, da je bil potreben dolgotrajen postopek doseganja soglasja za opredelitev skupnega okvira spremljanja. To bi lahko v ključnem trenutku odložilo sprejetje priporočila Sveta o jamstvu za mlade in tako oviralo nemoteno izvedbo.

68. Komisija želi poudariti, da so rezultati spremljanja vključeni v ključne dokumente, ki jih je sprejela v okviru evropskega semestra (delovni dokumenti služb Komisije, poglobljeni pregledi, predlogi priporočil za posamezne države).

Z Evropskim parlamentom si redno izmenjuje informacije o poteku evropskega semestra.

Poleg tega bo v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013 Evropskemu parlamentu in Svetu v letu 2016 poročala o izvajanju jamstva za mlade in delovanju PZM.

Skupni odgovor Komisije na odstavka 69 in 70.

Komisija poudarja, da je Odbor za zaposlovanje 3. decembra 2014 opravil drugi pregled napredka pri izvajanju programov jamstva za mlade v 21 državah članicah in sprejel sklepe za vsako pregledano državo članico. Maja 2015 bo sledilo nadaljnje preverjanje. Odbor za zaposlovanje je decembra 2014 preglede osredotočil predvsem na programe jamstva za mlade in jih dosledno izvajal v skladu z delovnimi metodami, ki so se uporabljale za vse države članice. O pregledih, opravljenih maja in decembra 2014, se je razpravljalo na naslednjih sestankih sveta EPSCO o brezposelnosti mladih in jamstvu za mlade.

71. Odbor za zaposlovanje je 22. septembra 2014 potrdil okvir kazalnikov za spremljanje jamstva za mlade. Svet EPSCO je decembra 2014 potrdil ključna sporočila Odbora za zaposlovanje o okviru kazalnikov za spremljanje jamstva za mlade, v katerih poziva k močni politični zavezanosti za premagovanje obstoječih ovir pri zbiranju podatkov in zagotavlja trden sistem spremljanja jamstva za mlade na ravni EU in držav članic, ki temelji na predlaganem okviru.

Glej tudi odgovor Komisije na odstavek 65.

72. Komisija se strinja, da je potrebna stalna zavezanost držav članic. Skupina za pripravo kazalnikov v okviru Odbora za zaposlovanje je oktobra 2014 začela poskusno zbiranje podatkov za jamstvo za mlade. Cilj je bil preskusiti predlagano metodologijo za redno zbiranje upravnih podatkov za spremljanje izvajanja jamstva za mlade in oceniti ovire, s katerimi se srečujejo države članice, ter ugotoviti, kako jih je mogoče premagati, glede na to, da se junija 2015 začenja redno zbiranje podatkov. Do 18. februarja so poslale prispevke vse države članice razen treh. Pričakuje se, da bodo kmalu prispeli tudi preostali prispevki.

73. Proučitev pregleda stanja ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov je dopolnjena z dodatnimi informacijami, pridobljenimi med drugim iz prikaza uspešnosti zaposlovanja (Employment Performance Monitor – EPM), in oceno ukrepov politike, ki so jih sprejele države članice.

Skupni odgovor Komisije na odstavke 74 do 76.

Komisija poudarja, da je oblikovanje in sprejetje priporočil za posamezne države predvsem politični proces, pri katerem Komisija na podlagi analiz po posameznih državah v delovnih dokumentih služb Komisije pripravi predlog, ta pa se nato pregleda z večstranskim postopkom nadzora v odborih in skupinah Sveta, nazadnje pa ga potrdi Evropski svet.

V predlogih Komisije za priporočila za posamezne države so upoštevane posebnosti razmer v vsaki državi.

Okvir 7 – Priporočila za posamezne države za leto 2013: primera Litve in Italije

Komisija meni, da so v priporočilih za Litvo in Italijo ustrezno upoštevane posebnosti razmer v vsaki od teh dveh držav.

77. Komisija ugotavlja, da na splošno postopek evropskega semestra srednjeročno v državah članicah spodbuja precejšnja prizadevanja za reforme.

80. Komisija meni, da INJM, ki so jih predložile države članice, večinoma že zagotavljajo koristen splošni pregled nad vsemi ukrepi v okviru jamstva za mlade.

Poleg tega je Komisija vzpostavila sistem spremljanja za jamstvo za mlade. Strukturne reforme se spremljajo v okviru evropskega semestra, vključno z Odborom za zaposlovanje. Ukrepi, namenjeni posameznikom, se bodo spremljali prek okvira kazalnikov za spremljanje jamstva za mlade, v primeru ukrepov, financiranih iz PZM, pa prek ustreznih ureditev, določenih v členu 19 ter prilogah I in II k uredbi o ESS in ustreznih določbah uredbe CPR v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem.

84. Kazalniki ESS iz Priloge II za PZM so bili oblikovani tako, da so čim bolj skladni s skupnimi kazalniki ESS iz Priloge I. Hkrati se v njih kaže tudi posebna narava PZM.

Prva alinea: Za zagotovitev kakovostnih rezultatov v zvezi z zagotovljenim financiranjem (PZM) želi Komisija izmeriti splošne rezultate v zvezi s spremembo statusa osebe – od statusa mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ko se vključijo v program, do morebitne spremembe po prejemu podpore PZM.

Jamstvo za mlade ima svoje zahteve glede spremljanja, ki bodo od leta 2016 omogočile sledenje vrstam ponudb, zagotovljenim v okviru jamstva za mlade.

Druga alinea: Kazalniki PZM so skladni z logiko in vzorcem skupnih kazalnikov ESS.

Zaradi nadaljnjega spremljanja nekdanjih udeležencev ukrepov PZM se udeležencem in upravnim virom nalaga dodatno breme. Za nekatere ukrepe se lahko tako obsežno obvezno spremljanje šteje za drago in čezmerno. Učinki, ugotovljeni po daljšem času, prav tako zmanjšujejo vzročnost, ki povezuje ugotovitve s posredovanji, kar zmanjšuje dodano vrednost teh ugotovitev.

Vendar se lahko države članice odločijo, da imajo poleg obveznega spremljanja dodatne dolgoročnejše kazalnike, na primer ponovitev raziskave po šestih mesecih. Poleg tega morajo države članice izvajati ocene učinka, zaradi katerih bo mogoče razumeti dolgoročne učinke posredovanj, kot so razlike v dohodkih za naslednje leto in podobni kazalniki, poleg kazalnikov iz Priloge II.

Tretja alinea: Kadar koli je država članica v operativnem programu navedla, da namerava razširiti ciljno skupino na osebe, stare do 30 let, jo je Komisija pozvala, naj vključi dodatne kazalnike v zvezi s programom, da zajame starostno skupino 25–29 let.

Kazalniki rezultatov sami po sebi niso povezani s starostjo in ne zajemajo nobene starostne skupine, kot so osebe, stare od 15 do 18 let, itd. Vendar je Komisija pozvala države članice, naj vključijo kazalnike rezultatov v zvezi s programom za PZM za starostno skupino 25–29 let, če se odločijo, da bo to njihova ciljna skupina. Taki kazalniki bodo omogočili ocenjevanje učinkovitosti posredovanj, če se bodo uporabili skupaj s kazalniki rezultatov PZM iz Priloge II.

ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA

87. Glej odgovor Komisije na odstavek 37.

89. Komisija se sklicuje na odgovor na odstavek 47.

Ugotavlja, da priporočilo Sveta ne določa natančno, kako bodo države članice izvajale jamstvo za mlade (tj. zaposlovanje, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo), saj bo to odvisno od nacionalnih razmer (tj. števila mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in njihove strukture). Ciljno usmerjanje in oblikovanje natančne podpore vpliva na stroške in koristi ter otežuje vnaprejšnje ocenjevanje stroškov in koristi vseh potencialnih možnosti.

Vendar se Komisija strinja, da lahko obstaja tveganje, da skupno financiranje ne bo zadostno za izvedbo programov jamstva za mlade, in je spodbudila države članice, naj v državnih proračunih dajo prednost ukrepom za zaposlovanje mladih.

Spomniti je treba tudi, da podpora za jamstvo za mlade iz sredstev EU presega neposredne ukrepe PZM in ESS za ukrepe za usposabljanje in zaposlovanje mladih. ESS podpira tudi ukrepe za posodobitev storitev na trgu dela, samozaposlovanje, izobraževanje in socialno vključenost, ki delno podpirajo tudi zaposlovanje mladih z vidika strukturne reforme.

Priporočilo 1

Komisija sprejema v vednost priporočilo, naslovljeno na države članice, in bi v nekaterih primerih resnično pozdravila boljši pregled nad ocenjenimi stroški vseh načrtovanih ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih.

V predlogi, ki jo je pripravila Komisija, se od držav članic zahteva, naj predložijo informacije o virih financiranja, pridobljenih na ravni EU, nacionalni, regionalni/lokalni ravni, pri delodajalcih in iz drugih virov financiranja, s čimer se jih spodbuja k navedbi popolnih informacij o celotnih stroških in financiranju jamstva za mlade (vključno z vrzelmi v financiranju).

Navedene informacije je zagotovilo 19 od 28 držav članic (pri čemer niso vse informacije enako podrobne).

90. Komisija meni, da dosledno izvajanje jamstva za mlade in pristop „enotnega modela za vse“ nista niti mogoča niti v skladu s priporočilom Sveta, v katerem je jasno navedeno, da bi morali biti programi jamstva za mlade skladni z lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi razmerami.

Komisija se strinja, da je uspešno izvajanje programov jamstva za mlade ključno. Uporablja na rezultatih temelječ pristop, ki ima številne prednosti pri ocenjevanju učinkovitosti ukrepov v okviru programov jamstva za mlade, saj se upoštevajo različne razmere na trgu dela in ustreznost ponudbe za posameznika.

V zvezi s tem Komisija meni, da je ponudba na splošno kakovostna, če oseba, ki ima od nje koristi, doseže trajnostno povezanost s trgom dela. To pomeni, da se oseba pozneje ne vrne v brezposelnost ali neaktivnost; kakovostna ponudba se torej lahko izmeri glede na rezultat.

Komisija ugotavlja, da so ponudbe za vajeništvo, pripravništvo ali nadaljnje izobraževanje že zajete v standardih kakovosti, ne glede na to, ali so subvencionirane – kot so ponudbe, financirane v okviru programov PZM/ESS ali nacionalnih programov – ali ne.

V zvezi s tem spodbuja sklop kvalitativnih značilnosti za pripravništva (na podlagi Priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev) in vajeništva (prek Evropske koalicije za vajeništva in povezane izjave Sveta). Kar zadeva delovna mesta, spremlja kakovost zaposlovanja v okviru evropskega semestra, pri čemer namenja posebno pozornost prehodom iz šolanja v zaposlitev in vprašanjem, povezanim s segmentacijo trga dela.

V zvezi s kakovostjo zaposlitve na odprtem trgu meni, da bo vsaka ocena kakovosti odvisna od razmer na zadevnem trgu dela, vključno z vidiki, kot so delovno pravo ali trenutne gospodarske razmere.

Priporočilo 2

Komisija sprejema to priporočilo in meni, da je delno že izvedeno, zlasti prek Priporočila Sveta o okviru za kakovost pripravništev, Evropske koalicije za vajeništva in povezane izjave Sveta ter spremljanja kakovosti zaposlovanja v okviru evropskega semestra.

V zvezi s spodbujanjem kvalitativnih značilnosti bo še naprej spodbujala razmislek o kakovostnih ponudbah, pri čemer se bodo upoštevale kvalitativne značilnosti, omenjene v smernicah za vrednotenje PZM. Komisija bo zlasti: obudila razpravo o pojmu kakovostne ponudbe na naslednjem sestanku nacionalnih koordinatorjev jamstev za mlade, povabila države članice k razpravi o pojmu kakovostna ponudba v okviru dela Odbora za zaposlovanje, proučila možnost obravnave kakovostnih ponudb v okviru jamstva za mlade na podlagi programa vzajemnega učenja ter zagotovila dodatne smernice o kakovosti v dokumentu z odgovori na pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z jamstvom za mlade.

Komisija ugotavlja, da bodo naknadna vrednotenja zagotovila dokaze o kakovosti ponudb za zaposlitev, kot je priporočeno v smernicah za ocenjevanje PZM.

91. Komisija spremlja izvajanje jamstva za mlade v okviru evropskega semestra, vključno z dvostranskimi sestanki z državami članicami in misijami za ugotavljanje dejstev.

Prek članstva v Odboru za zaposlovanje, ko je ta pripravljal posvetovanja Sveta, prispeva tudi k večstranskemu nadzoru nad izvajanjem jamstva za mlade. Odbor za zaposlovanje je v zvezi s tem opravil posebne preglede v okviru večstranskega nadzora, in sicer enkrat leta 2013 in dvakrat leta 2014. O pregledih, opravljenih maja in decembra 2014, se je razpravljalo na naslednjih sestankih sveta EPSCO o brezposelnosti mladih in jamstvu za mlade.

Kadar je to primerno, Komisija predlaga priporočila za posamezne države članice. Sklepi večstranskih pregledov, ki jih opravi Odbor za zaposlovanje, so vključeni v končna pogajanja o priporočilih za posamezne države.

Odbor za zaposlovanje je 22. septembra 2014 potrdil okvir kazalnikov za spremljanje jamstva za mlade, ki temelji na makroekonomskih kazalnikih, kazalnikih izvajanja in kazalnikih obsega nadaljnjega spremljanja, katerih skupni namen bo zagotoviti celovit pregled nad učinkom programov jamstva za mlade na položaj mladih na trgu dela po vsej Evropi. Upravni podatki, potrebni za „izvedbeno raven“, se preskušajo v okviru poskusnega zbiranja podatkov v vseh 28 državah članicah, redno zbiranje podatkov pa naj bi se začelo leta 2015. Svet EPSCO je 11. decembra 2014 potrdil ključna sporočila o okviru kazalnikov, pri čemer je bila poudarjena politična zavezanost držav članic zagotavljanju potrebnih podatkov.

Ukrepi, namenjeni posameznikom, se bodo spremljali prek okvira kazalnikov za spremljanje jamstva za mlade, v primeru ukrepov, financiranih iz PZM, pa prek ustreznih ureditev, določenih v členu 19 ter prilogah I in II k uredbi o ESS in ustreznih določbah uredbe CPR v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem. Komisija je posebej v zvezi s PZM vzpostavila okvir za spremljanje ukrepov PZM, ki se izvajajo v okviru jamstva za mlade, tako da je v uredbi o ESS določila skupne kazalnike.

Priporočilo 3

Komisija sprejema to priporočilo in meni, da je delno že izvedeno prek okvira kazalnikov, kot ga je potrdil Svet EPSCO, ustreznih ureditev, določenih v členu 19 ter prilogah I in II k uredbi o ESS in ustreznih določbah CPR v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem v primeru ukrepov, financiranih iz PZM, ter na podlagi njene zaveze, da bo leta 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu poročala o izvajanju jamstva za mlade.

Dejavnosti spremljanja bodo prispevale k oceni Komisije o izvajanju jamstva za mlade v okviru prihodnjih evropskih semestrov. Prav tako bodo z njimi zagotovljene informacije za poročilo Komisije o izvajanju jamstva za mlade, ki ga bo leta 2016 po ustrezni poti uradno predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

[1] Delovni dokument služb Komisije, SWD(2012) 409 final, str. 4.